ZIZ člen 34, 34/2, 55, 111. ZPP člen 11, 155, 337, 337/1.
nedopustne pritožbene novote - več sredstev in predmetov izvršbe - predlog za omejitev izvršbe - ugovorni razlog v izvršilnem postopku - rubež denarne terjatve dolžnika - konkretiziranost pritožbene navedbe - potrebnost izvršilnih stroškov - načelo ekonomičnosti postopka
Prepričljivega in logičnega zaključka sodišča prve stopnje, da ob upoštevanju navedenega nepremičnine, s katerimi dolžnica utemeljuje predlog za omejitev izvršbe, ne bodo zadoščale za poplačilo upnika v obravnavani zadevi, dolžničina pavšalna in neizkazana navajanja o neobstoju zemljiškega dolga oziroma o odtujitvi zemljiškega pisma s strani upnika, ne morejo ovreči.
Vprašanje obstoja takšne terjatve se bo razčistilo šele v morebitnem postopku po 111. členu ZIZ ali v poznejši pravdi, v kateri bo skušal upnik zarubljeno terjatev izterjati od (domnevnega) dolžnikovega dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00035715
OZ člen 14, 86, 87, 92. ZPP člen 285, 286, 482, 482/1, 482/1-1.
sklep nadzornega sveta - imenovanje direktorja - tožba na ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta - zavrženje tožbe - pravni interes za tožbo - zainteresirana oseba - vzpostavitev prejšnjega stanja - materialno procesno vodstvo - sklep o odpoklicu - sosporniška intervencija - neizbrani kandidat - pravne posledice ničnosti - aktivna legitimacija
Predmet spora ni ničnost sklepa o odpoklicu direktorja toženca. Zato zadeva ni primerljiva z zadevami, v katerih je odpoklicani direktor uveljavljal ničnost sklepa nadzornega sveta o svojem odpoklicu. V obravnavanem primeru se ne uporabljajo pravila ZPP o gospodarskih sporih, ker ne gre za spor med družbo in članom organa upravljanja družbe, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. V obravnavani zadevi gre za presojo ničnosti sklepa nadzornega sveta o imenovanju sosporniškega intervenienta za direktorja družbe, kot drugega pravnega posla med tožencem in sosporniškim intervenientom. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je bil tožnik ob vložitvi tožbe kot neizbrani kandidat za direktorja toženca zainteresirana oseba v smislu določbe 92. člena OZ. Pravilno pa je stališče sodišča prve stopnje izraženo v izpodbijanem sklepu, da je s poznejšo izbiro tožnika za direktorja toženca, odpadel njegov pravni interes za tožbo. Tožnik ni upravičen voditi spora v interesu toženca, še manj v interesu sosporniškega intervenienta. V okoliščinah konkretnega primera sodišče prve stopnje tožnika ni bilo dolžno pozivati, da dodatno pojasni, v čem je njegov pravni interes za tožbo zoper toženca, potem, ko je postal njegov direktor. Očitno je namreč, da med družbo in direktorjem družbe ne obstaja sporno razmerje, na kar sodišču ni bilo treba še izrecno opozarjati pravdnih strank. Tožnik ni niti družbenik tožene stranke niti „stranka“ sklepa nadzornega sveta o izbiri direktorja. Zato zahtevka na razveljavitev sklepa nadzornega sveta, ki se nanj ne nanaša, po materialnem pravu nima.
ZPP člen 142, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 361. ZIZ člen 42.
pravica do izjave - pravica do informacije - pravica do enakega varstva pravic - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev odločitve o neizvedbi predlaganega dokaza - nesubstanciran dokazni predlog - pogoji za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - vročitev sklepa o izvršbi dolžniku - kontradiktornost postopka - razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi - izkazanost vročitve - pomanjkljiva trditvena podlaga
Stališče pritožbenega sodišča o notranjem nasprotju med nosilnimi razlogi za odločitev in posledični poziv sodišču prve stopnje k širši opredelitvi do odločilnih razlogov, stranki ne omogoča relevantnega izjavljanja. Eventualno prerekanje obstoja s strani pritožbenega sodišča ugotovljenega notranjega nasprotja med nosilnimi razlogi, zaradi katerega slednje odločbe ni moglo vsebinsko preizkusiti, na odločitev sodišča prve stopnje ne bi moglo vplivati.
ZIZ člen 58, 58/2. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor dolžnika zoper sklepu o izvršbi - kršitev pravice do izjave - narok za obravnavo ugovora - zavrnitev dokaznega predloga - odlog izpolnitve obveznosti
Citirana sodba dokazuje zgolj pretnjo izreka kazenske sankcije v primeru neplačila v navedenem roku, ne pa tudi obstoja sporazuma med strankama, da naj dolžnik svojo obveznost po izvršilnem naslovu izpolni v roku 3 let po pravnomočnosti sodbe.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 403. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - začetek postopka odpusta obveznosti - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
Z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa se pritožnikov pravni položaj ne more izboljšati, ravno nasprotno. Začetek postopka odpusta obveznosti je prvi pogoj, da pride do odpusta obveznosti, kar je bil namen pritožnikovega predloga za začetek postopka odpusta obveznosti in namen, ki ga smiselno kot laik zasleduje tudi v pritožbi.
Obe vrsti pogodb torej za nastanek obveznosti plačila zahtevata, da podjemnik oz. mandatar svojo obveznost, ki je določena s pogodbo, izpolni. Ne razlikujeta se v tem, ali je podjemnik oz. mandatar dolžan izpolniti svojo obveznost, pač pa (le) v tem, na kakšen način oz. kako podjemnik oz. mandatar svojo obveznost pravilno izpolni. Izpolniti pa jo mora v obeh primerih.
ZFPPIPP člen 126, 131, 131/2, 131/2-3, 357. ZPP člen 365, 365-1.
stečajni postopek - stroški stečajnega postopka - predlog za soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - aktivna legitimacija za pritožbo - sodni tolmač - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Ker upnica ni aktivno legitimirana za predlaganje izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, tudi ne more biti aktivno legitimirana za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče izda soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - vrednotenje zahtevnosti mnenja - zahtevnost izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Zahtevnost mnenja se presoja ob upoštevanju teže, kompleksnosti in zahtevnosti strokovnih vprašanj, obsega dokumentacije in časa, potrebnega za izdelavo mnenja. Pritožnik ne izpodbija pravilnosti ugotovitev, da je izdelava mnenja temeljila na kliničnopsiholoških pregledih dveh odraslih in otroka ter odnosih med otrokom in vsakim od staršev, da so v mnenju podani izčrpna interpretacija ugotovitev in odgovori na vprašanja v zahtevni družinski situaciji. Del odgovorov je resda enak odgovorom, oblikovanim v predhodno podanem mnenju v vzporedno potekajočem postopku. Drži tudi pritožbena trditev, da se po ugotovitvah izvedenke situacija ni bistveno spremenila, a navedeno ne zmanjšuje stopnje zahtevnosti mnenja. Za izdelavo mnenja je morala namreč izvedenka interpretirati na novo pridobljene podatke in ugotovitve iz razgovorov in kliničnih testov, ta ugotovitev pa ob ostalih neizpodbijanih ugotovitvah utemeljuje sklep, da je bilo mnenje zelo zahtevno.
ZS člen 83, 83/3, 83/3-8, 83a, 83a/1. ZZUSUDJZ člen 1, 3, 3/2. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 296, 296/1, 296/2, 296/3, 296/4. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ (2020) točka 1, 1-4.
stečajni postopek nad pravno osebo - objava oklica o začetku stečajnega postopka - zamuda roka za prijavo terjatve - prenehanje terjatve - zavrženje prijave terjatve - posebni ukrepi - epidemija - COVID-19 - nujne zadeve - tek rokov
Šele Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ je določila, da sodišča (od 31.3.2020) opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen ZS, od teh pa se kot nujne niso (več) štele zadeve prisilne poravnave in stečaja. To pa pomeni, da je rok za prijavo terjatve v tej zadevi tekel tudi v času do 30.3.2020, ko se je iztekel trimesečni rok za prijavo terjatev.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba vratne hrbtenice - zelo lahek primer po Fischerjevi lestvici - degenerativne spremembe - lahek primer po Fischerjevi lestvici - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - vzročna zveza - odmera denarne odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - tuja pomoč
Da izvedenec ni znal "razmejiti" vseh posledic, kot očita pritožnik, ni nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi morebitne nepopolnosti tega dokaza, pač pa gre za življenjsko kompleksnost, ki jo je narekovala časovna povezanost oziroma sosledje dogodkov. Tako je namreč treba razumeti izvedenca, ko je pojasnil, da je nesreča „sprožila opisan tok dogodkov“, saj je dosledno vztrajal, da tožnikove hude oziroma hujše težave, ki so privedle do operacije na hrbtenici, nikakor niso posledica udarca ob nesreči. Discus hernia, zaradi česar je bil tožnik operiran časovno relativno kmalu po koncu „običajnega zdravljenja“ posledic nesreče, po pojasnilu izvedenca namreč nikoli ni posledica travme; okoliščin, ki bi kazale, da je pri tožniku drugače, ni bilo.
postopek osebnega stečaja - sklep o odpustu obveznosti - nedovoljena pritožba dolžnika - pravni interes - pravna korist - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje pritožbe - izpodbijani del - neločljiva povezanost - enovitost akta - pravni učinki odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - končanje postopka osebnega stečaja
Glede na izrek izpodbijanega sklepa so bile dolžnici odpuščene obveznosti v največjem zakonsko dopustnem obsegu, zato dolžnica za pritožbo zoper tak sklep, ki je zanjo ugoden v zakonsko največjem dopustnem obsegu, ne more imeti pravnega interesa. S pritožbo dolžnica namreč ne more doseči večjih koristi, kot so te, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa. Izdaja sklepa o odpustu obveznosti ne pomeni, da je postopek osebnega stečaja zaključen oziroma končan. Postopek osebnega stečaja se konča s pravnomočnostjo sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, kar pa izpodbijani sklep ni.
predlog za oprostitev sodne takse - dokazno breme o obstoju pogojev za oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo
Tudi če tožena stranka svoje dejavnosti ne more več opravljati, to ne pomeni nujno, da nima ustreznih sredstev za vodenje postopkov oziroma za plačilo sodne takse. Postopek insolventnosti sam po sebi ne more pomeniti, da je stranka, ki je v takem postopku že zaradi tega dejstva oproščena plačila sodne takse oziroma da je njen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse že samo iz tega razloga utemeljen. Postopek insolventnosti in obveznost plačila sodne takse se ne izključujeta. Gospodarska družba si mora, še toliko bolj kot fizična oseba, saj je vendarle ustanovljena z namenom opravljanja dejavnosti in v tem okviru ustvarjanja prihodkov, prizadevati denarna sredstva za plačilo sodne takse dobiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034391
ZPP člen 214, 214/2, 243, 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 649.
gradbena pogodba - opravljena gradbena dela - obseg del - substanciranost ugovora - postavitev izvedenca - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - dopolnitev izvedenskega mnenja - zaslišanje izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - nepotreben dokaz - pravica do izjave stranke - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena
Če sodišče izvedensko mnenje oceni kot jasno, popolno in razumljivo, se mora do tistih strankinih pripomb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe opredeliti. Navesti mora, zakaj pripombe na izvedensko mnenje niso utemeljene, zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni in zakaj ni potrebno zaslišanje izvedenca. Sodišče prve stopnje je zelo konkretno pojasnilo, da je izvedenec v dopolnitvi izvedenskega mnenja natančno opredelil obseg dodatnih del ter hkrati natančno odgovoril na pripombe strank po posameznih postavkah. Prav tako je pojasnilo, da so bile pripombe pravdnih strank zgolj pavšalne in so izražale nezadovoljstvo nad končno oceno izvedenca. Pritožbene navedbe pa ne vzbujajo dvoma v pravilnost te presoje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00034490
ZPND člen 1, 1/1, 15, 15/1, 19, 22b.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - povzročitelj nasilja v družini - ukrepi po zpnd - pogoji za izrek ukrepa - vloga centra za socialno delo - vloga sodišča - dokazovanje - dokazna vrednost dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave
Delo CSD je usmerjeno v zaščito in pomoč žrtvi družinskega nasilja. Za uspešno načrtovanje pomoči je treba oceniti, kakšna je stopnja ogroženosti žrtve nasilja. Ta ocena se pripravi na podlagi strokovnih smernic in strokovnih izhodišč za delo CSD. Ker je delo CSD usmerjeno v zaščito žrtve, navedbe v zapisniku multidisciplinarnega tima CSD in v njem dana ocena ogroženosti, ne predstavljajo povzetka dejanjskih in preverjenih dogodkov s konkretnimi dokazi, ampak gre za subjektivno dojemanje realnosti s strani žrtve in njenega občutka ogroženosti. Po zgoraj navedeni zakonski opredelitvi dolžnosti CSD ta nima vloge organa za ugotavljanje dejstev in za pridobivanje dokazov. To je v postopku po ZPND naloga sodišča, ko v nujnem in hitrem postopku odloča o izrekanju ukrepov za zagotovitev varnosti žrtev družinskega nasilja. Vsebina informacij, ki jih vsebuje zapisnik 1. multidisciplinarnega tima CSD z dne 20. 7. 2018, je zato takšna, da na njih ni mogoče temeljiti zaključka o izkazani verjetnosti, da je nasprotni udeleženec povzročitelj družinskega nasilja. Enako velja tudi za ostale listine, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev in temeljijo zgolj na izjavah predlagateljice. Navedene listine so zato nezadosten dokaz za verjetno izkazanost podlage za izrek ukrepa sodišča, ki pravno usodno posega v pravice nasprotnega udeleženca.
odškodninska odgovornost - spor majhne vrednosti - dejansko stanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razglasitev sodbe
V postopku v sporih majhne vrednosti se v skladu s 1. odstavkom 457. člena ZPP sodba sicer res razglasi takoj po koncu glavne obravnave, vendar pa kršitev te postopkovne določbe lahko predstavlja kvečjemu relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki pa v tovrstnih postopkih ni dopusten pritožbeni razlog. Ker je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožniku ni uspelo dokazati, da mu je ravno toženec povzročil zatrjevano škodo, je pravilno zaključilo, da tožnik ni uspel dokazati že prve predpostavke civilnega delikta toženca.
ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 20, 20/1. ZPP člen 41, 41/2.
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev plačila takse - obročno plačilo sodne takse - odmera sodne takse - vrednost spornega predmeta - več zahtevkov - več spornih predmetov - seštevek vrednosti spornih predmetov
Sodišče prve stopnje je pri odmeri takse izhajalo iz vsote vrednosti postavljenih zahtevkov (63.097,02 EUR). Pri tem je spregledalo, da se po prvem odstavku 20. člena ZST-1 v istem postopku na isti stopnji vrednosti spornih predmetov seštevajo le, kadar zakon ne določa drugače. Tožničini zahtevki v tožbi imajo različno dejansko in pravno podlago. V takem primeru pa je po drugem odstavku 41. člena ZPP, na katerega pri ugotavljanju vrednosti zahtevka izrecno napotuje drugi odstavek 19. člena ZST-1, odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka. To pomeni, da je treba sodno takso, ki jo mora plačati tožnica za postopek na prvi stopnji, odmeriti od vsake navedene vrednosti posebej. Tožnica torej poleg že odmerjenega zneska v višini 1.227,00 EUR dolguje še plačilo za preostalih 4.000,00 EUR, kar po tar. št. 1111 taksne tarife znaša dodatnih 225,00 EUR.
Čim je ugodeno predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, plačilo slednje ni več predpostavka za vsebinsko odločanje o vlogi. Navedeno izhaja že iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, ki določa, da se vloga šteje za umaknjeno če sodna taksa ni plačana v roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo. A contrario vloge (v tem primeru pritožbe) ni mogoče šteti za umaknjeno, če obstajajo pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
O povrnitvi stroškov izvedenca ali prič ni mogoče odločiti neodvisno od uspeha strank in okoliščin primera, ki jih bo moč ugotoviti ob koncu postopka, zato pritožbeno sodišče o stroških pritožbenega postopka ni odločilo pred zaključkom postopka.
Stališče sodišča prve stopnje, da je zahtevek, ki temelji na trditvah o izpodbojnosti pogodbe, postavljen ustrezno, ni pravilno. Tudi v primeru, ko pravni red dopušča uveljavljanje zahtevka zaradi obstaja pogojev za izpodbojnost pogodbe po smrti ene izmed pogodbenih strank (v konkretnem primeru preživljanke) s strani dedičev, zgolj dajatveni zahtevek ne zadošča, ampak je potreben tudi ustrezen oblikovalni zahtevek, z uveljavitvijo katerega izpodbojna pogodba izgubi pravno veljavo. Takšno stališče je sprejeto tudi v sodni praksi.