Tožnik zmotno meni, da je sprememba pogodbe o zaposlitvi, ki je stranki ne skleneta v pisni obliki, neveljavna. V spornem obdobju je veljal Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ki je v četrtem odstavku 15. člena izrecno določal, da v primeru, če stranki nista sklenili pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki ali če niso v pisni obliki izražene vse sestavine pogodbe o zaposlitvi, to ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi. Eventualni dogovor o povišanju plače, dogovorjene v prvotno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, kar predstavlja spremembo pogodbe o zaposlitvi, je veljaven, čeprav ni sklenjen v pisni obliki, res pa je strankama v takem primeru oteženo dokazovanje obstoja tovrstnega dogovora.
Pravilna je razlaga, da sporno določilo splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje določa (le) način določitve invalidnosti zavarovanca, kadar ta še ni določena. Zaradi opustitve določitve invalidnosti zavarovanca (za kar je zadolžena zavarovalnica sama oziroma njen zdravnik) obveznost zavarovalnice ne preneha, prav tako tudi ne zaradi smrti zavarovanca, saj gre za (potem ko je ta njegova terjatev nastala) za premoženjsko pravico, ki je predmet dedovanja.