Tožnik zmotno meni, da je sprememba pogodbe o zaposlitvi, ki je stranki ne skleneta v pisni obliki, neveljavna. V spornem obdobju je veljal Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ki je v četrtem odstavku 15. člena izrecno določal, da v primeru, če stranki nista sklenili pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki ali če niso v pisni obliki izražene vse sestavine pogodbe o zaposlitvi, to ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi. Eventualni dogovor o povišanju plače, dogovorjene v prvotno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, kar predstavlja spremembo pogodbe o zaposlitvi, je veljaven, čeprav ni sklenjen v pisni obliki, res pa je strankama v takem primeru oteženo dokazovanje obstoja tovrstnega dogovora.
OZ 131, 132, 168, 182. ZOR 154, 155, 189, 203. ZUN 67.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost občine - urbanistična informacija - lokacijska informacija - napačna informacija - popolna informacija - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - skrbnost dobrega gospodarja - izgubljeni dobiček - navadna škoda - dopustnost gradnje - manjvrednost nepremičnin - višina kupnine - pravno priznana škoda
Premoženjska škoda v najširšem pomenu je vsak poseg v premoženjski položaj drugega, ki je začrtan s premoženjskimi pravicami (stvarne pravice, obligacijske pravice, korporacijske pravice, vrednostni papirji in pravice intelektualne lastnine). Vsaka njihova kršitev pa še ni pravno priznana premoženjska škoda. To je le tista, ki povzroči zmanjšanje premoženja ali prepreči njegovo povečanje.
Vsebina urbanistične informacije je v tem, da odgovori na vprašanje o dopustnosti nameravane gradnje (o pogojih za postavitev objekta). Če je bila urbanistična informacija glede tega pravilna že brez izrecnega podatka o predvidenem poteku obvozne železniške proge, ji ni mogoče pripisati nepopolnosti, ki bi pomenila protipravnost toženkinega ravnanja.
Kadar sodišče ugotovi, da je odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma potek postopka, ni treba posebej utemeljevati, zakaj za zagotovitev varnosti ljudi oziroma poteka postopka ni odredilo drugih, milejših ukrepov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je tožnik mož sodnice sodišča, ki je pristojno za odločanje v sporu, bi pri nasprotni stranki in v javnosti povzročila dvom v korektnost postopka in v nepristranskost odločanja tega sodišča.
Pravilna je razlaga, da sporno določilo splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje določa (le) način določitve invalidnosti zavarovanca, kadar ta še ni določena. Zaradi opustitve določitve invalidnosti zavarovanca (za kar je zadolžena zavarovalnica sama oziroma njen zdravnik) obveznost zavarovalnice ne preneha, prav tako tudi ne zaradi smrti zavarovanca, saj gre za (potem ko je ta njegova terjatev nastala) za premoženjsko pravico, ki je predmet dedovanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - prebivališče strank v postopku
Razloge za prenos pristojnosti, ki jih podaja sodišče, je mogoče presojati po merilu: ali je na splošni ravni postopek pred sodiščem, ki se nahaja 17 km od prebivališča tožnikov in 12 km od sedeža toženke, do te mere otežen, da je upravičeno (ekonomično) sprožiti postopek po 67. členu ZPP in posledično nato tudi prenesti pristojnost. Odgovor je prima facie negativen
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka – vpliv na zakonitost
Višje sodišče ni imelo pravne podlage za sprejem odločitve na podlagi drugega odstavka 133. člena ZKP. Po tej določbi sodišče, ki je izdalo pravnomočno odločbo, odloči, če nastane dvom o razlagi sodne odločbe. Takšen dvom se lahko nanaša le na vsebino odločitve sodišča – torej na izrek sodne odločbe, ki se izvršuje. Tako kot s popravnim sklepom, ki je namenjen odpravi očitnih pisnih pomot ter neskladnosti pisno izdelane sodbe z njenim izvirnikom, tudi z odločitvijo na podlagi 133. člena ZKP ni mogoče posegati v izvirnik sodbe. V obravnavanem primeru se izvirnik sodbe (odločitev sprejeta v posvetovalnem zapisniku) in odpravek pisno izdelane sodbe popolnoma ujemata.
ZKP člen 372, 372-1. KZ-1 člen 37, 37/2, 213, 213/1.
zakonski znaki kaznivega dejanja - napeljevanje
Napeljevanje mora biti takšno in tako določno, da se lahko ugotovi, h kateremu kaznivemu dejanju napeljevalec napeljuje. Ni treba, da napeljevalec pozna pravno opredelitev kaznivega dejanja. Njegovo ravnanje pa mora biti takšno, da je zmožno izzvati pri storilcu odločitev za kaznivo dejanje.
določitev krajevne pristojnost po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - država kot stranka v postopku - odškodninski spor - odškodninska odgovornost pristojnega sodišča
Objektivna nepristranskost sodišča kot nosilca sodne funkcije bi utegnila biti prizadeta, če bi v odškodninskem sporu, v katerem tožnik zatrjuje nastanek škode zaradi napačnega ravnanja sodišča, sodilo to isto sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranost sodišča - odškodninski spor zaradi protipravnosti ravnanj sodnika pristojnega sodišča
Videz nepristranskosti bi bil lahko prizadet, če bi sodniki določenega sodišča odločali o povračilu škode, ki naj bi jo stranki povzročilo isto sodišče v drugi zadevi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008255
ZKP člen 372, 372-1, 395, 395/1. KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3, 257, 257/3.
goljufija - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - goljufivi namen - premoženjska korist - presoja pritožbenih navedb
Obsojenec si je s tem, ko je prevzel zdravila na podlagi receptov, ki jih je nedovoljeno in neupravičeno sam napisal, pridobil protipravno premoženjsko korist (tudi če bi jih ali jih je namenil za zdravljenje družinskega člana).
Obsojenčev namen pridobiti si protipravno premoženjsko korist je v opisu dejanja konkretiziran tudi z navedbami, da je poskrbel za unovčitev ponarejenih receptov in prevzem zdravil v lekarnah po drugih osebah, ob tem da je vedel, da sam ni
upravičen predpisovati teh specifičnih zdravil (za katere velja poseben postopek predpisovanja) in da osebe, na katere so bili recepti izdani, do teh zdravil niso bile upravičene niti jih niso potrebovale.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe - nadzorni postopek pred Agencijo za varstvo konkurence - preiskava v podjetju - sodna odredba o preiskavi - tretja oseba - zaseg predmetov
Po presoji Vrhovnega sodišča preiskave v okviru nadzornega postopka pred Agencijo ni mogoče razdeliti na fazo „odreditve preiskave“ in fazo „izvedbe preiskave“ na način, ki bi sodišču, ki odredi preiskavo, jemal vse pristojnosti med izvedbo preiskave. Prav tako ni mogoče sodišču, ki je odredilo preiskavo, odvzeti pristojnosti za presojo spornih vprašanj oziroma dejanj, ki nastanejo v zvezi z (domnevno nepravilnim) izvrševanjem odredbe. Vnaprejšnja sodna dovolitev preiskave je jamstvo pred samovoljnim poseganjem države v delovanje posameznih subjektov, vsaj do konca izvedbe preiskave pa mora biti sodišče, ki izda odredbo o preiskavi, tudi garant pravilnosti in zakonitosti njene izvedbe ter pravic strank in tretjih oseb med njeno izvedbo.
Tudi ni bistveno, da v obravnavani zadevi tožnik zatrjuje, da je bilo v njegove pravice poseženo brez sodne odredbe. Iz okoliščin dejanskega stanja namreč izhaja, da je do spornih dejanj prišlo prav med izvedbo sodno odrejene preiskave, zato je zagotovo v pristojnosti sodišča, ki je preiskavo odredilo, da odloči, ali so sporna dejanja spadajo v okvir te preiskave ali ne. Ne gre torej za situacijo, ko bi toženka preiskavo izvedla brez kakršne koli sodne odredbe.
Nosilni argument pravne presoje nižjih sodišč je, da ni mogoče ugotoviti zatrjevane obogatitve toženca oziroma prikrajšanja tožnika, saj so zaslužek kmetijskega gospodarstva soustvarjali vsi skupaj. Kolikor pa se tožnikova vlaganja imela za posledico povečanje vrednosti kmetije, so se pobotala s koristmi, ki jih je imel od kmetije. Omenjena presoja je dejanske in pravne narave - vendar pa je pravna presoja vezana na dokazno oceno, ki je na revizijski stopnji ni dovoljeno izpodbijati. Ker nista izkazana ne prikrajšanje tožnika ne obogatitev toženca, je, upoštevaje ustaljeno načelo sodne prakse v zvezi z reparacijskimi zahtevki iz naslova neupravičene obogatitve, po katerem lahko prikrajšani zahteva le vračilo tistega, za kar je okoriščeni obogaten brez pravne podlage, materialnopravno pravilen sklep o neutemeljenosti tožbenega zahtevka.
prestajanje kazni zapora – delo v splošno korist – nepodaljšljiv rok
Rok dveh let, v katerem se lahko izvrši kazen zapora z delom v splošno korist, je zakonski rok in kot tak nepodaljšljiv; vendar pa v primerih, ko razlogi za neizvršitev dela niso v sferi obsojenca, neizvršitve dela ni dopustno sankcionirati s spremembo v zaporno kazen.
določitev krajevne pristojnost po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - prenos pristojnosti po predsedniku sodišča
Prenos pristojnosti po 105.a členu ZS opravičujejo sistemski razlogi, ki za zagotavljanje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja državi in sodiščem nalagajo ustrezno ukrepanje. Oddaljenost med pristojnim sodiščem v Celju in sodiščem v Šentjurju, kamor je bila pristojnost prenesena, znaša dobrih 10 km, zato s tem povezani potni stroški niso tolikšni, da bi lahko ogrozili bodisi preživljanje toženca bodisi njegovo pravico dostopa do sodišča ali enakovrednega nastopanja v sodnem postopku.
Z najemno pogodbo si je želela najemodajalka zagotoviti oskrbo kot starejša oseba, zaradi česar je bila namesto plačevanja najemnine v denarju dogovorjena oskrba najemodajalke in plačevanje tekočih stroškov. Tak nagib najemodajalke je postal del pogodbene podlage, ki je z njeno smrtjo in s tem povezanim prenehanjem oskrbe odpadla. Zaradi odpadle podlage najemne pogodbe ni treba odpovedati niti ta pogodba ne more biti (več) podlaga za zasedanje stanovanjske hiše.
Odpadla pravna podlaga utemeljuje zahtevek iz neupravičene pridobitve. Upoštevajoč obogatitveno načelo toženec do povrnitve stroškov vzdrževanja, ki ne pomenijo povečanja vrednosti nepremičnine oziroma obogatitve za tožnika, ni upravičen.
Tožnik v reviziji utemeljeno opozarja, da je predmet njegovega vrnitvenega zahtevka celotno stanovanje, toženca pa sta ugovor sočasnosti izpolnitve podala le glede razdrte pogodbe za polovico stanovanja. Kljub temu je sodišče druge stopnje ugovoru toženca ugodilo, tako da sta upravičena zadržati celotno stanovanje, dokler ne prejmeta vračila kupnine za polovico stanovanja. S tem je ustvarilo pravni položaj, v katerem je pravdnima strankama naložilo neenakovredne obveznosti oziroma je tožencema priznalo, da zadržita več, kot sta prejela na podlagi prodajne pogodbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZON člen 63, 163, 163/2, 166, 166/2-4.
dovoljenost revizije - krajinski park - pomembno pravno vprašanje - jasno zakonsko besedilo - zelo hude posledice niso izkazane - načelne posledice, ki izhajajo iz zakonske ureditve - status zemljišča po ZON
Na vprašanje, ali kasnejši akt o zavarovanju naravnih vrednot lahko določi območje zavarovanja po ZON širše, kot je to določal predhodni akt o zavarovanju naravnih vrednot, čeprav je na podlagi ZON tudi ta predhodni akt imel priznan status akta o zavarovanju v skladu s prehodnimi določbami 166. člena ZON, je mogoče odgovoriti pritrdilno že z branjem prehodnih določb 163. in 166. člena ZON, zato s tem vprašanjem pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.
Zelo hude posledice (3. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1) se presojajo v odvisnosti od okoliščin posamičnega primera, to je v smislu konkretnega in ne zgolj načelnega vpliva na revidentov položaj oziroma njegovo življenje.
javni natečaj - obvestilo o neuspelem javnem natečaju za prosto uradniško mesto - ni posamični akt
Neuspel javni natečaj in z njim povezano obvestilo nimata nobenega vpliva na pravni položaj prijavljenih kandidatov. Dejstvo, da ni bil izbran nihče, jih postavlja v medsebojno enak položaj, torej drugače kot v primeru, ko se izbirna faza javnega natečaja konča z opravljeno izbiro in ima neizbrani kandidat pravico do pritožbe na pristojno komisijo za pritožbe iz razlogov po prvem odstavku 65. člena ZJU.
Ker ZJU ne določa, da bi moralo biti obvestilo iz prvega odstavka 62. člena obrazloženo, niti taka zahteva ne izhaja iz narave sprejete odločitve, za katero bi se lahko uporabila določba 22. člena Ustave, je nasprotno stališče sodišča prve stopnje napačno.