Z izdajo plačilnega naloga je tožena stranka vzpostavila denarno terjatev do revidenta v višini izrečene globe. Gre za oblastni akt tožene stranke, katerega materialni in procesni pogoji so predpisani z zakonom. Po svoji naravi pa ta obveznost pomeni sankcijo, ki jo prekrškovni organ lahko izreče storilcu prekrška. Podlaga takšne obveznosti oziroma zmanjšanja premoženja storilca je zato nujno pogojena z veljavnostjo odločbe, s katero je odločeno o storitvi prekrška (46. člen ZP-1). S pravnomočnostjo sodbe na podlagi zahteve za sodno varstvo ZSV 1212/2011 z dne 2. 7. 2012, s katero je bila spremenjena odločba o prekršku tako, da je bil postopek ustavljen, ker dejanje ni prekršek, je bila vzpostavljena neizpodbojna domneva nedolžnosti storilca. Posledično takšna oseba ne sme trpeti izrečene in izvršene sankcije. To terja brezpogojno vračilo plačane globe, saj bi v nasprotnem primeru posamezniki morali trpeti sankcije brez obsodbe.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je preuranjen izpodbojni zahtevek v delu, ki vsebuje izbrisno tožbo, če vknjižba lastninske pravice (kljub že vloženemu predlogu) v korist toženke še ni bila opravljena.
OZ člen 126, 631. ZJN-2 člen 4. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 3, 4, 5.
gradbena pogodba - neposredni zahtevek podizvajalca - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - plačilo podizvajalcu - pogodba v korist tretjega - bančna garancija
Vrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da izvajalskih pogodb (niti izdanih garancij) ni mogoče umestiti pod pravni institut pogodbe v korist tretjega (126. člena OZ). Neposredna plačila podizvajalcem po določbi 631. člena OZ predstavljajo izjemo od pravila, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za stranki pogodbe. Pravno razmerje med podizvajalcem in naročnikom tako vzpostavi šele, ko podizvajalec naročniku postavi zahtevek in obenem dokaže, da je glavni izvajalec pripoznal terjatev (izrecno ali domnevano po 5. členu Uredbe), da je terjatev podizvajalca do glavnega naročnika dospela ter da obstaja koneksna in dospela terjatev glavnega izvajalca do naročnika.
Prilaganje situacij podizvajalca je zgolj informativne narave ter ima posledice le v razmerju med naročnikom in glavnim izvajalcem. Poplačilo glavnega izvajalca v takšnem primeru (op. ko glavni izvajalec svojim situacijam ni priložil situacij podizvajalca) pa ne ustvarja niti podlage za odškodninsko odgovornost naročnika (če podizvajalec ni bil poplačan od glavnega izvajalca), saj je pravica do neposrednega plačila podizvajalcev izjema v pogodbenem pravu, izjeme pa je treba tolmačiti restriktivno.
Nezadostnost sredstev zavarovanje (tudi za, v bančni garanciji sicer predvideno, poplačilo podizvajalcev) pa ne more iti v škodo toženi stranki v smislu njene odškodninske odgovornosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008289
ZKP člen 285, 285c, 285c/2, 285č, 285č/6, 354, 354/1, 355, 355/2, 371, 371/2, 372, 372-4, 450č, 450č/3. KZ člen 126, 126/5-2, 244, 244/1, 244/2. KZ-B člen 261, 261/3. ZVis člen 37, 37/3, 72, 72/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sodba na podlagi priznanja krivde - predobravnavni narok - sporazum o priznanju krivde - pritožbeni razlogi - prosta presoja dokazov - načelo materialne resnice - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - javna služba - financiranje javne službe - uradni položaj - gospodarska dejavnost - tržna dejavnost - razlaga zakona
Obdolženec se s priznanjem krivde ne odpove ugotavljanju dejanskega stanja, temveč se odpove ugotavljanju dejanskega stanja na podlagi dokazov, izvedenih na glavni obravnavi. Z drugimi besedami, predsednik senata dokaze ocenjuje na enak način kot po opravljeni glavni obravnavi: z vestno presojo vsakega dokaza posebej in v zvezi z drugimi dokazi na tak način preveri, ali je o krivdi, ki jo je obdolženec priznal, prepričan ali ne.
Prvenstveno merilo za presojo, ali gre pri neposrednem plačilu uporabnika za nejavno financiranje javne službe ali za tržni vir javnega zavoda, je torej zakonska opredelitev obsega javne službe. ZVis tega obsega ni določil in ga še vedno ne določa. V strokovni literaturi je zavzeto jasno stališče, da plačilo izrednega študija pomeni nejavno financiranje javne službe. Poleg tega je cena zagotavljanja blaga in storitev javne službe določena s predpisom, cena blaga in storitev dopolnilne (tržne dejavnosti) pa zaradi proste konkurence ne sme biti določena s predpisom. Izredni študij pomeni le prilagoditev organizacije in časovne razporeditve predavanj, seminarjev in vaj možnostim študentov, ki se opravi na način in po postopku, določenem s statutom (z drugim odstavkom 114. člena Statuta Univerze na Primorskem je predpisano, da je izredni študij po vsebini in zahtevnosti enak rednemu). Posledica opravljenega študijskega programa za pridobitev izobrazbe, predpisana s prvim odstavkom 32.a člena ZVis (pridobitev javnoveljavne izobrazbe z diplomo, ki je javna listina), ni vezana na način študija, temveč na opravo vseh obveznosti po študijskem programu za pridobitev izobrazbe. Vrhovno sodišče na tej podlagi zaključuje, da ni mogoče sprejeti stališča nižjih sodišč, da izvajanje izrednega študija pomeni opravljanje tržne dejavnosti.
Jezikovna razlaga prvega in drugega odstavka 244. člena v zvezi z 2. točko petega odstavka 126. člena KZ sicer navaja na sklep, da opravljanje sleherne dejavnosti, poklica ali nalog, za katere je predpisano ali dogovorjeno plačilo, pomeni opravljanje gospodarske dejavnosti. Vendar taka razlaga, po kateri za gospodarsko dejavnost zadošča že sama odplačnost, ni pravilna, ker ne upošteva namena prvega odstavka 244. člena KZ in tudi ne umeščenosti inkriminacije v zakonsko poglavje. Jezikovno razlago je zato treba dopolniti s sistematično in namensko razlago. Tako dopolnjena in celovita razlaga privede do sklepa, da v položaju, ko pri opravljanju določene dejavnosti, poklica ali nalog, ni nič gospodarskega (ko torej ne gre za proizvodnjo ali promet blaga, opravljanje storitev na trgu, bančno ali drugo finančno poslovanje), ne gre za gospodarsko dejavnost – četudi je opravljanje take dejavnosti, poklica ali nalog odplačno.
OZ člen 105, 111, 468, 468/1-3, 470, 470/1, 471, 477.
prodajna pogodba - odgovornost za napake - jamčevalni zahtevek - poziv za odpravo napak - rok za odpravo napak - dodaten rok - primeren rok - nedoločen rok - odstop od pogodbe - dopuščena revizija
Kupec mora za uresničitev pravice odstopiti od pogodbe skladno s prvim odstavkom 470. člena OZ prodajalcu določiti primeren dodatni rok za izpolnitev pogodbe. Ni mogoče šteti, da je kupec že s samim pozivom za odpravo napak (brez določenega roka) prodajalcu pustil (primeren) dodatni rok za odpravo napak.
sklenitev pogodbe - poroštvo - pooblastilo za sklenitev pogodbe - pooblastila ministra - oblastno ravnanje - sklep Vlade - odgovornost države - pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - pravica do povračila škode - protipravnost
Tožnica ni mogla že samo zato, ker je bil njen sogovornik po funkciji minister, šteti, da ima ta pooblastilo Vlade RS za sklenitev pogodbe. Šteje se, da so objavljeni predpisi vsem (tudi tožnici) poznani; iz teh predpisov pa je izhajalo, da je minister za sklenitev pogodbe potreboval posebno pooblastilo. Prvo toženko bi lahko zavezal le, če bi tožnico prepričal, da prav tako pooblastilo ima, čeprav ga v resnici ne bi imel.
V skladu s 26. členom Ustave RS ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Gre torej za škodo, povzročeno s protipravnim ravnanjem v zvezi z izvajanjem oblasti ali javnih pooblastil. Po presoji revizijskega sodišča pa vladni sklep z dne 17. 9. 2008 po vsebini ni predstavljal dejanja izvajanja oblasti napram tretjim osebam. Država je z njim namreč zgolj uredila lastna premoženjska razmerja; ravnala je torej iure gestionis.
Odškodninske odgovornosti druge toženke napram tožnici ni mogoče izvajati iz pogodbene podlage, saj s tožnico ni bila v nikakršnem pogodbenem razmerju, niti iz 26. člena Ustave RS, saj druga toženka ni državni organ, organ lokalne samouprave ali nosilec javnih pooblastil.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pomembno pravno vprašanje - izločitev sodnika – izločitev zapisnikarice - vpliv na zakonitost – druga odločba
Zagovorniki vpliva zatrjevane kršitve na zakonitost izpodbijanega sklepa niso pojasnili, zato odgovor na izpostavljeno vprašanje ne more vplivati na izid postopka, saj Vrhovno sodišče tega očitka ni moglo vsebinsko obravnavati, ampak ugotavlja, da zagovorniki z navedbami ne izpostavljajo pravno pomembnega vprašanja, ki ga Vrhovno sodišče obravnava po določbi prvega odstavka 420. člena ZKP v zvezi s tako imenovano drugo odločbo.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - laična revizija - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Po določbi četrtega odstavka 86. člena ZPP sme opravljati pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka sama le, če ima opravljen PDI - česar pa dolžnik v reviziji ne zatrjuje, zato je njegova revizija po prvem odstavku 91. člena ZPP nedovoljena.
Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) 1255/97 člen 6, 6/1, 6/3, 6/4, 6/5. ZP-1 člen 171. ZKP člen 427.
Takšna, sicer povsem jasna besedna razlaga izjeme iz sedmega odstavka 6. člena Uredbe ES je podprta tudi s teleološko razlago. Iz določbe 3. člena Uredbe ES izhaja, da je namen celotne Uredbe ES preprečiti neupravičeno trpljenje in poškodbe živali med prevozom oziroma zagotoviti njihovo dobro počutje. V skladu z navedeno določbo je med drugim treba zagotoviti, da je vožnja za živali čim krajša, da se med njo zadovoljujejo njihove potrebe, da je živalim zagotovljena dovolj velika površina prevoznih sredstev, ki ustreza njihovi velikosti in načrtovani vožnji, da se živalim v primernem času zagotovi voda, krma, počitek in podobno. Pri določitvi izjeme iz sedmega odstavka 6. člena Uredbe ES je očitno prevladalo iz praktičnih izkušenj izhajajoče stališče, da prevoz živali na razdalji do največ 65 km praviloma ne traja tako dolgo, da bi za počutje živali predstavljal posebno tveganje, zato tudi za njihove prevoznike ni treba, da bi imeli opravljeno ustrezno usposabljanje in pridobljeno dovoljenje za prevoz živali.
Ker do oblikovanja svobodne volje na strani dolžnikov sploh ni prišlo in ker je tožena stranka formo kupoprodajne pogodbe zgolj izkoristila za pridobitev nedovoljene premoženjske koristi, v konkretni situaciji do sklenitve kupoprodajne pogodbe ni prišlo (50. člen OZ) in je listina, ki jo navzven izkazuje, nična.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - stalno prebivališče stranke v postopku
Za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče (47. člen ZPP). Stalno prebivališče toženke je ves čas sodnega postopka na naslovu ..., Murska Sobota in je glede na vrsto spora zato podana pristojnost Okrajnega sodišča v Murski Soboti.
Materialnopravno pravilen zaključek sodišč, da z nakupom najemnika – stečajnega dolžnika kot pravne osebe najemno razmerje ni prešlo na kupce stečajnega dolžnika, temveč je formalno še naprej ostalo pri v stečaju prodani pravni osebi. Na podlagi prodaje dolžnika kot pravne osebe po tedaj veljavnem 146. členu ZPPSL je namreč stečajni dolžnik tudi po prodaji ohranil pravno osebnost, ostal vpisan v sodnem registru kot pravna oseba, ostal lastnik premoženja, spremenil se je le njegov ustanovitelj, torej imetnik deležev (kupec) in izbrisala označba, da je družba v stečaju, kupnina od prodaje pa je postala del stečajne mase kot procesne kategorije brez pravne osebnosti, iz katere se lahko poplačajo upniki. Kupci torej niso pridobili obligacijskih pravic stečajnega dolžnika.
V skladu z določbama 10. in 11. člena ZPSPP je veljavnost sklenitve najemne pogodbe vezana na lastninsko pravico najemodajalca. Le lastnik lahko veljavno sklepa najemne pogodbe. V skladu z določbo 22. člena ZPPSP lahko le on tudi poda soglasje za sklenitev podnajemne pogodbe. Ker se v spornem primeru ne zatrjuje oziroma ne ugotavlja niti obstoja pogodbenega razmerja med najemnikom in nadaljnjimi uporabniki predmetnih prostorov (torej celo ne med njimi sklenjenih podnajemnih razmerij v smislu določb ZPSPP), bi torej pravna veljavnost razmerij, na podlagi katerih toženec utemeljuje svoje upravičenje do brezplačne uporabe prostorov, bila lahko utemeljena zgolj na podlagi sklenjenega najemnega razmerja med lastnico in prvim novim uporabnikom - prvim kupcem pravne osebe v stečaju in nato veljavno sklenjenimi podnajemnimi razmerji med naštetimi nadaljnjimi uporabniki prostorov, vključno z zadnjim – tožencem, ali pa kar direktno na podlagi sklenjene najemne pogodbe med lastnico in tožencem. Nobeno veljavno razmerje torej ni moglo nastati že zgolj – ker lastnica ni dala soglasja za sklepanje novih najemnih pogodb oziroma podnajemnih pogodb. Nadaljnji uporabniki so sporne prostore uporabljali brez veljavne pravne podlage, na podlagi medsebojnih dogovorov.
Sodišči pravno zmotno menita, da soglasje lastnika za veljavno sklenitev podnajemnih pogodb ni bilo potrebno. 22. člen ZPPSP določa prav nasprotno. Specialna določba 28. člena ZPSPP pa odpovednega razloga zaradi pomanjkanja soglasja najemodajalca za sklenitev podnajemne pogodbe za poslovne stavbe in poslovne prostore ne vsebuje, določb ZOR, niti v času sklepanja nadaljnjih pogodbenih razmerij veljavnih določb OZ, pa zaradi navedene drugačne specialne ureditve ZPSPP v tem delu ni mogoče uporabiti. Zato je sankcija za na ta način sklenjena podnajemna razmerja lahko le ničnost.
SPZ člen 88, 89, 89/3, 223. ZNP člen 145, 145/2. KZ-1 člen 310.
nujna pot - ustanovitev nujne poti - usposobitev nujne poti za rabo - samovolja - vrnitev v prejšnje stanje - povrnitev premoženjske škode - pravno priznana škoda - nadomestilo zaradi ustanovitve nujne poti - dopuščena revizija
Samovoljna vzpostavitev sodno ustanovljene nujne poti v naravi ima (načeloma) lahko za posledico nastanek pravno priznane škode.
Po določbi tretjega odstavka 89. člena SPZ) se nujna pot ne ustanovi brezplačno, ampak proti plačilu nadomestila. Nadomestilo pokriva škodo, ki lastniku zemljišča nastane zaradi zmanjšanja vrednosti (preostanka) obremenjene nepremičnine, omejene možnosti (ali izključitev od) uporabe trase nujne poti in drugo škodo, ki jo je bilo mogoče predvideti v postopku ustanovitve nujne poti.
OZ člen 1027, 1027/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - poroštvo - razmerje med porokom in dolžnikom - prenehanje obveznosti dolžnika - opustitev garancij s strani upnika
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je po določbi prvega odstavka 1027. člena OZ dolžnik prost svoje obveznosti, če je porok, ki je s plačilom terjatve vstopil v položaj upnika, opustil poplačilo iz zavarovanja (v konkretnem primeru iz neposredne zastavne pravice).
Revizija je bila dopuščena glede pravnih vprašanj:
- (ne)pravilnosti pravnomočne presoje o obstoju pasivne stvarne legitimacije v konkretnem primeru;
- začetka teka roka za vložitev tožbe za vrnitev darila oziroma njegove denarne vrednosti v primeru, ko so tega dali starši enega od zakoncev njegovemu partnerju.
Pri nesporazumu gre za napako v medsebojnem razumevanju izjav pogodbenih strank (napačnega prepričanja oz. predstave v miselni sferi pogodbenih strank), vendar pa ta ostaja zgolj v (napačnima) predstavi oz. prepričanju pogodbenih strank o vedenju o vsebini volje nasprotne pogodbene stranke. Pri zmoti kot napaki volje pogodbene stranke oziroma pogodbenih strank pa se polje zmotnega mišljenja ali prepričanja (kognitivne disonance) v psihični sferi pogodbenih strank zoži in premakne iz njunega medsebojnega razmerja oziroma interpersonalne sfere v predstavo o sami substanci bistvenih lastnosti predmeta pogodbe, torej v dejansko zmotno prepričanje o tem, kakšen je predmet pogodbe sam na sebi. V obeh primerih gre sicer za napako epistemološkega značaja vendar v različnih spoznavnih sferah oziroma ravneh. V prvem primeru gre za (obojestransko) napako predstave pogodbenih strank o predstavi druge pogodbene stranke o predmetu pogodbe, v drugem pa za napako v predstavi o samem predmetu pogodbe oz. njegovih bistvenih lastnosti.
ZKP člen 371, 371/2, 378, 378/1, 378/4. URS člen 22, 25, 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - obvestilo o seji pritožbenega senata
V primerih, ko obdolženec o seji senata drugostopenjskega sodišča ni bil pravilno obveščen, pa sodišče druge stopnje vseeno opravi sejo senata, sodišče krši obsojenčevo pravico do poštenega postopka iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in iz 29. člena Ustave ter njegovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in tudi obsojenčevo pravico do učinkovite pritožbe iz 25. člena Ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VS00007713
ZUreP-1 člen 105. ZPP člen 367A, 367a/1.
dopuščena revizija - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - kmetijsko ali stavbno zemljišče - dejanska namembnost zemljišča - dejanska raba zemljišč - postopek razlastitve nepremičnin - odgovornost države - višina odškodnine
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali nepremičnina, ki po občinskem prostorskem načrtu sodi v območje kmetijskih zemljišč, dejansko pa je na njej zgrajen objekt gospodarske javne infrastrukture, predstavlja stavbno zemljišče;
- ali je v postopku za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine pri ugotavljanju vrednosti v skladu z določbami 105. člena ZUreP-1 potrebno poleg namembnosti razlaščenih nepremičnin, formalno določene z občinskim prostorskim načrtom v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razlastitev, upoštevati tudi: a) dejansko namembnost v času pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je bil podlaga za razveljavitev, če se razlikuje od formalno določene, b) dejansko rabo pred uveljavitvijo prostorskega akta, ki je podlaga za razlastitev in c) dejansko stanje razlaščenih nepremičnin na dan uvedbe razlastitvenega postopka ter
- ali je v nepravdnem postopku določitve odškodnine za razlaščene nepremičnine mogoče ugotavljati tudi višino odškodnine zaradi nemožnosti uporabe odvzetega zemljišča zaradi ravnanj države, ki ni izvedla zakonitega razlastitvenega postopka, v času od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka in sicer: a) kot pravice do povračila škode zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka - ob pravici do odškodnine v višini vrednosti odvzete nepremičnine ob odvzemu posesti oziroma b) kot pravice do povrnitve koristi, ki jo je imel dejanski razlastitveni upravičenec od uporabe nepremičnine v obdobju od dejanskega odvzema iz posesti do izvedbe razlastitvenega postopka - ob pravici do odškodnine v višini vrednosti nepremičnine ob dejanskem odvzemu oziroma c) kot pravice do odškodnine v višini valorizirane tržne vrednosti zemljišča v času, ko je zavezanec mogel z gotovostjo ugotoviti, da je izgubil lastninsko pravico, z obrestmi od tega dne do dneva plačila odškodnine.