pogodba o kreditni liniji na odpoklic - družba z omejeno odgovornostjo kot uporabnik bančnega limita - poroštvo - zakoniti zastopnik glavnega dolžnika kot porok - solidarni porok - zapadlost terjatve
Posebnost konkretnega primera je v tem, da toženec, ker je bil o odpoklicu limita obveščen, ni bil le porok uporabnika limita, pač pa tudi njegov zakoniti zastopnik. Ko je bil obveščen o odpoklicu, je bil s tem obveščen tudi uporabnik. Terjatev je zato zapadla za oba.
Materialnopravno pravilen zaključek sodišč, da z nakupom najemnika – stečajnega dolžnika kot pravne osebe najemno razmerje ni prešlo na kupce stečajnega dolžnika, temveč je formalno še naprej ostalo pri v stečaju prodani pravni osebi. Na podlagi prodaje dolžnika kot pravne osebe po tedaj veljavnem 146. členu ZPPSL je namreč stečajni dolžnik tudi po prodaji ohranil pravno osebnost, ostal vpisan v sodnem registru kot pravna oseba, ostal lastnik premoženja, spremenil se je le njegov ustanovitelj, torej imetnik deležev (kupec) in izbrisala označba, da je družba v stečaju, kupnina od prodaje pa je postala del stečajne mase kot procesne kategorije brez pravne osebnosti, iz katere se lahko poplačajo upniki. Kupci torej niso pridobili obligacijskih pravic stečajnega dolžnika.
V skladu z določbama 10. in 11. člena ZPSPP je veljavnost sklenitve najemne pogodbe vezana na lastninsko pravico najemodajalca. Le lastnik lahko veljavno sklepa najemne pogodbe. V skladu z določbo 22. člena ZPPSP lahko le on tudi poda soglasje za sklenitev podnajemne pogodbe. Ker se v spornem primeru ne zatrjuje oziroma ne ugotavlja niti obstoja pogodbenega razmerja med najemnikom in nadaljnjimi uporabniki predmetnih prostorov (torej celo ne med njimi sklenjenih podnajemnih razmerij v smislu določb ZPSPP), bi torej pravna veljavnost razmerij, na podlagi katerih toženec utemeljuje svoje upravičenje do brezplačne uporabe prostorov, bila lahko utemeljena zgolj na podlagi sklenjenega najemnega razmerja med lastnico in prvim novim uporabnikom - prvim kupcem pravne osebe v stečaju in nato veljavno sklenjenimi podnajemnimi razmerji med naštetimi nadaljnjimi uporabniki prostorov, vključno z zadnjim – tožencem, ali pa kar direktno na podlagi sklenjene najemne pogodbe med lastnico in tožencem. Nobeno veljavno razmerje torej ni moglo nastati že zgolj – ker lastnica ni dala soglasja za sklepanje novih najemnih pogodb oziroma podnajemnih pogodb. Nadaljnji uporabniki so sporne prostore uporabljali brez veljavne pravne podlage, na podlagi medsebojnih dogovorov.
Sodišči pravno zmotno menita, da soglasje lastnika za veljavno sklenitev podnajemnih pogodb ni bilo potrebno. 22. člen ZPPSP določa prav nasprotno. Specialna določba 28. člena ZPSPP pa odpovednega razloga zaradi pomanjkanja soglasja najemodajalca za sklenitev podnajemne pogodbe za poslovne stavbe in poslovne prostore ne vsebuje, določb ZOR, niti v času sklepanja nadaljnjih pogodbenih razmerij veljavnih določb OZ, pa zaradi navedene drugačne specialne ureditve ZPSPP v tem delu ni mogoče uporabiti. Zato je sankcija za na ta način sklenjena podnajemna razmerja lahko le ničnost.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - stalno prebivališče stranke v postopku
Za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče (47. člen ZPP). Stalno prebivališče toženke je ves čas sodnega postopka na naslovu ..., Murska Sobota in je glede na vrsto spora zato podana pristojnost Okrajnega sodišča v Murski Soboti.
Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97 člen 6, 6/1, 6/3, 6/4, 6/5. ZP-1 člen 171. ZKP člen 427.
Takšna, sicer povsem jasna besedna razlaga izjeme iz sedmega odstavka 6. člena Uredbe ES je podprta tudi s teleološko razlago. Iz določbe 3. člena Uredbe ES izhaja, da je namen celotne Uredbe ES preprečiti neupravičeno trpljenje in poškodbe živali med prevozom oziroma zagotoviti njihovo dobro počutje. V skladu z navedeno določbo je med drugim treba zagotoviti, da je vožnja za živali čim krajša, da se med njo zadovoljujejo njihove potrebe, da je živalim zagotovljena dovolj velika površina prevoznih sredstev, ki ustreza njihovi velikosti in načrtovani vožnji, da se živalim v primernem času zagotovi voda, krma, počitek in podobno. Pri določitvi izjeme iz sedmega odstavka 6. člena Uredbe ES je očitno prevladalo iz praktičnih izkušenj izhajajoče stališče, da prevoz živali na razdalji do največ 65 km praviloma ne traja tako dolgo, da bi za počutje živali predstavljal posebno tveganje, zato tudi za njihove prevoznike ni treba, da bi imeli opravljeno ustrezno usposabljanje in pridobljeno dovoljenje za prevoz živali.
Ker do oblikovanja svobodne volje na strani dolžnikov sploh ni prišlo in ker je tožena stranka formo kupoprodajne pogodbe zgolj izkoristila za pridobitev nedovoljene premoženjske koristi, v konkretni situaciji do sklenitve kupoprodajne pogodbe ni prišlo (50. člen OZ) in je listina, ki jo navzven izkazuje, nična.
SPZ člen 88, 89, 89/3, 223. ZNP člen 145, 145/2. KZ-1 člen 310.
nujna pot - ustanovitev nujne poti - usposobitev nujne poti za rabo - samovolja - vrnitev v prejšnje stanje - povrnitev premoženjske škode - pravno priznana škoda - nadomestilo zaradi ustanovitve nujne poti - dopuščena revizija
Samovoljna vzpostavitev sodno ustanovljene nujne poti v naravi ima (načeloma) lahko za posledico nastanek pravno priznane škode.
Po določbi tretjega odstavka 89. člena SPZ) se nujna pot ne ustanovi brezplačno, ampak proti plačilu nadomestila. Nadomestilo pokriva škodo, ki lastniku zemljišča nastane zaradi zmanjšanja vrednosti (preostanka) obremenjene nepremičnine, omejene možnosti (ali izključitev od) uporabe trase nujne poti in drugo škodo, ki jo je bilo mogoče predvideti v postopku ustanovitve nujne poti.
OZ člen 1027, 1027/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - poroštvo - razmerje med porokom in dolžnikom - prenehanje obveznosti dolžnika - opustitev garancij s strani upnika
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je po določbi prvega odstavka 1027. člena OZ dolžnik prost svoje obveznosti, če je porok, ki je s plačilom terjatve vstopil v položaj upnika, opustil poplačilo iz zavarovanja (v konkretnem primeru iz neposredne zastavne pravice).
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pomembno pravno vprašanje - izločitev sodnika – izločitev zapisnikarice - vpliv na zakonitost – druga odločba
Zagovorniki vpliva zatrjevane kršitve na zakonitost izpodbijanega sklepa niso pojasnili, zato odgovor na izpostavljeno vprašanje ne more vplivati na izid postopka, saj Vrhovno sodišče tega očitka ni moglo vsebinsko obravnavati, ampak ugotavlja, da zagovorniki z navedbami ne izpostavljajo pravno pomembnega vprašanja, ki ga Vrhovno sodišče obravnava po določbi prvega odstavka 420. člena ZKP v zvezi s tako imenovano drugo odločbo.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - laična revizija - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Po določbi četrtega odstavka 86. člena ZPP sme opravljati pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka sama le, če ima opravljen PDI - česar pa dolžnik v reviziji ne zatrjuje, zato je njegova revizija po prvem odstavku 91. člena ZPP nedovoljena.
pritožba, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - poziv na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu
Pogoj obveznega zastopništva po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ker pritožnik ni izkazal s predložitvijo zahtevanega dokazila, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00005246
ZASP člen 153, 157, 158. - člen 11. ZASP-B člen 26. OZ člen 17.
dopuščena revizija - avtorske pravice - pogodba o neizključnem prenosu pravic za uporabo del iz repertoarja kolektivne organizacije - skupni sporazum - nadomestilo za uporabo malih avtorskih pravic - tarifa SAZAS - višina nadomestila - revalorizacija - preplačilo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali določilo 2. člena Dovoljenja predstavlja veljaven pogodbeni dogovor o višjem nadomestilu od tarife Pravilnika o javni priobčitvi del (1998), ki ima naravo skupnega sporazuma.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - običajni honorar - honorar po licenčni pogodbi - minimalni honorar - uporaba tarife - primernost tarife
pristojnost delovnega sodišča - spor o pristojnosti - zavarovalnica kot sospornik
Delovno sodišče, ki je zadevo obravnavalo, od vložitve tožbe pa vse do odločitve o nepristojnosti ni razčistilo neskladja med opredelitvijo tožene stranke (zavarovalnica in delodajalec) in zahtevkom (ki je naslovljen le na zavarovalnico), zato je v tej fazi postopka po določbah točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 v povezavi z drugim odstavkom 5. člena ZDSS-1 za odločanje v sporu pristojno delovno sodišče.
predčasna razrešitev - direktor - prenehanje delovnega razmerja - odpravnina
Tožnikovo delovno razmerje je nastalo na podlagi oziroma v posledici imenovanja s strani pristojnega organa, ki ga je imenoval na položaj. Tudi obstoj delovnega razmerja je bil vezan na obstoj mandata glede na to, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas, čas trajanja mandata. Prenehanje delovnega razmerja je bilo v primeru predčasne razrešitve ali v primeru ukinitve A. izrecno predvideno v 2. členu aneksa. Torej je sprejem sklepa o razrešitvi hkrati pomenil tudi prenehanje delovnega razmerja, ker je s predčasno razrešitvijo prenehal tudi razlog, zaradi katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Ker za prenehanje delovnega razmerja zadošča sprejem sklepa o razrešitvi glede na izrecno določbo v aneksu, je utemeljeno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je bilo prenehanje delovnega razmerja tožnika vezano na samo dejstvo razrešitve. Ob tem vprašanje utemeljenosti razlogov za razrešitev ni odločilno, oziroma niti ne more biti predmet presoje v obravnavanem delovnem sporu.
ZPP člen 4, 236a, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. URS člen 22.
vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do izjave - nezakonita zavrnitev dokaznega predloga - alibi - manjša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Stranka pravdnega postopka ima pravico, da sodišče obravnava njen zahtevek na podlagi neposrednega obravnavanja z izvedbo dokazov na glavni obravnavi (4. člen ZPP). Če se s pričo dokazuje sporno pravno pomembno odločilno dejstvo, mora sodišče pričo zaslišati in s tem stranki omogočiti izvajanje ustavne pravice do enakega varstva pravic (22. člena URS). Zaključek, zakaj sodišče šteje nekatere dokaze za verodostojne, drugih pa ne, je možen le, če sodišče nasprotujoče si dokaze dejansko izvede (šele potem jih lahko dokazno oceni).
lastnost zavezanca - dvojni status - prehodne določbe ZPIZ-2
Določbe 115a. in 115b. člena ZMEPIZ-1 urejajo položaj tistih oseb, pri katerih je prišlo do „nedovoljenega“ prekrivanja statusa upokojenca s statusom zavarovanca. Zakonsko besedilo namreč govori o osebah, ki ne izpolnjujejo pogojev iz četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2. To jasno izhaja tudi iz obrazložitve predloga ZMEPIZ-1A, kjer je navedeno, da se s predlaganim zakonom zagotovi odprava posledic, ki so nastale pri ugotavljanju lastnosti zavarovancev in da „za vse osebe, ki so na dan 31. 12. 2012 hkrati opravljale dejavnost in niso bile vključene v zavarovanje oziroma so imele nedovoljeno prekrivanje statusa upokojenca s statusom zavarovanca, predlog zakona predvideva, da jim ni treba vračati izplačanih pokojnin in plačati polnih prispevkov za socialno varnost.“ Iz predloga nadalje izhaja, da prvi odstavek ureja uživalce pokojnin, ki so opravljali samostojno dejavnost, zavod pa jim je izdal odločbe o lastnosti zavarovanca, medtem ko drugi odstavek ureja „vse osebe, ki bi morale biti vključene v zavarovanje, saj so imele dvojni status.“
Tožnik je na dan 31. decembra 2012 opravljali delo oziroma dejavnost, ki bi bila podlaga za pridobitev lastnosti zavarovanca po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1, prijava v zavarovanje pa ni bila vložena in zato, ker ne izpolnjuje pogojev iz četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2, sodi pod dejanski stan določbe drugega odstavka 115a. člena ZMEPIZ-1. Ta pa določa, da se za te osebe šteje, da nimajo lastnosti zavarovanca.
elementi delovnega razmerja - študentsko delo - samostojni novinar - izpolnjevanje predpisanih pogojev za zasedbo delovnega mesta
V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZDR-1 mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določene oziroma s strani delodajalca zahtevane in v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega zakona objavljene pogoje za opravljanje dela. Vendar pa tako kot ni mogoče šteti, da ne velja pogodba o zaposlitvi, ki jo delodajalec sklene z delavcem, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih je delodajalec določil za opravljanje dela, tudi ni možno šteti, da ne obstoji delovno razmerje, čeprav so bili ugotovljeni vsi elementi delovnega razmerja, zgolj zato, ker delavec ne izpolnjuje s strani delodajalca predpisanih pogojev za opravljanje dela. V obeh primerih je delodajalec tisti, ki se odloči, da bo s takšnim delavcem kljub neizpolnjevanju pogojev sklenil pogodbo o zaposlitvi (v prvem primeru) oziroma drugo pogodbo civilnega prava, čeprav so podani elementi delovnega razmerja (v drugem primeru).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Presoja tožilstva o zavrženju kazenske ovadbe ob v sodnem postopku ugotovljeni kršitvi z znaki kaznivega dejanja ne more vplivati na presojo sodišča o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka po 109. členu ZDR-1. Čeprav je bil tožnik pri toženki zaposlen 13 let in mu je toženka do tedaj zaupala, sta bila način storitve in narava kršitve takšna, da je bilo zaupanje med pogodbenima strankama porušeno. Tudi tožnikovo obžalovanje storjene kršitve ne zadošča za drugačno presojo o možnosti nadaljevanja delovnega razmerja.