pogodba o kreditni liniji na odpoklic - družba z omejeno odgovornostjo kot uporabnik bančnega limita - poroštvo - zakoniti zastopnik glavnega dolžnika kot porok - solidarni porok - zapadlost terjatve
Posebnost konkretnega primera je v tem, da toženec, ker je bil o odpoklicu limita obveščen, ni bil le porok uporabnika limita, pač pa tudi njegov zakoniti zastopnik. Ko je bil obveščen o odpoklicu, je bil s tem obveščen tudi uporabnik. Terjatev je zato zapadla za oba.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – zloraba položaja ali pravic – razpolaganje s premoženjem gospodarske družbe – omejena teorija družbenikov – vodenje ali nadzorstvo gospodarske družbe – ločenost premoženja
Z namenom poenotiti sodno prakso Vrhovno sodišče poudarja, da je premoženje družbe z omejeno odgovornostjo ne le navzven, temveč tudi v razmerju do njenega edinega družbenika tuje premoženje. Poslovodja, četudi je hkrati edini družbenik družbe, je dolžan poslovati vestno in pošteno ter zasledovati interese gospodarske družbe, ki je samostojna (pravna) oseba in katere premoženje je ločeno od premoženja njenih družbenikov ter namenjeno opravljanju gospodarske dejavnosti. Določba prvega odstavka 244. člena KZ prvenstveno varuje premoženjske interese družbe in zgolj posredno tudi premoženjske interese njenih družbenikov. Zato je v obravnavanem primeru, ko je poslovodja v nasprotju z zakonom in interesi družbe z omejeno odgovornostjo, na škodo družbe razpolagal s premoženjem družbe in s tem izrabil svoj položaj ter drugemu pridobil premoženjsko korist, uresničil vse zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po prvem odstavku 244. člena KZ.
zavarovanje civilne odgovornosti - objektivna odgovornost - odgovornost izvajalca športne in rekreativne dejavnosti - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti ali nevarne stvari - padalstvo - skok s padalom v tandemu - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - soodgovornost oškodovanca
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje o objektivni odgovornosti tožene stranke in soprispevka oškodovanca k nastanku škode.
URS člen 15, 27, 27/1, 39, 40, 74. ZMed člen 26, 31.
mediji - objava popravka - odklonitveni razlog - vrsta mediji - televizijska oddaja - svoboda novinarskega izražanja - svobodna gospodarska pobuda - odredba o hišni preiskavi - preiskovalna dejanja - kolizija ustavnih pravic
Odredba o hišni preiskavi je eno izmed preiskovalnih dejanj, ki jih predvideva XVIII. poglavje ZKP, zato njena vsebina nujno ne dokazuje vseh zakonitih dejanj, za katere obstajajo sumi ali razlogi za sum, da jih je določena oseba (osumljenec) storila ali sodelovala pri njih in ki so praviloma razvidni iz odredbe.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018898
ZIKS člen 145, 145a, 145č, 145č/1. ZDen člen 8, 13, 37, 37/1, 37/2, 38, 43. ZNP člen 21, 37. ZPP člen 380, 380/2.
zaplemba premoženja - razveljavitev kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja - podlaga prehoda premoženja v državno last - sodna pristojnost - upravna pristojnost - podržavljenje na podlagi odloka AVNOJ - podržavljenje na podlagi kazenske obsodbe - podržavljenje podjetja - zaplemba delnic - zaplemba družbe - zaplemba kapitala - pravica do sodnega varstva
V primeru podržavljenja delnic delniške družbe se šteje, da je bil podržavljeno premoženja (kapital) delniške družbe in ne zgolj delnice kot vrednostni papir. Drži sicer stališče sodišča druge stopnje, da je treba od premoženja podjetja ločiti premoženje lastnika podjetja, vendar pa to ne pomeni, da delničarjem pripada le vrnitev vloženega kapitala, pač pa alikvotni del vsega družbinega premoženja po pokritju vseh obveznosti, ki so izvirale iz njega poslovanja. To je premoženje, ki se ugotovi ob likvidaciji vsake gospodarske družbe, ki preneha obstajati, in je po likvidaciji družbe predmet razdelitve delničarjem.
Predkupni pravici se predkupna upravičenka lahko veljavno odpove šele, ko je predkupna ponudba dana v takšnem obsegu (popolna), da je predkupna upravičenka seznanjena z vsemi njenimi bistvenimi sestavinami.
pravica do povračila škode - odgovornost države za ravnanje sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - razveljavitev sodne odločbe - večstopenjsko sojenje - povrnitev vlaganj
V Sloveniji je sojenje sodišč večstopenjsko in prav večstopenjsko sojenje je namenjeno odpravljanju morebitnih napak pri sojenju. To pomeni, da sodna odločba ni protipravna že zato, ker jo višje/Vrhovno sodišče razveljavi ali spremeni, ker je nepravilna ali nezakonita. V tu obravnavani zadevi je zato bistveno, da je Vrhovno sodišče kršitev odpravilo, tako da v konkretnem primeru na zadnji instanci, torej na Vrhovnem sodišču, do kršitve predpisa ni prišlo (zato tudi ponujeni judikat Sodišča EU C-224/01 na odločitev v konkretni zadevi ne vpliva).
Pojem pravnega posla ni identičen dejavnosti zadruge. Dejanske ugotovitve o trajni opustitvi posesti s strani zavarovanca toženke in neuporabi za potrebe opravljanja dejavnosti, torej njegovi „goli“ lastninski pravici, napotujejo na sklep, da je sporna nepremičnina sicer nedvomno del realnega substrata zadruge, vendar pa ne služi opravljanju njene dejavnosti. Zavarovalno kritje zato ni podano.
pritožba, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - poziv na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu
Pogoj obveznega zastopništva po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ker pritožnik ni izkazal s predložitvijo zahtevanega dokazila, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00005246
ZASP člen 153, 157, 158. - člen 11. ZASP-B člen 26. OZ člen 17.
dopuščena revizija - avtorske pravice - pogodba o neizključnem prenosu pravic za uporabo del iz repertoarja kolektivne organizacije - skupni sporazum - nadomestilo za uporabo malih avtorskih pravic - tarifa SAZAS - višina nadomestila - revalorizacija - preplačilo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali določilo 2. člena Dovoljenja predstavlja veljaven pogodbeni dogovor o višjem nadomestilu od tarife Pravilnika o javni priobčitvi del (1998), ki ima naravo skupnega sporazuma.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - običajni honorar - honorar po licenčni pogodbi - minimalni honorar - uporaba tarife - primernost tarife
Tožnik zmotno meni, da je sprememba pogodbe o zaposlitvi, ki je stranki ne skleneta v pisni obliki, neveljavna. V spornem obdobju je veljal Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ki je v četrtem odstavku 15. člena izrecno določal, da v primeru, če stranki nista sklenili pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki ali če niso v pisni obliki izražene vse sestavine pogodbe o zaposlitvi, to ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi. Eventualni dogovor o povišanju plače, dogovorjene v prvotno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, kar predstavlja spremembo pogodbe o zaposlitvi, je veljaven, čeprav ni sklenjen v pisni obliki, res pa je strankama v takem primeru oteženo dokazovanje obstoja tovrstnega dogovora.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - ponarejanje listin - potek roka reklamacije
Nepomembne so revizijske navedbe o nespremenjeni premiji po spremembi police, saj za izpolnitev znakov kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu KZ-1, ni potrebno, da bi storilec dosegel namen, ki ga je z uporabo omenjenih listin zasledoval.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - obravnava pred sodiščem druge stopnje - metodološki napotek - vestna in skrbna dokazna ocena
Določba 8. člena ZPP nalaga sodišču, da po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana. To velja v prvi vrsti za sodbo sodišča prve stopnje, saj dokaze izvaja in jih najprej oceni to sodišče. Kadar pa sodišče druge stopnje spremeni sodbo sodišča prve stopnje, zaradi drugačne dokazne presoje, velja stroga zahteva po natančni dokazni oceni tudi zanj. Sodišče druge stopnje bi moralo zato, ker je zaradi dopolnitve dejanskega stanja opravilo obravnavo, pri dokazni oceni upoštevati vse izvedene dokaze, ne le tistih, ki jih je izvedlo samo.
Sodišče druge stopnje ni vestno in skrbno presodilo vsakega dokaza posebej in vseh skupaj, zato odločitev ne temelji na uspehu celotnega postopka.
delegacija pristojnosti - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - dodeljevanje zadev - naravni sodnik - zakoniti sodnik - dodeljevanje z zamikom - nepristranost - tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Postopek t. i. „triaže“, ki je uveden na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, ne predstavlja tehtnega razloga, zaradi katerega bi bila utemeljena določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Način dodeljevanja s časovnim zamikom omogoča peti odstavek 160. člena Sodnega reda. Bistveno je, da se pri dodeljevanju spisov s časovnim zamikom, to je po zaključku triažnega postopka, spoštuje osnovno načelo, da se spisi dodeljujejo po vnaprej določenih pravilih.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - sklep o stroških postopka nedovoljen predlog
Sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Ker revizija zoper tak sklep ni dovoljena na podlagi 384. člena ZPP, je tudi ni mogoče dopustiti.
pravice iz zavarovanja za brezposelnost - podaljšano plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - pogoji
Pravica do daljšega plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni vezana na zavarovanca, ki uveljavlja pravico do nevštevanja že izkoriščene dobe za odmero pravice do denarnega nadomestila, temveč na pogoje, ki jih mora ta izpolnjevati za pravico do daljšega plačila prispevkov. Te pogoje pa morajo za priznanje te pravice izpolnjevati tudi zavarovanci, ki jim ob prenehanju pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost manjkata manj kot dve leti do upokojitve. To je 57 let starosti ali 35 let zavarovalne dobe.
prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti - izločitev vseh sodnikov
Okoliščine, da je sodišče prve stopnje po svoji predsednici na Odvetniško zbornico Slovenije zoper pooblaščenca predlagatelja vložilo pobudo za uvedbo disciplinskega postopka, ni mogoče opredeliti kot drug tehten razlog, zaradi katerega bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča, kot nosilca sodne funkcije.