omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - zadržanje brez privolitve - poseg v osebnostne pravice posameznika - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - kumulativno izpolnjevanje pogojev - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - zdravstveno stanje - obstoj duševne motnje - starostna demenca - strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga - psihiatrično izvedensko mnenje - stalno nadzorstvo - zdravljenje v domačem okolju - pavšalne pritožbene navedbe - učinek pravnomočnosti
Ugotavljanje obstoja duševne motnje zahteva strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Ravno zato ZDZdr v postopkih za namestitev osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve zahteva pregled osebe s strani izvedenca psihiatrične stroke in pridobitev njegovega izvedenskega mnenja (drugi odstavek 75. člena v zvezi s 43. členom ZDZdr).
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - zadržanje brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - kumulativno izpolnjevanje pogojev - psihiatrično izvedensko mnenje - nesporno ugotovljena dejstva - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - demenca
Pooblaščenka nasprotnega udeleženca na izvedenkine ugotovitve ni imela pripomb (kar potrjuje v pritožbi), zato je sodišče, ki je nasprotnega udeleženca zaslišalo in na ta način tudi neposredno zaznalo njegovo stanje, upravičeno štelo, da so nesporne, kar pomeni, da jih ni treba več in konkretneje dokazovati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088546
ZIZ člen 29a, 226, 227, 268, 272, 272/1, 272/2, 272/2-3, 273. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba na ugotovitev ničnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - dokazni standard verjetnosti - nasprotujoče si trditve stranke - dokazno breme - enakovrednost dokazov obeh strank - (ne)izvedba predlaganih dokazov - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - odločitev o glavni stvari - pravica do obrambe v postopku - poseg v pravico do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - Direktiva Sveta 93/13/EGS - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - tuja valuta denarne obveznosti - pristen devizni kredit - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - reverzibilnost začasne odredbe - lojalna razlaga nacionalnega prava
Neopravljena pojasnilna dolžnost banke pomeni ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (četrta alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot), kar vodi k presoji o nepoštenosti pogodbenega pogoja in ničnosti kreditne pogodbe.
Kljub dokaznemu standardu verjetnosti v postopku za izdajo začasne odredbe ni izključeno dokazovanje z zaslišanjem prič. Izvedba dokaza je bila predlagana v fazi odločanja o ugovoru, torej po tem ko je bila začasna odredba že izdana. Iz ugovornih navedb toženke ni mogoče sklepati, da se njene trditve o obsegu podanega pojasnila s predloženimi dokazi ne bi mogle izkazati za verjetne. Presoja, ali je neko dejstvo dokazano, mora temeljiti na dokaznih standardih, ki so za obe stranki enaki. Osnovno dokazno izhodišče je, da nosi stranka dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore). Zaključek o tem, katere navedbe katere stranke so verjetnejše, bi moralo sodišče prve stopnje sprejeti šele po izvedbi predlaganih dokazov.
Za izdajo začasne odredbe, če je verjetnost terjatve izkazana, zadostuje že verjeten izkaz nastanka težko nadomestljive škode. Takšno je stališče novejše sodne prakse.
OZ člen 131, 131/1, 165, 288, 299. ZPP člen 14. KZ-1 člen 20, 20/2, 54, 228, 228/1
denarna odškodnina za premoženjsko škodo - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - škoda zaradi kaznivega dejanja - zamuda s plačilom - delno plačilo odškodnine - pravilo o vračunavanju - zapadlost odškodninske obveznosti - obstoj protipravnosti - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - identično dejansko stanje - kaznivo dejanje poslovne goljufije
Zaradi vezanosti pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo, sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne odgovornosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki bi bile v nasprotju s tistimi ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne kazenske sodbe; pravdno sodišče lahko drugače ugotovi le dejstva, od katerih ni bila odvisna odločitev o kvalifikaciji in obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00088511
ZIZ člen 29a, 226, 227, 268, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 273. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba na ugotovitev ničnosti - ničnost kreditne pogodbe - delna ničnost - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - namen zavarovanja z začasno odredbo - dokazni standard verjetnosti - celovita dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - dokaz z zaslišanjem prič - pristranskost priče - Direktiva Sveta 93/13/EGS - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - tuja valuta denarne obveznosti - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nastanek težko nadomestljive škode - hujše škodljive posledice - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - sprememba kreditne pogodbe - glavni predmet pogodbe - načelo afirmacije pogodb - ohranitev pogodbe v veljavi - odvračalni učinek - kaznovalna funkcija - prava in neprava retroaktivnost - pravni vir - preplačilo - reverzibilnost začasne odredbe - dajatveni (povračilni) zahtevek - denarno nadomestilo - lojalna razlaga nacionalnega prava
Sporna kreditna pogodba je kredit v tuji valuti. Določilo o tuji valuti kredita predstavlja glavni predmet pogodbe, saj bistveno opredeljuje pogodbene pravice in obveznosti strank. Sprememba valute kredita ne predstavlja odprave nepoštenega pogodbenega pogoja, temveč njegovo nadomestitev z drugim pogodbenim pogojem in s tem spremembo pogodbe. Takšna sprememba ne omogoča vzpostavitve pravnega in dejanskega položaja, v kakršnem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogodbenega pogoja ne bi bilo, predvsem pa ne zasleduje odvračalnega učinka. Kot takšna je v nasprotju s cilji Direktive in zato nedopustna. Možnost takšne spremembe ni predvidena niti v 88. členu OZ.
Sankcija ničnosti kreditne pogodbe in pogodbe o zavarovanju denarne terjatve je učinkovita, zagotovljen je njen odvračalni učinek, prav tako pa je tudi sorazmerna. Odvračalni učinek nima kaznovalne narave, njegov namen je vzpostaviti ravnotežje med strankama in odpraviti posledice nepoštenosti. S tem učinkom se želi doseči, da podjetja ne bi imela interesa uporabljati nepoštenih pogojev, ker bi s tem izgubila vsakršno korist, ki bi jo iz njih pridobila.
Sodišče prve stopnje z uporabo stališč novejše sodne prakse ni obšlo prepovedi povratne veljavnosti predpisov, saj je le napolnilo pravni standard "pojasnilna dolžnost" z védenjem, kako bi v času, ko sta pravdni stranki sklenili kreditno pogodbo, ravnal (bi moral ravnati) dober strokovnjak.
Stališč sodne prakse v zvezi z izdajo ureditvenih začasnih odredb v "običajnih" sporih (sporih brez elementa evropskega prava varstva potrošnikov), o strogi in ozki razlagi pojma težko nadomestljive škode, ni mogoče aplicirati na obravnavano zadevo, v kateri je treba pogoj iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ razlagati lojalno (evroskladno).
SEU je v sodbi C-520/21 že izreklo, da kreditna institucija ne more zahtevati nadomestila, ki presega vračilo kapitala, izplačanega kot izpolnitev pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00088490
ZNP-1 člen 42, 101. DZ člen 197,197/1.
nepravdni postopek - sprememba višine preživnine - dvofazni postopek - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - potrebe mladoletnega otroka - sposobnosti preživninskega zavezanca
Sprememba teh okoliščin mora biti bistvena, saj vsaka sprememba okoliščin na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. V skladu z ustaljeno sodno prakso postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah. Sodišče mora v prvi fazi ugotoviti, ali so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, bistveno spremenile (ta test pa je mogoče opraviti le tako, da sodišče primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine, in tiste, ki so aktualne ob odločanju o spremembi preživnine). Šele če se to potrdi, lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine, pri čemer mora tej v drugi fazi ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine (potrebe mld. otroka in pridobitne zmožnosti preživninskih zavezancev - staršev) in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.
ZDZdr člen 74, 75, 76, 76/2, 79. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - socialnovarstveni zavod - upravičeni pritožnik - pogoji za sprejem - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - duševna manjrazvitost - motnja avtističnega spektra - vedenjske motnje - mnenje socialnovarstvenega zavoda - pisna izjava - kršitev pravice do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - prostorske in kadrovske možnosti socialnovarstvenega zavoda - varovani oddelek - časovna omejitev trajanja ukrepov - nezmožnost preizkusa odločbe - preuranjena odločitev - ponovljeni postopek - korist varovanca - druge posebne okoliščine
Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje, ko je odločalo o izbiri SVZ, ki naj nasprotnega udeleženca sprejme, kršilo pravila postopka, ko pred odločitvijo ni pridobilo mnenja pritožnika, kot to določa 79. člen ZDZdr. V konkretnem primeru je predlagatelj predlogu sicer priložil mnenja petih SVZ, a to sodišča ne odvezuje, da izbranemu SVZ, v obsegu, kolikor se odločitev nanaša nanj, v postopku zagotovi pravico do izjave. Te sicer ni treba zagotoviti na usten način in zadošča, da je zagotovljena pisno (79. člen ZDZdr). Ta možnost pa pritožniku ni bila zagotovljena.
Pri ugotovitvi, katera vrsta varovanega oddelka je najprimernejša za namestitev nasprotnega udeleženca in kateri zavod, ki s takim oddelkom razpolaga, bi bil zanj najprimernejši, niso relevantni le podatki o zasedenosti posameznega zavoda, pač pa tudi druge okoliščine (na primer želje in osebne okoliščine osebe, morebitni predlogi najbližjih oseb, pa tudi struktura varovancev v SVZ glede na duševne motnje, za katerimi bolehajo).
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja (smiselno 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.
ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3. OZ člen 316, 316/1, 316/1-3, 316/1-4.
pobotljivost terjatve - ugovor procesnega pobota - pogoji za pobot - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - soprispevek - izključitev pobota
Pobotljivost terjatve ni procesni pogoj, zato mora sodišče v primeru nepobotljivosti, tožbeni terjatvi ugoditi (v celoti ali delno), ugovor zaradi procesnega pobota pa zavrniti. Če torej niso izpolnjeni pogoji za pobot (nepobotljivost, nedospelost, odsotnost istovrstnosti), se ugovor zaradi pobota zavrne. Zavrnitev ugovora zaradi pobota pa ne pomeni sodne ugotovitve, da pobotna terjatev ne obstaja. Zato zavrnitev pobotnega ugovora ne pomeni, da je bilo o tej terjatvi pravnomočno odločeno.
OZ člen 86, 86/1, 557, 557/1, 561. ZPP člen 11, 115, 115/1, 115/2, 212, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 340, 341.
ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do obravnavanja pred sodiščem - opravičeni razlogi za izostanek z naroka - preložitev naroka - nova dejstva in dokazi v pritožbi - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - pravilna uporaba materialnega prava - aleatornost - procesno trditveno in dokazno breme
Če živita po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pogodbenika skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsaka stranka zahteva od sodišča, da se pogodba razveže. Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti (561. člen OZ).
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - status upnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - poročanje o premoženjskem stanju - obseg stečajne mase - razpolaganje s premoženjem družbe - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika
V stečajno maso v postopku osebnega stečaja lahko spada tudi poslovni delež dolžnika. Višja vrednost poslovnega deleža v družbi ima za posledico večjo stečajno maso in večje poplačilo upnikov imetnika takega deleža. Ugotovljena odsvojitev nepremičnin pred plačilom kupnine in brez ustreznih zavarovanj pomeni negospodarno in nerazumno razpolaganje s premoženjem družbe, ki ga je imela dolžnica v izključni lasti in upravljanju, kar je brez dvoma v nasprotju s standardom vestnega in poštenega dolžnika iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
Dolžnica je zahtevane podatke o stanju na transakcijskem računu, odprtem v tujini, predložila šele na podlagi intervencije sodišča in kar sedem mesecev po prvem pozivu upraviteljice. Z opisanim ravnanjem je dolžnica nedvomno ovirala delo in nadzor upraviteljice nad njenim premoženjem in s tem kršila obveznosti 383.b in 384. člena ZFPPIPP, ki jih je v postopku osebnega stečaja dolžna spoštovati.
Solidarna obveznost stroškovnih dolžnikov mora biti razvidna iz izreka in se ne domneva. Če ni, gre za deljivo obveznost in v tem primeru sosporniki krijejo stroške po enakih delih. Zato sprememba odločitve o solidarni obveznosti tožnic ni očitna pisna ali računska pomota, ki bi jo bilo mogoče popraviti s popravnim sklepom. Vsebinskih napak ali pomanjkljivosti pa sodišče s popravnim sklepom ne more odpraviti.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2
višina nagrade izvedenca - nagrada in stroški za izvedensko delo - dopolnilno izvedensko mnenje - pisna dopolnitev
Skladno z ustaljeno sodno prakso velja, da izvedenec ni upravičen do nagrade za pisno dopolnilno izvedensko mnenje, če je v njem le odgovoril na vprašanja in pripombe pravdnih strank v zvezi z že izdelanim mnenjem in torej ne odgovarja na nova vprašanja ali opravi nove naloge. Vendar v predmetni zadevi ne gre za takšno situacijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00088542
ZD člen 4a, 10. ZPP člen 337, 337/1.
ugotovitev dedne pravice - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - obstoj življenjske skupnosti - življenjska skupnost z zapustnikom - skupno življenje z zapustnikom - skupno bivališče - svobodna privolitev v skupno življenje - ločeno življenje - lastno gospodinjstvo - objektivni razlogi - zaposlitev - upokojitev - volja zapustnika - namen skupnega življenja - vikend - dokazna ocena izpovedi prič - nedovoljena pritožbena novota - krog zakonitih dedičev
Za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti ne zadošča skupno preživljanje koncev tedna, če za čas med tednom ni objektivnih razlogov, da osebi ne prebivata skupaj.
ZPP člen 154, 339, 339/2, 339/2-14, 483, 483-6. ZOdv člen 20, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 16, 16/3.
gospodarski spor - odločanje o stroških pravdnega postopka - pritožba zoper sklep o stroških postopka - obrazloženost odločitve o stroških postopka - sprememba odvetniške tarife - čas opravljene storitve - nastanek terjatve
Pri odmeri stroškov postopka je treba uporabiti Odvetniško tarifo, kot je veljala v času odločanja sodišča oziroma ob koncu postopka, in ne v času oprave posameznih procesnih dejanj.
odločitev o pravdnih stroških - pravnomočna odločitev o glavni stvari - višina stroškov postopka - odmera pravdnih stroškov - pravilnost odmere - nagrada za narok - nagrada za sestavo vloge - kriterij obrazloženosti
Drži, da tožnika v vlogah obširno citirata in povzemata stališča Vrhovnega sodišča RS, Ustavnega sodišča in Sodišča EU glede vprašanja nepoštenosti pogodbenih pogojev. V vlogah ne odgovarjata konkretizirano na trditve toženke, ne navajata novih dejstev, ne pojasnjujeta svojih predhodnih navedb in ne ocenjujeta rezultatov dokaznega postopka. V vsaki od vlog pa obravnavata nove sodne odločbe omenjenih sodišč in opozarjata na stališča sodne prakse, ki se je prav v tem času pomembno spreminjala oziroma nadgrajevala. Navajata, da gre za odločitve sodišč v podobnih primerih, da nova stališča sodne prakse potrjujejo stališča tožnikov in da jih je potrebno uporabiti tudi v tej zadevi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se tožnika s tem izjavljata o novih stališčih sodne prakse, na katerih temeljijo tudi nosilni razlogi sodb sodišč prve in druge stopnje v tej zadevi oziroma podajata svoja pravna naziranja. Upoštevaje takšno vsebino vlog, pritožba neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje te vloge opredeliti kot "druge vloge" in zanje priznati nižjo nagrado. Sodišče prve stopnje je te vloge pravilno štelo za nadaljnje obrazložene pripravljalne vloge med postopkom.
zavrženje nerazumljive in nepopolne vloge - zavrženje nepopolne in nerazumljive tožbe - določen oziroma določljiv tožbeni zahtevek
Za odločitev v obravnavanem postopku je bistveno, da iz obravnavane vloge vlagatelja ne izhaja jasen, določen in izvršljiv tožbeni zahtevek in da vlagatelj svoje vloge, po pozivu sodišča prve stopnje, v postavljenem roku, ni dopolnil tako kot mu je to naložilo sodišče prve stopnje.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1. SPZ člen 48. ZZZDR člen 59. DZ člen 74.
pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - razveljavitev prvostopenjske sodbe - vlaganja - vlaganja v nepremičnino v lasti tretjega - vnaprejšnja dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje dokazne ocene v tem postopku ni naredilo. Zgolj v 9. točki je povzelo navedbe tožnika in v 10. točki navedbe toženke ter navedlo, da je slednja navedbe tožnika prerekala ter zaključilo, da tožnik ni zadostil svojemu dokaznemu bremenu. Naloga sodišča je, da izvede predlagane dokaze in skladno z načelom neposrednosti na njihovi podlagi razsoditi o zadevi, ne pa le povzema izpovedbe in dokaze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00088548
OZ člen 175, 195. ZPP člen 3, 3/3, 154, 154/2, 165, 165/2, 316.
sodba na podlagi pripoznave - delna pripoznava tožbenega zahtevka - jasna in nedvoumna izjava o pripoznavi - plačilo mesečne rente - izpad dohodka - odprava rente - sprememba prisojene odškodnine - naknadno spremenjene okoliščine - obvestilo o nastopu spremenjenih okoliščin - trenutek vložitve tožbe - namen odškodnine - vračanje neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine - pošteni prejemnik odškodnine - nepošteni pridobitelj - dolžna skrbnost - naknadno odpadla pravna podlaga - prekinitev obveznosti brez dolžnosti vračila še prejetih sredstev - zmotna uporaba materialnega prava - dopolnilni sklep o pravdnih stroških - sprememba odločitve o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank
Za spremembo mesečne rente oziroma njeno ukinitev je glede na njen namen odločilen trenutek nastopa spremenjenih okoliščin in ne šele trenutek vložitve tožbe.
Po 195. členu OZ ni mogoče zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu prejemniku. Pošten pa je tisti prejemnik, ki se glede na okoliščine primera ne zaveda in tudi ne more zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage. Če pravna podlaga za plačilo odškodnine v času plačila obstaja, toda pozneje odpade, je pomembna oškodovančeva zavest o taki možnosti. Oškodovanec, ki ve za možnost, da bi lahko odpadla pravna podlaga za prejeto plačilo, mora s tem posebej skrbno ravnati (pravni red mu nalaga breme, da prejetega še ne porabi na način, ki bi onemogočal morebitno vračilo) in ga je dolžan v trenutku, ko izve za odpadlo pravno podlago, tudi vrniti. Pritožbeno sodišče, za razliko od sodišča prve stopnje, glede na predstavljena dejstva ugotavlja, da toženki nepoštenosti v smislu gornje določbe ni mogoče očitati. Sinovo prejemanje socialnih transferjev iz naslova pomoči in postrežbe oziroma prejem odločbe, da ni več upravičena do dodatka za nego otroka, ne zadošča za sklep o njeni nepoštenosti. Tožnica ni navajala, da bi toženko o morebitni odpadli pravni podlagi oziroma o tem, da ji zaradi zaposlitve sina renta ne pripada več, obvestila. In prav na takšnem obvestilu o nastopu spremenjenih okoliščin, ki bi lahko imelo za posledico spremembo dosojene rente, in na podlagi katerega bi se prejemnik moral zavedati, da lahko nastopi dolžnost vračila zneskov (in bi bil torej nepošten), temelji odločba VSL Sodba I Cp 1011/2019 z 21. 8. 2019, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00088537
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 104, 104/1.
stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - slabo premoženjsko stanje toženca - socialna stiska najemnika - postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja - pomanjkljiva trditvena podlaga - neprofitno najemno stanovanje - subvencionirana najemnina - sklepčnost tožbe - dokaz z zaslišanjem strank - dokazni predlog - lex specialis
SZ-1 je glede stanovanjskih najemnih razmerij specialni predpis v razmerju do OZ. V prvem odstavku 104. člena SZ-1 opredeljuje situacijo, v kateri najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe. Toženka že ima subvencionirano najemnino. Le, če bi zatrjevala in dokazala, da je ravnala tako, kot ji nalaga prvi odstavek 104. člena SZ-1, torej, da je sprožila postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku o tem obvestila lastnika stanovanja, ji tožnica najemne pogodbe ne bi mogla odpovedati. Tega pa ni storila.