dopuščena revizija - nadomestilo plače za praznik - neenakomerno razporejen delovni čas
„Fleksibilnost“ razporejanja delovnega časa ni sopomenka za neenakomerno razporejanje delovnega časa. Bistvena lastnost neenakomerno razporejenega delovnega časa je odstopanje od npr. klasične razporeditve delovnega časa 40 ur na teden, 8 ur na dan, od ponedeljka do petka, da delavec v režimu neenakomerne razporeditve dela tudi po več kot 8 ur na dan, več ali manj kot 5 dni v tednu itd. Vendar je lahko tudi v neenakomerno razporejenem delovnem času določen način razporeditve, ki je fiksen po svoji naravi in s tem predvidljiv (npr. delo vsak drugi dan, ali določen z letnim oziroma mesečnim razporedom). Če je razporeditev delovnega časa sistemsko jasna in ima vnaprej razviden način razporeditve, se da tudi vnaprej določiti dneve, na katere delavec običajno dela. To je ves čas trdil revident, tožena stranka pa se je branila z argumentom „fleksibilnosti“ glede na sprotne delovne potrebe v času dela prostih dni. Ta argument zaradi tavtologije po presoji revizijskega sodišča ne zdrži, saj tudi pri enakomerni porazdelitvi delovnega časa na dela proste dneve dela ni in zato enako ni potrebe po delu delavcev pri enakomerni porazdelitvi delovnega časa.
Z revidentovim stališčem, da bi bilo z drugačno razlago v obravnavani zadevi lahko kršeno načelo enakosti iz 14. člena Ustave RS, revizijsko sodišče soglaša. Revident bi bil prikrajšan za nadomestilo za dela proste dneve, zato teh dni ne bi mogel enako uživati kot drugi zaposleni v enakomerni porazdelitvi delovnega časa. Poleg tega bi moral v primeru sprejemanja stališča sodišč nižjih stopenj na letni ravni dejansko opraviti več ur kot nekdo, ki dela v klasični razporeditvi delovnega časa med ponedeljkom in petkom. Razlikovanje je v obravnavni zadevi nerazumno, saj jo tožena stranka utemeljuje z (naknadno) zmanjšanimi potrebami po delu na dela proste dneve, ko njegovo delovno obveznost ukinja s spremenjenim razporedom.
sodna pristojnost - varstvo konkurence - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - pravica do nadomestila - uveljavljanje javnega interesa - pravilnik - ničnost pravilnika
Tožnik ni zahteval od sodišča, naj toženemu zavodu naloži izpolnitev obveznosti, ki jo ima do njega po pravilih civilnega prava, ampak je zahteval, naj tožencu naloži, kako naj razlaga Pravilnik o delitvi nadomestil, da ne bodo kršena pravila konkurenčnega prava. Sodišče druge stopnje pravilno opozarja, da bi odločbo s takšnim izrekom lahko izdala Agencija po 37. členu ZPOmK-1, nikakor pa ne sodišče. Sodišči prve in druge stopnje bi zato nedovoljeno posegli v pristojnost Agencije, če bi zadevo vsebinsko obravnavali.
Res pa je, da ob takšnem pravilnem izhodišču, sodišče druge stopnje ni ravnalo prav, ko je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dajatvenega tožbenega zahtevka. Zaradi pravnomočnosti odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka bi bilo lahko tožniku onemogočeno uveljavljanje javnopravnega varstva v upravnem postopku po določbah ZPOmK-1. Zato je Vrhovno sodišče reviziji delno ugodilo in je na podlagi drugega odstavka 379. člena ZPP v tem delu odločitvi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in je tožbo tudi v tem delu zavrglo.
ZDR-1 člen 114, 114/2, 114/2-3. ZPP člen 8, 339, 339/1.
delavec pred upokojitvijo - zaščita pred odpovedjo
Tožnik pod revizijskim razlogom zmotne uporabe materialnega prava v resnici izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar ni dovoljen revizijski razlog. Po presoji revizijskega sodišča je dokazna ocena sodišča prve stopnje (ki jo sprejema tudi sodišče druge stopnje) vestna in skrbna ter analitično sintetična in torej skladna z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. V kolikor pa tožnik meni, da je dokazna ocena vsebinsko neprepričljiva pa s tem v resnici izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar ni dovoljen revizijski razlog.
OZ člen 35, 86, 86/1, 92. ZPP člen 349, 351. ZPN člen 7. ZUN člen 46, 46/3.
prodajna pogodba - ničnost - nedopusten predmet - družbena lastnina - funkcionalno zemljišče - skupno funkcionalno zemljišče
Skladno z določbo prvega odstavka 7. člena Zakona o prometu z nepremičninami (v nadaljevanju ZPN) se je s prenosom pravice uporabe na stavbi v družbeni lastnini prenesla tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo, t. j. na funkcionalnem zemljišču, in to ne glede na to, ali je bilo funkcionalno zemljišče kot tako izrecno določeno ali odmerjeno. Prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču ni bil pogojen z obstojem ustreznih pogodbenih določil, niti ne z določitvijo statusa funkcionalnega zemljišča v smislu 46. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ampak je šlo za prenos ex lege.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - subjektivni rok za odpoved - ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Kdaj delodajalec ugotovi razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja dejansko ugotovitev, vendar se v zvezi s tem ni mogoče izogniti in spregledati tudi pravne opredelitve posameznih razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca iz 110. člena ZDR-1, saj je tudi ta opredelitev lahko pomembna pri presoji tega, kdaj je delodajalec takšen razlog ugotovil. Ugotovitev razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja seznanitev z dejansko podlago oziroma dejstvi, ki omogočajo subsumpcijo dejstev pod pravno normo - v tem primeru opredelitev razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri tem se dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago odpovednega razloga nanašajo na vse bistvene okoliščine, ki, če so podane, omogočajo sklep o obstoju odpovednega razloga. Ne predstavlja pa ugotovitev razloga za odpoved ugotovitev nekih obrobnih oziroma dodatnih dejstev ali opravičil za ravnanje delavca, ki sama po sebi niso pomembna za opredelitev in s tem ugotovitev odpovednega razloga.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starejša delavka - zakonsko varstvo pred odpovedjo
Tožnica je bila v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dne 26. 1. 2015, stara več kot 57 let in je uživala varstvo pred odpovedjo v skladu z določbo 114. člena ZDR-1, v zvezi z določbo 226. člena ZDR-1. Varstvo po tem členu ni absolutno, če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s prvim odstavkom 91. člena ali v skladu z 92. členom ZDR-1 (drugi odstavek 114. člena ZDR-1). Napačno je stališče, da bi sodišči morali presojati vse pogoje iz 91. člena ZDR-1, ki narekujejo ustreznost nove zaposlitve. Že če eden izmed njih ni izpolnjen, se ponujena zaposlitev ne šteje za ustrezno.
Splošni pogodbeni pogoji, za uporabo katerih se dogovorita pogodbeni stranki, niso predpis, temveč tvorijo del pogodbenega materialnega prava med strankama. Tega sodišče ne pozna po uradni dolžnosti, ampak morajo stranke, ki se nanj sklicujejo, zatrjevati njegovo vsebino. V konkretnem primeru, ko se je toženka sklicevala na splošne pogoje iz leta 1987, ki jih je pripravila tuja strokovna organizacija (FIDIC), tudi ni mogoče trditi, da gre za v našem pravnem okolju tako razširjene in splošno znane pogodbene pogoje, da bi jih bilo mogoče upoštevati po uradni dolžnosti. Ugotavljanje vsebine splošnih pogojev je zato dejansko vprašanje, ugotavljanje dejstev pa je podvrženo procesnim pravilom iz ZPP.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke - pogodbena cena - sprememba cene
S pogodbeno dogovorjeno klavzulo „ključ v roke“ se izvajalec zavezuje, da bo izvedel vsa dela, ki so potrebna za zgraditev in uporabo nekega objekta (prvi odstavek 659. člena OZ). Na izvajalca je prevaljeno tveganje, da bo moral nositi breme vseh nepredvidenih in presežnih del, razen vpliva manjkajočih del. Stroški nepredvidenih in manjkajočih del so namreč vključeni v pogodbeno dogovorjeno ceno (drugi odstavek 659. člena OZ). Izvajalec lahko zahteva zvišanje pogodbeno dogovorjene cene le v posledici zvišanja cen za elemente, na podlagi katerih je bila določena in še to le pod pogoji, ki jih določa 655. člen OZ. Tožeča stranka na teh predpostavkah zvišanja cene ni utemeljevala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003110
OZ člen 87, 87/1, 91, 193, 460, 460/3.
prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - funkcionalno zemljišče - ničnost - vračilo kupnine - kondikcija - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - odškodnina - pravnomočnost - vezanost na pravnomočno sodbo - dejstva - prekluzija glede dejstev
Pravnomočnost pomeni vezanost strank in sodišča na vsebino sodne odločbe.Sodišče o tem vprašanju ne more ponovno odločati, saj tisto, o čemer je bilo odločeno, šteje za resnico. Stranke zato zadane prekluzija glede vseh dejstev, ki so do takrat že obstajala. Teh dejstev, razen v okviru obnove postopka in pod pogoji, določenimi za ta postopek, stranke po pravnomočnosti ne morejo več uveljavljati.
Sodišče prve stopnje je na podlagi zaključka, da toženi stranki ni bilo mogoče očitati nepoštenosti pri sklepanju nične prodajne pogodbe odločilo, da tožeči stranki zamudne obresti pripadajo (šele) od vložitve zahtevka (in ne že od plačila kupnine), s čimer je dejansko odločilo v prid toženi stranki.
rok za odpoved - diskriminacija - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Odpoved ni bila podana prepozno glede na 6-mesečni rok iz šestega odstavka 88. člena ZDR. Resda so slabši ekonomski kazalniki obstajali že pred tem, vendar se je tožena stranka odločala za racionalizacijo in reorganizacijo postopoma, kar ni v nasprotju z ureditvijo po ZDR. Pomembno je, da ni šlo za navidezni razlog za odpoved, ampak je odpovedni razlog obrazložila s stvarno utemeljenimi razlogi v zunanjem ekonomskem okolju, ki se mu je prilagodila s procesom racionalizacije. Od delodajalca pa ni mogoče zahtevati, da se takoj odzove na slabše ekonomske kazalce, ampak je začetek in način procesa racionalizacije poslovanja pridržan njegovi podjetniški presoji.
SZ člen 6, 117, 117/1, 123, 123/1, 147. SZ-1 člen 11, 173, 180. ZSR/82 člen 5.
dovoljena revizija - denacionalizirano stanovanje - upravičenec do nepovratnih gotovinskih sredstev in kreditnih sredstev - najemnik - prejšnji imetnik stanovanjske pravice - ožji družinski člani - vnukinja
Upravičenec do ugodnosti iz 173. člena SZ-1 je prejšnji imetnik stanovanjske pravice, to je tista oseba, ki je ob uveljavitvi SZ, ko je prišlo do transformacije družbenih stanovanjskih razmerij v lastninska razmerja, imela status imetnika stanovanjske pravice po določbah ZSR/82.
Zakonodajalec ni bil dolžan v krog upravičenih oseb za uveljavljanje ugodnosti iz 173. člena SZ-1 zajeti vseh uporabnikov stanovanja iz 5. člena ZSR/82, saj varstvo njihovega položaja ob uveljavitvi SZ urejajo zakonske določbe o pravici do nadaljevanja najemnega razmerja, med katere, kot pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje, spada tudi 180. člen SZ-1. Ob povedanem pa zakonsko besedilo, da pravico do gotovinskih in kreditnih sredstev ter vrednostnih papirjev za nakup (drugega) stanovanja po 173. členu SZ-1 lahko uveljavlja najemnik - prejšnji imetnik stanovanjske pravice, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne daje podlage za razlago, po kateri naj bi bili do ugodnosti iz navedene določbe SZ-1 upravičeni tudi ožji družinski člani v smislu 180. člena SZ-1.
Navedba, da listina ne izvira od osebe, ki je v njej navedena kot izdajatelj, predstavlja razlago, kaj je kriva listina, kar je potrebno v opisu dejanja konkretizirati. Zakonski znak krive listine opisujejo druga dejstva in okoliščine, v obravnavanem primeru ponarejeni podpisi in skenirani žig.
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 367a, 367c, 367c/4.
predlog za dopustitev revizije - obstoj lastninske pravice - priposestvovanje - služnost - prava stvarna služnost - dobra vera - priposestvovalna doba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku - obstoj sodne prakse - odstop od ustaljene sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Okoliščina, da naj bi toženec v dveh drugih postopkih na drugem pravnem področju in pred več leti, predlagal prenos pristojnosti z Okrajnega sodišča v Domžalah na drugo stvarno pristojno sodišče, ne predstavlja razloga, zaradi katerega v konkretnem postopku ne bi bil deležen nepristranskega sojenja.
stvarna služnost - izvrševanje služnosti - prenehanje stvarne služnosti - priposestvovanje prostosti - osvoboditev služnosti - vložitev tožbe - rok - začetek teka roka - dopuščena revizija
Upoštevaje, da ne le dejansko temveč tudi vsako pravno nasprotovanje služnostnega upravičenca upiranju služnostnega zavezanca izvrševanju služnosti zadostuje za preprečitev izgube služnostne pravice, je treba k „aktivnemu“ pravnemu odporu (vložitev konfesorne tožbe) dodati tudi obrambno pravno upiranje v primeru, ko je služnostni zavezanec že pohitel in intenziviral svoje nasprotovanje nadaljnjemu obstoju služnostne pravice tudi z vložitvijo tožbe. Že upiranje tožbenemu zahtevku oziroma tožbi na prenehanje služnosti s podajo odgovora na tožbo v pravdnem postopku, v katerem služnostni upravičenec nato sicer tudi ves čas nasprotuje tožbenemu zahtevku na prenehanje služnosti, pomeni prav tako neposredni pravni način uveljavljanja svoje pravice, torej potrebno skrb za njeno pravno varstvo, z jasno artikuliranim namenom, še nadalje uporabljati sporno služnostno pot.
Stranka ni zadostila strogim formalnim zahtevam, saj sploh ni navedla spornega pravnega vprašanja, pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, in okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podano zavarovalno kritje na podlagi sklenjenega zavarovanja odgovornosti direktorjev in vodilnih delavcev.