sodna pristojnost - varstvo konkurence - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - pravica do nadomestila - uveljavljanje javnega interesa - pravilnik - ničnost pravilnika
Tožnik ni zahteval od sodišča, naj toženemu zavodu naloži izpolnitev obveznosti, ki jo ima do njega po pravilih civilnega prava, ampak je zahteval, naj tožencu naloži, kako naj razlaga Pravilnik o delitvi nadomestil, da ne bodo kršena pravila konkurenčnega prava. Sodišče druge stopnje pravilno opozarja, da bi odločbo s takšnim izrekom lahko izdala Agencija po 37. členu ZPOmK-1, nikakor pa ne sodišče. Sodišči prve in druge stopnje bi zato nedovoljeno posegli v pristojnost Agencije, če bi zadevo vsebinsko obravnavali.
Res pa je, da ob takšnem pravilnem izhodišču, sodišče druge stopnje ni ravnalo prav, ko je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dajatvenega tožbenega zahtevka. Zaradi pravnomočnosti odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka bi bilo lahko tožniku onemogočeno uveljavljanje javnopravnega varstva v upravnem postopku po določbah ZPOmK-1. Zato je Vrhovno sodišče reviziji delno ugodilo in je na podlagi drugega odstavka 379. člena ZPP v tem delu odločitvi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in je tožbo tudi v tem delu zavrglo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 142. ZPsto člen 41. ZDR-1 člen 34, 88, 88/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba registrske tablice - vročanje - vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - navodila delodajalca
Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se vročata praviloma v prostorih delodajalca, s priporočeno pošiljko s povratnico ali z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu. Tožena stranka se je odločila za osebno vročitev in jo tudi izpeljala v skladu z določbami ZPP o osebni vročitvi. Niti ZDR-1 niti ZPP osebne vročitve po pooblaščenem vročevalcu ne izključujeta.
Ni pomembno, ali je tožena stranka imela splošni akt, ki bi vseboval navodilo, kako registrirati delovni čas oziroma ali je bila v pogodbi o zaposlitvi izrecno določena obveznost, da se prisotnost na delu registrira. Opredelitev v splošnem aktu na obstoj kršitve ne vpliva. Registracija delovnega časa je namenjena evidentiranju dejanskega prihoda na delo in odhoda z dela, torej dejanske prisotnosti, kakor tudi to, da lahko prisotnost na delu registrira le vsak delavec zase. Ravnanje v nasprotju s to zahtevo predstavlja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
OZ člen 35, 86, 86/1, 92. ZPP člen 349, 351. ZPN člen 7. ZUN člen 46, 46/3.
prodajna pogodba - ničnost - nedopusten predmet - družbena lastnina - funkcionalno zemljišče - skupno funkcionalno zemljišče
Skladno z določbo prvega odstavka 7. člena Zakona o prometu z nepremičninami (v nadaljevanju ZPN) se je s prenosom pravice uporabe na stavbi v družbeni lastnini prenesla tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo, t. j. na funkcionalnem zemljišču, in to ne glede na to, ali je bilo funkcionalno zemljišče kot tako izrecno določeno ali odmerjeno. Prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču ni bil pogojen z obstojem ustreznih pogodbenih določil, niti ne z določitvijo statusa funkcionalnega zemljišča v smislu 46. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ampak je šlo za prenos ex lege.
ZDR-1 člen 114, 114/2, 114/2-3. ZPP člen 8, 339, 339/1.
delavec pred upokojitvijo - zaščita pred odpovedjo
Tožnik pod revizijskim razlogom zmotne uporabe materialnega prava v resnici izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar ni dovoljen revizijski razlog. Po presoji revizijskega sodišča je dokazna ocena sodišča prve stopnje (ki jo sprejema tudi sodišče druge stopnje) vestna in skrbna ter analitično sintetična in torej skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. V kolikor pa tožnik meni, da je dokazna ocena vsebinsko neprepričljiva pa s tem v resnici izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar ni dovoljen revizijski razlog.
Splošni pogodbeni pogoji, za uporabo katerih se dogovorita pogodbeni stranki, niso predpis, temveč tvorijo del pogodbenega materialnega prava med strankama. Tega sodišče ne pozna po uradni dolžnosti, ampak morajo stranke, ki se nanj sklicujejo, zatrjevati njegovo vsebino. V konkretnem primeru, ko se je toženka sklicevala na splošne pogoje iz leta 1987, ki jih je pripravila tuja strokovna organizacija (FIDIC), tudi ni mogoče trditi, da gre za v našem pravnem okolju tako razširjene in splošno znane pogodbene pogoje, da bi jih bilo mogoče upoštevati po uradni dolžnosti. Ugotavljanje vsebine splošnih pogojev je zato dejansko vprašanje, ugotavljanje dejstev pa je podvrženo procesnim pravilom iz ZPP.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - pogodbena cena - sprememba cene
S pogodbeno dogovorjeno klavzulo „ključ v roke“ se izvajalec zavezuje, da bo izvedel vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega objekta (prvi odstavek 659. člena OZ). Na izvajalca je prevaljeno tveganje, da bo moral nositi breme vseh nepredvidenih in presežnih del, razen vpliva manjkajočih del. Stroški nepredvidenih in manjkajočih del so namreč vključeni v pogodbeno dogovorjeno ceno (drugi odstavek 659. člena OZ). Izvajalec lahko zahteva zvišanje pogodbeno dogovorjene cene le v posledici zvišanja cen za elemente, na podlagi katerih je bila določena in še to le pod pogoji, ki jih določa 655. člen OZ. Tožeča stranka na teh predpostavkah zvišanja cene ni utemeljevala.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - subjektivni rok za odpoved - ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Kdaj delodajalec ugotovi razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja dejansko ugotovitev, vendar se v zvezi s tem ni mogoče izogniti in spregledati tudi pravne opredelitve posameznih razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca iz 110. člena ZDR-1, saj je tudi ta opredelitev lahko pomembna pri presoji tega, kdaj je delodajalec takšen razlog ugotovil. Ugotovitev razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja seznanitev z dejansko podlago oziroma dejstvi, ki omogočajo subsumpcijo dejstev pod pravno normo - v tem primeru opredelitev razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri tem se dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago odpovednega razloga nanašajo na vse bistvene okoliščine, ki, če so podane, omogočajo sklep o obstoju odpovednega razloga. Ne predstavlja pa ugotovitev razloga za odpoved ugotovitev nekih obrobnih oziroma dodatnih dejstev ali opravičil za ravnanje delavca, ki sama po sebi niso pomembna za opredelitev in s tem ugotovitev odpovednega razloga.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starejša delavka - zakonsko varstvo pred odpovedjo
Tožnica je bila v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dne 26. 1. 2015, stara več kot 57 let in je uživala varstvo pred odpovedjo v skladu z določbo 114. člena ZDR-1, v zvezi z določbo 226. člena ZDR-1. Varstvo po tem členu ni absolutno, če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s prvim odstavkom 91. člena ali v skladu z 92. členom ZDR-1 (drugi odstavek 114. člena ZDR-1). Napačno je stališče, da bi sodišči morali presojati vse pogoje iz 91. člena ZDR-1, ki narekujejo ustreznost nove zaposlitve. Že če eden izmed njih ni izpolnjen, se ponujena zaposlitev ne šteje za ustrezno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003110
OZ člen 87, 87/1, 91, 193, 460, 460/3.
prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - funkcionalno zemljišče - ničnost - vračilo kupnine - kondikcija - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - odškodnina - pravnomočnost - vezanost na pravnomočno sodbo - dejstva - prekluzija glede dejstev
Pravnomočnost pomeni vezanost strank in sodišča na vsebino sodne odločbe.Sodišče o tem vprašanju ne more ponovno odločati, saj tisto, o čemer je bilo odločeno, šteje za resnico. Stranke zato zadane prekluzija glede vseh dejstev, ki so do takrat že obstajala. Teh dejstev, razen v okviru obnove postopka in pod pogoji, določenimi za ta postopek, stranke po pravnomočnosti ne morejo več uveljavljati.
Sodišče prve stopnje je na podlagi zaključka, da toženi stranki ni bilo mogoče očitati nepoštenosti pri sklepanju nične prodajne pogodbe odločilo, da tožeči stranki zamudne obresti pripadajo (šele) od vložitve zahtevka (in ne že od plačila kupnine), s čimer je dejansko odločilo v prid toženi stranki.
rok za odpoved - diskriminacija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Odpoved ni bila podana prepozno glede na 6-mesečni rok iz šestega odstavka 88. člena ZDR. Resda so slabši ekonomski kazalniki obstajali že pred tem, vendar se je tožena stranka odločala za racionalizacijo in reorganizacijo postopoma, kar ni v nasprotju z ureditvijo po ZDR. Pomembno je, da ni šlo za navidezni razlog za odpoved, ampak je odpovedni razlog obrazložila s stvarno utemeljenimi razlogi v zunanjem ekonomskem okolju, ki se mu je prilagodila s procesom racionalizacije. Od delodajalca pa ni mogoče zahtevati, da se takoj odzove na slabše ekonomske kazalce, ampak je začetek in način procesa racionalizacije poslovanja pridržan njegovi podjetniški presoji.
SZ člen 6, 117, 117/1, 123, 123/1, 147. SZ-1 člen 11, 173, 180. ZSR/82 člen 5.
dovoljena revizija - denacionalizirano stanovanje - upravičenec do nepovratnih gotovinskih sredstev in kreditnih sredstev - najemnik - prejšnji imetnik stanovanjske pravice - ožji družinski člani - vnukinja
Upravičenec do ugodnosti iz 173. člena SZ-1 je prejšnji imetnik stanovanjske pravice, to je tista oseba, ki je ob uveljavitvi SZ, ko je prišlo do transformacije družbenih stanovanjskih razmerij v lastninska razmerja, imela status imetnika stanovanjske pravice po določbah ZSR/82.
Zakonodajalec ni bil dolžan v krog upravičenih oseb za uveljavljanje ugodnosti iz 173. člena SZ-1 zajeti vseh uporabnikov stanovanja iz 5. člena ZSR/82, saj varstvo njihovega položaja ob uveljavitvi SZ urejajo zakonske določbe o pravici do nadaljevanja najemnega razmerja, med katere, kot pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje, spada tudi 180. člen SZ-1. Ob povedanem pa zakonsko besedilo, da pravico do gotovinskih in kreditnih sredstev ter vrednostnih papirjev za nakup (drugega) stanovanja po 173. členu SZ-1 lahko uveljavlja najemnik - prejšnji imetnik stanovanjske pravice, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne daje podlage za razlago, po kateri naj bi bili do ugodnosti iz navedene določbe SZ-1 upravičeni tudi ožji družinski člani v smislu 180. člena SZ-1.
povrnitev premoženjske škode - posebni primeri odgovornosti - odgovornost za škodo tretjega - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost imetnika stavbe - izliv vode - objektivna odgovornost - pasivna legitimacija - dopuščena revizija
Po določbi 159. člena OZ je za škodo, ki nastane, ko s stavbe (ali njenega dela) pade nevarno postavljena ali vržena stvar, pasivno legitimiran imetnik stavbe (ali njenega dela).
Zmotno je stališče izpodbijane sodbe, (i) da je treba pasivno legitimacijo ugotoviti po 16. členu SZ-1, (ii) da je za škodo odgovoren zemljiškoknjižni lastnik (ker se lastninska pravica pridobi šele z vknjižbo).
Ker je imetnikova odgovornost objektivna, OZ pa pojma imetnika ne definira, ga je treba razlagati enako kot pojem imetnika nevarne stvari po 150. členu OZ. Za slednjega pa velja, da naj riziko povečane nevarnosti v zvezi z nevarno stvarjo nosi tisti, ki stvar uporablja v svojo korist, z njo razpolaga, jo nadzoruje.
stvarna služnost - izvrševanje služnosti - prenehanje stvarne služnosti - priposestvovanje prostosti - osvoboditev služnosti - vložitev tožbe - rok - začetek teka roka - dopuščena revizija
Upoštevaje, da ne le dejansko temveč tudi vsako pravno nasprotovanje služnostnega upravičenca upiranju služnostnega zavezanca izvrševanju služnosti zadostuje za preprečitev izgube služnostne pravice, je treba k „aktivnemu“ pravnemu odporu (vložitev konfesorne tožbe) dodati tudi obrambno pravno upiranje v primeru, ko je služnostni zavezanec že pohitel in intenziviral svoje nasprotovanje nadaljnjemu obstoju služnostne pravice tudi z vložitvijo tožbe. Že upiranje tožbenemu zahtevku oziroma tožbi na prenehanje služnosti s podajo odgovora na tožbo v pravdnem postopku, v katerem služnostni upravičenec nato sicer tudi ves čas nasprotuje tožbenemu zahtevku na prenehanje služnosti, pomeni prav tako neposredni pravni način uveljavljanja svoje pravice, torej potrebno skrb za njeno pravno varstvo, z jasno artikuliranim namenom, še nadalje uporabljati sporno služnostno pot.
Stranka ni zadostila strogim formalnim zahtevam, saj sploh ni navedla spornega pravnega vprašanja, pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, in okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podano zavarovalno kritje na podlagi sklenjenega zavarovanja odgovornosti direktorjev in vodilnih delavcev.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - novo pooblastilo - odvetnik - obvezne sestavine vloge - podpis - žig - nepopolna vloga
V tu obravnavani zadevi, ko je tožnikova vloga nepodpisana, neopremljena z žigom pooblaščenca in brez navedbe imena in priimka pooblaščenca, ki naj bi tožnika zastopal v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, pa med novim pooblastilom in vlogo/predlogom za dopustitev revizije obstaja dvom o istovetnosti vlagatelja, saj v predlogu za dopustitev revizije nikjer ni navedeno, da tožnika zastopa odvetnik, ki je naveden na priloženem pooblastilu. Upoštevajoč navedeno je revizijsko sodišče tožnikov predlog za dopustitev revizije kot nepopoln zavrglo.
dovoljenost revizije - revizija zoper sklep - vrednost izpodbijanega dela - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan
Sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča o zavrženju toženkine pritožbe, ni sklep iz četrtega odstavka 384. člena, zoper katerega bi bila revizija vedno dovoljena. Pač pa sklep iz prvega odstavka 384. člena ZPP, s katerim je postopek pravnomočno končan. Revizija zoper tak sklep ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela ne presega 40.000,00 EUR (če stranka tudi v primeru izdane sodbe ne bi imela direktne revizije) in je sodišče posebej ne dopusti.
pripombe na izvedensko mnenje - rok - predlog za podaljšanje roka - sklep o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka - sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep o zavrnitvi pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka za podajo pripomb na dopolnitev izvedenskega mnenja ni sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan (saj se v njem ne odloča o glavni stvari, temveč samo o tem, ali prizadeta oseba (tožnica) predlaga podaljšanje roka iz opravičljivega razloga). Zato zoper njega stranke ne morejo vložiti revizije (prvi odstavek 384. člena ZPP), Vrhovno sodišče pa je tudi ne more dopustiti.