stečajni postopek nad pravno osebo - dodatni sklep o preizkusu terjatev - obstoj prerekane izločitvene pravice - napotitev na pravdo - dovoljen pritožbeni razlog
V okviru stečajnega postopka se sodišče ne opredeljuje glede tega, ali je upravitelj prijavljeno izločitveno pravico prerekal utemeljeno ali ne. Ugotavljanju, ali prerekana izločitvena pravica obstoji ali ne, je namreč namenjen poseben pravdni postopek. Stečajno sodišče mora izjavo upravitelja upoštevati in odločiti (le) o tem, koga se napoti na uveljavitev obstoja ali neobstoja prerekane izločitvene pravice. To pomeni, da v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev ni mogoče izpodbijati upraviteljevih razlogov, zaradi katerih je izločitveno pravico prerekal.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - poročanje upravitelju - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - obseg pritožbenega preizkusa
Odpust obveznosti ni pravica, temveč pravna dobrota, do katere je stečajni dolžnik upravičen le, če je ravnal in ravna vestno in pošteno ter v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma če izkaže upravičene razloge, zaradi katerih teh obveznosti ni mogel izpolniti. Odpust med drugim ovirajo kršitve dolžnikovih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP (torej tudi obveznosti mesečno poročati upravitelju o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev), saj imajo tudi te kršitve značilnosti nevestnega ali nepoštenega ravnanja. Ne dolžnost poročanja dolžnika ne nadzor stečajnega upravitelja nista sama sebi namen, ampak služita osnovnemu namenu postopka osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo hkrati in v enakih deležih.
V konkretnem primeru ni okoliščin, ki bi onemogočale zavrnitev predloga za odpust na podlagi dolžnikove kršitve obveznosti poročanja iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP. Takšne okoliščine ni utemeljeno iskati v neobstoju stečajne mase, saj bi bilo nasprotno stališče nevzdržno in bi pomenilo, da so obveznosti, ki jih dolžniku nalaga zakon ali upravitelj, zanj brezpredmetne.
odmera pravdnih stroškov - določitev vrednosti spornega predmeta - nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta - skupna vrednost spornega predmeta - obvezna sestavina tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - formalno sosporništvo - predhodni preizkus tožbe - korekturna dolžnost sodišča - odvetniška tarifa
V primeru navedbe vrednosti spornega predmeta je odprava formalnih pomanjkljivosti mogoča omejeno - le do določene faze postopka, in sicer končanega predhodnega preizkusa tožbe. Če sodišče opravo procesnega dejanja zamudi (t.j. poziv k dopolnitvi), mora tožbo vsebinsko obravnavati. Upoštevajoč načelo a maiori ad minus, to še toliko bolj velja v primeru, da je vrednost spornega predmeta sicer navedena, a ne diferencirana po posameznih zahtevkih.
Če je sodišče prekludirano v preverjanju navedene vrednosti spornega predmeta in njene pravilnosti, mora enaka prekluzija veljati tudi za toženko; tudi toženka mora v tožbi navedeni vrednosti spornega predmeta jasno ugovarjati oz. zahtevati, da tožnik določi vrednost spornega predmeta za posamezne zahtevke, le do začetka obravnavanja glavne stvari.
Položaj nediferencirane navedbe vrednosti spornega predmeta je enak položaju, ko ta sploh ni določena. Posledično se za vrednost storitve za odmero odvetniške nagrade upošteva najnižja vrednost po tarifni številki 18 OT.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 12/2, 14.
povrnitev stroškov priči - nadomestilo za izgubljeni dohodek - stroški priče - izgubljeni zaslužek priče - odmera po prostem preudarku - pravica do povrnitve stroškov
Prosti preudarek ne pomeni, da lahko sodišče ugodi kakršnemukoli znesku, ki ga uveljavlja priča iz naslova izgubljenega zaslužka, ampak mora upoštevati konkretne navedbe priče o tem, koliko dejansko znaša njen izgubljeni čas zaradi prihoda na sodišče in kako naj se ta ovrednoti glede na poklic, ki ga priča opravlja.
Tožnika sta zahtevek spremenila zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe, katerih obstoj v pritožbenem postopku niti ni sporen; v obravnavanem primeru gre za privilegirano spremembo tožbe. V takem primeru privolitev tožene stranke ni potrebna, sodišče pa mora spremembo dovoliti.
Zasledovanje smotrnosti dokončne ureditve razmerja ni zgolj preprečevanje, da se tekoča pravda ne obremeni preveč, temveč tudi prizadevanje, da se prihrani ali prepreči nova pravda.
Pritožbene navedbe tožnice, da je zoper sodnika, ki je odločal o tožbenem zahtevku, vložila ovadbo zaradi več kaznivih dejanj, na odločitev v obravnavani zadevi ne morejo vplivati. Morebitna vložitev kazenske ovadbe sama po sebi ne posega v veljavnost in pravnomočnost že sprejete sodne odločbe niti ne vpliva na odločanje o stroških postopka, dokler pravnomočna odločitev ni razveljavljena ali spremenjena v za to predpisanem postopku. Zato so te pritožbene navedbe za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nerelevantne.
odgovor na tožbo - prepozen odgovor na tožbo - zavrženje - vložitev vloge na nepristojno sodišče - očitna pomota - očitna pomota odvetnika - kvalificiran vložnik - dolžna skrbnost odvetnika
Če je vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka (tak je po opisanem tudi obravnavani primer), se na podlagi desetega odstavka 112. člena ZPP lahko šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika. V primeru, ko vlogo za stranko vlaga odvetnik, torej ta lahko šteje za pravočasno le, če je njeno vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče šteti za očitno pomoto.
podjemna pogodba - nepravilna izpolnitev - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - cesija - zavrnitev računa - obstoj terjatve
V primeru, ko izvajalec pravočasno grajane napake ne odpravi, jo lahko naročnik po lastni izbiri odpravi na njegov račun, ali zniža kupnino, ali odstopi od pogodbe (tretji odstavek 639. člena OZ). Ker lahko od navedenih treh jamčevalnih zahtevkov naročnik izbere le enega, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v obravnavani zadevi toženka ne more z ugovorom uspešno uveljaviti dodatnega jamčevalnega zahtevka za opravljeno čiščenje plakatnih mest, ker je že izbrala zahtevek za odpravo napake na podjemnikove stroške, ki ga uveljavlja s samostojnim tožbenim zahtevkom pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti.
Z izdajo soglasja sodišča za plačilo stroškov stečajnega postopka se upravitelj ne razbremeni odgovornosti za pravilno posredovanje podatkov o obstoju terjatev, ki spadajo med občasne stroške stečajnega postopka (tretji odstavek 102. člena ZFPPIPP). Sodišče preveri temelj in višino plačil, v kolikor se tekom postopka izkažejo kot sporna. Znesek, ki je predmet tega pritožbenega postopka, se nanaša občasne stroške stečajnega postopka, povezane z vlaganji v nepremičnino v lasti dolžnika, ki so v predlogu upraviteljice specificirani do te mere, da sodišče prve stopnje ni imelo utemeljenega razloga za dvom v njihov temelj in višino, s priloženimi specificiranimi računi in delovnimi nalogi izvajalcev pa so tudi izkazani. Upoštevajoč vsebino predloga in njemu priloženih listin je imel pritožnik vse potrebne podatke, da bi lahko kateremu koli od stroškov oporekal tako po vsebini kot po višini. Takšnega ugovora ni vložil, dvoma v upraviteljičin predlog pa tudi ni vzbudil s pavšalnim pritožbenim očitkom, da so priglašeni stroški nespecificirani in neizkazani.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - obseg pritožbenega preizkusa
Odpust obveznosti ni pravica, temveč pravna dobrota, do katere je stečajni dolžnik upravičen le, če ravna v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma če izkaže upravičene razloge, zaradi katerih teh obveznosti ni mogel izpolniti. Da bi upravitelj lahko izvrševal svojo obveznost nadzora nad dolžnikovimi prizadevanji za poplačilo upnikov (prvi odstavek 399. člena in drugi odstavek 402. člena ZFPPIPP), mora dolžnik z njim sodelovati in se na njegove pozive odzivati (prvi odstavek 383.b člena ZFPPIPP). Stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem zavezujejo tudi druge obveznosti. Če ni zaposlen in je sposoben za delo, si mora prizadevati najti zaposlitev, ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela (razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati) in mora upravitelju mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev (prvi odstavek 401. člena ZFPPIPP).
Kršitev dolžnikovih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP je razlog za ugovor proti odpustu obveznosti, ki samostojno utemeljuje ustavitev postopka odpusta obveznosti in zavrnitev predloga za odpust obveznosti (2. točka prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - umik pritožbe - stroški v postopku zavarovanja - pravdni stroški po uspehu
Večinska sodna praksa zastopa stališče, da se o stroških izdaje začasne odredbe, ki je bila predlagana in izdana med pravdo, odloča ob upoštevanju končnega uspeha v pravdi. Ne gre za samostojen postopek. Stroški postopka v zvezi z (med pravdo) izdano začasno odredbo, so potemtakem del pravdnih stroškov, o katerih se odloči ob koncu pravdnega postopka, praviloma glede na končni uspeh v pravdi po 154. členu ZPP.
razlogi za prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja - ničnost upravne odločbe - nadaljevanje prekinjenega postopka - vloženo izredno pravno sredstvo
V sodni praksi je enotno sprejeto stališče, da razloga za prekinitev ne predstavlja niti dejstvo, da je proti pravnomočni odločbi, ki je rešila predhodno vprašanje, vloženo izredno pravno sredstvo.
O ničnosti upravne odločbe lahko odloči le upravni organ po pravilih ZUP o izreku ničnosti upravnih odločb. Do morebitnega izreka ničnosti upravne odločbe je sodišče na s tako odločbo vzpostavljeno lastninsko pravico v korist upravičencev vezano in je ne more obiti.
Iz prav nobenega dela obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, da bi sodišče odobravalo kakršnokoli psihično ali fizično nasilje, kakor to skuša prikazati pritožba. Ravno nasprotno: sodišče prve stopnje je v dosedanjem postopku ugotovilo rizična oziroma ogrožujoča ravnanja na strani nasprotne udeleženke, saj jih je natančno povzelo v 22. točki obrazložitve izpodbijane odločbe, vendar jih je skladno z ustavnim načelom sorazmernosti (2. člen URS) pri ukrepih, ki so potrebni za zaščito koristi otrok, na podlagi ugotovljenih dejstev materialnopravno pravilno presojalo s tehtanjem razmer pri enem in drugem staršu.
nesklepčnost - dokazna ocena - pobotni ugovor - pripoznava dolga
Podlago za ugoditev (sklepčnemu) pobotnemu ugovoru je tako mogoče najti že v 364. členu OZ o pripoznavi dolga. Tožničinim očitkom o nekonkretiziranosti pobotnega ugovora zato ni mogoče slediti. Nenazadnje je njeno problematiziranje mogoče kvalificirati kot ravnanje, ki je v nasprotju s prejšnjim lastnim ravnanjem (ravnanje venire contra factum proprium) in mu zato ni mogoče nuditi pravnega varstva.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7. URS člen 23. OZ člen 5, 87, 87/1, 87/2, 193, 198, 326, 346, 371, 372, 372/1. ZIZ člen 3, 53, 71, 272, 272/2. ZVPot člen 22, 22/4, 23, 23/2, 24, 24/1. ZUstS člen 1. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2.
ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - švicarski franki (CHF) - valutno tveganje - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - poseg v pravni položaj - tek zastaralnega roka - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - stališča SEU - obvezna uporaba odločb ustavnega sodišča - začasna odredba - pojasnilna dolžnost banke - kršitev načela vestnosti in poštenja
Na pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati stališč ustavnega sodišča (v nadaljevanju USRS) glede razlage zakonskega prava in prava EU, ker je taka razlaga zunaj njegove pristojnosti, sodišče druge stopnje odgovarja, da je sklicevanje sodišča prve stopnje na sodno prakso USRS utemeljeno že zaradi prepričljivosti podane argumentacije, torej zaradi moči argumenta. Pri tem pa tudi velja, da izrek ustavne odločbe zavezuje skupaj z nosilnimi razlogi obrazložitve odločitve, kar je lahko tudi razumevanje zakona (tretji odstavek 1. člena Zakona o ustavnem sodišču - ZUstS).
Tudi SEU predpostavke neravnotežja položajev pogodbenih strank ne omejuje le na količinsko ekonomsko presojo, ki jo poudarja toženka, torej primerjavo med skupnim zneskom transakcije, ki je bil predmet pogodbe, na eni strani in stroškov, ki so bili na podlagi tega pogoja naloženi potrošniku, ampak je dovolj že resni poseg v pravni položaj.
Tako zastaralni rok ni začel teči niti od trenutka, ko se je oblikovala navedena sodna praksa VSRS in SEU v letu 2023, kot je zavzelo stališče sodišče prve stopnje. Zagotovo bi začetek teka zastaralnega roka pred tem trenutkom pomenil pretogo razumevanje pravil o zastaranju, ki bi nesorazmerno poseglo v pravico potrošnikov do sodnega varstva, kot je obrazložilo sodišče prve stopnje. Vendar pravu EU skladna razlaga daje potrošniku še ugodnejši položaj, po katerem, kot je bilo obrazloženo, velja domneva, da je potrošnik seznanjen z nepoštenim pogojem šele z odločitvijo sodišča, za obdobje pred tem pa je trditveno in dokazno breme na banki, ki mora upoštevati, da se od potrošnika ne pričakuje pravnega raziskovanja.
Iz presoje sodišča prve stopnje, da kreditna pogodba vsebuje nepošten pogoj in je zato po drugem odstavku 23. člena ZVPot pogodba nična, ne izhaja samodejno, da je bil pridobitelj že ob sklenitvi pravnega posla nepošten tudi v smislu 193. člena OZ. Nepoštenost pridobitelja po 193. členu OZ temelji na subjektivnem merilu, saj je pomemben odnos pridobitelja do dejstev, ki vzpostavljajo ničnost pogodbe.
SPZ člen 142, 150, 154, 154/1. ZVPot člen 22, 22/4, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4. ZPotK-2 člen 7, 12, 39. OZ člen 87, 111, 193, 198, 270, 270/2, 371. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3. ZPP člen 5, 212. URS člen 22, 23, 155. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. ZZK-1 člen 243.
Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi pravilno sledilo ugotovitvam iz sodbe C-520/21 z dne 15. 6. 2023, v kateri je SEU določilo izhodišča razlage glede vrste vrnitvenih zahtevkov oziroma upravičenj, ki so v njih zajeta. Kot neskladno s pravom EU je SEU opredelilo pravico banke, da od potrošnika zahteva nadomestilo, ki presega vračilo kapitala, izplačanega iz naslova izpolnitve kreditne pogodbe. S tem je omejilo vrnitvene zahtevke banke na glavnico, kot je bila ta izplačana potrošniku.
To stališče je SEU ponovilo v zadevi C-368/25 z dne 24. 2. 2026 SEU, ko je v zvezi z razlago glede nacionalne zakonodaje, ki se nanaša na kondikcijski zahtevek, odgovorilo na zastavljeno predhodno vprašanje VS RS v zadevi II Ips 14/2025.
Pritožba pa je utemeljena v delu, ki se nanaša na plačilo zakonskih zamudnih obresti, ki jih je sodišče prve stopnje dosodilo od posameznih plačil, izvršenih v obdobju od 30. 11. 2018 do 27. 9. 2023.
Kot je zavzelo stališče VS RS v zadevi II Ips 68/2023 z dne 21. 2. 2024, je merilo dobre vere v kontekstu presoje nepoštenosti pogodbenih pogojev po 23. in 24. členu ZVPot objektivno, po 193. členu OZ pa subjektivno, saj je pomemben odnos pridobitelja do dejstev, ki vzpostavljajo ničnost pogodbe.
Hipoteka torej varuje terjatev vse do njenega dokončnega poplačila in v celoti bremeni vsak del nepremičnine. Zato hipoteke, ki je bila ustanovljena na celotni nepremičnini, ni mogoče izbrisati samo delno (na primer samo z enega solastniškega deleža), temveč jo je mogoče odstraniti le v celoti.
Kot je bilo obrazloženo zgoraj, je bila v obravnavani zadevi ustanovljena enotna hipoteka, saj je tedanja zastavna dolžnica zastavila celotno nepremičnino. Zato sta kasnejši solastnici glede na nedeljivost hipoteke, ki je bila ustanovljena na celotni nepremičnini v zvezi s to hipoteko po materialnem pravu, v takšni medsebojni zvezi, da lahko le obe skupaj upravljata in razpolagata s to pravico. Iz te skupne pravice upravljanja in razpolaganja izhaja zakonita nujnost, da lahko le vsi upravičenci skupaj tožijo in so vsi zavezanci skupaj toženi, kar pomeni, da gre za primer nujnega enotnega sosporništva.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00092025
URS člen 26. ZBan-1 člen 350a. ZPSVIKOB-1 člen 3, 6, 48, 48/5. ZPP člen 108, 192, 192/1, 192/2.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - eventualno sosporništvo - pristojno sodišče - izključna stvarna pristojnost okrožnega sodišča - Banka Slovenije - izključna krajevna pristojnost - postopek sodnega varstva proti odločbi o izrednih ukrepih Banke Slovenije - odgovornost banke slovenije
V situaciji, ko pogoji za začetno eventualno sosporništvo niso izpolnjeni, mora sodišče s tožbo ravnati kot z vlogo, ki je ni mogoče obravnavati, torej po 108. členu ZPP. Šele po tej fazi postopka bi sodišče prve stopnje lahko odločalo o svoji (ne)pristojnosti.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 43, 43/1, 43/1-2, 43/2, 44, 44/1, 47, 47/5, 49, 49/5, 50, 50/1. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2025) člen 26.
odmera nagrade sodnega tolmača - prevod pisanj v tuj jezik - obseg prevoda - znižanje nagrade - predujem - založitev predujma
V izhodišču odločanja o odmeri plačila za opravljeno delo mora biti pravilo, da sodni tolmač ne sme biti večkrat plačan za isto delo (za prevod istega besedila). Pri odmeri plačila mora biti zato ustrezno ovrednotena okoliščina, da se besedilo, ki je predmet prevoda, v več listinah (v pretežnem delu) ponavlja. V tem primeru je sodna tolmačka upravičena do sorazmerno nižjega plačila, pri čemer je višina plačila odvisna od ocene (temelječe na primerjavi besedil), v kolikšnem delu (deležu) je besedilo prevoda isto oziroma različno. Ustrezno pa je treba tudi upoštevati, da mora sodni tolmač skrbno ("od besede do besede") preveriti, v kolikšnem obsegu je besedilo, ki je predmet prevoda, identično že prevedenemu besedilu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00092539
ZPP člen 4, 149, 224, 224/1, 224/4, 286, 318, 337, 337/3, 488, 488/1, 488/2. ZKUASP člen 9. ZASP člen 22, 26. OZ člen 198.
materialne avtorske pravice - javno izvajanje glasbenih del - obvezno kolektivno upravljanje - gospodarski spor - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nesporno dejansko stanje - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - seznanitev strank - opozorilo stranki - pritožbene novote - ugovor zastaranja (šele) v pritožbi
Za presojo o tem, ali je dejansko stanje med strankama sporno, ni odločilna vložitev posamezne vloge, temveč predvsem vsebina trditev ene in druge stranke. Ker trditev, ki bi nasprotovale trditvam iz dopolnitve tožbe, toženka ni podala, ne more uspeti z očitkom, da je predlagala zaslišanje njenega zakonitega zastopnika.
Možnost izdaje odločbe brez razpisa naroka iz 488. člena ZPP je izjema od obligatornosti glavne obravnave, ki je namenjena uresničevanju načela hitrosti postopka v gospodarskih sporih, saj je njihovo hitro reševanje še posebej pomembno. Obravnavano izjemo torej osmišlja narava gospodarskih sporov, ki pa ni v ničemer odvisna od okoliščine, ali se postopek začne z običajno tožbo ali izide iz izvršbe na podlagi verodostojne listine. Ni razumnega razloga za stališče, da bi se določba 488. člena ZPP nanašala le na tiste gospodarske spore, v katerih je vložen odgovor na tožbo, ne pa na tiste, v katerih je (po ugovoru zoper sklep o izvršbi) predviden odgovor na dopolnitev tožbe. Izdaje odločbe na podlagi 488. člena ZPP prav tako ne ovira okoliščina, da odgovor na dopolnitev tožbe ni vložen. V gospodarskem sporu, ki izide iz izvršbe na podlagi verodostojne listine, je zato položaj iz 488. člena ZPP lahko podan ne le tedaj, ko dejansko stanje ni sporno po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi in odgovora na dopolnitev tožbe, temveč tudi v primeru, ko toženka na dopolnitev tožbe ne odgovori, vsebina njenih ugovornih navedb pa ne nasprotuje tožničinim trditvam iz dopolnitve tožbe.
Toženka ni mogla upravičeno pričakovati oprave naroka, na katerem bi lahko predložila dodatno procesno gradivo, saj jo je sodišče prve stopnje z dopisom še pred izdajo sodbe seznanilo s položajem, ki je nastal zaradi njene opustitve navajanja trditev, ki bi nasprotovale tožničinim, in sicer, da bo narok za glavno obravnavo opravljen le v primeru, da bo to stranka izrecno zahtevala. Zato tudi ni pomembno, da toženka ni izrecno izjavila, da naroka ne želi.
Ker toženka ugovora zastaranja ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje, tega v pritožbi ne more storiti.
Odločitev o sodni poravnavi je po svoji naravi končna odločitev, gre za izvršljiv dogovor pravdnih strank o sporni zadevi. Če sodna poravnava ne pomeni končne in celovite odločitve ter se postopek nato nadaljuje z reševanjem spornih vprašanj, odvetniku stroškov za sklenitev pogojnega dogovora, do katerega pa ni prišlo, ni mogoče priznati kot potrebnih za ta postopek.
V pravni teoriji in ustaljeni sodni praksi je zavzeto stališče, da se lahko podrobnejša obrazložitev odločitve o pravdnih stroških opravi na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sodišče sklicuje in na katerem označi, katere stroške in v kolikšni višini jih je priznalo.
Stroški postopka alternativnega reševanja sporov niso potrebni stroški sodnega postopka, tudi če gre za mediacijo, ki jo na podlagi ZARSS zagotavlja sodišče.