prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - predhodni postopek
Okoliščina, da je pristojno sodišče vodilo postopek, v katerem je tožnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, s katere od tožencev zahteva odstranitev objekta, ob razumnih merilih ne ustvarja videza njegove pristranskosti oziroma nepoštenosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00000310
KZ člen 254, 254/1, 254/3.. ZKP člen 371, 371/2, 395, 395/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - direktor gospodarske družbe - poslovodja gospodarske družbe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - dolžnost opredelitve do pritožbenih navedb - vpliv na zakonitost sodbe
Kot je utemeljeno presodilo že sodišče prve stopnje (5. in 6. točka razlogov sodbe) ter pritožbeno sodišče (6., 7. in 8. točka razlogov sodbe) za obstoj kazenske odgovornosti v zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem ni treba, da je storilec formalni direktor družbe, temveč zadošča, da v podjetju dejansko prevzame vlogo poslovodnega organa družbe. Obsojencu očitano kaznivo dejanje lahko namreč stori vsakdo, kdor da z namenom, da bi se sam ali kdo drug popolnoma ali deloma izognil plačilu davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb, lažne podatke o zakonito pridobljenih dohodkih, stroških, predmetih ali drugih okoliščinah, ki vplivajo na ugotovitev davkov ali drugih prepisanih obveznosti, ali na drug način preslepi organ, pristojen za odmero ali nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem teh obveznosti.
Pritožbeno sodišče v razlogih sodbe ni omenilo, da so obsojenčevi zagovorniki v pritožbi predlagali, da sodišče druge stopnje posluša zvočni posnetek zaslišanja priče M. A., niti ni pojasnilo, zakaj tega dokaznega predloga ni izvedlo. Pritrditi je treba zahtevi za varstvo zakonitosti, da je pritožbeno sodišče s takšnim ravnanjem kršilo določbo prvega odstavka 395. člena ZKP, po kateri mora pritožbeno sodišče v obrazložitvi odločbe presoditi pritožbene navedbe ter obsojenčevo pravico do obrambe, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe pritožbenega sodišča.
Resda je sodišče obdolženca v drugi sodbi spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja velike tatvine, vendar vrsta oziroma narava kaznivega dejanja, za katero je bil obdolženec že pravnomočno obsojen, ne predstavlja izhodišča za presojo, ali obstaja nevarnost ponovitve istovrstnega oziroma specifičnega kaznivega dejanja. Pri presoji je treba izhajati iz vrste kaznivega dejanja, ki se obdolžencu očita v postopku odreditve pripora.
ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 481, 481/1, 481/1-1, 481/2, 490. SPZ člen 92, 92/1.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - gospodarska družba - varstvo lastninske pravice
Spor za varstvo lastninske pravice je spor o stvarni pravici na nepremičnini, za katerega pravila postopka v gospodarskih sporih ne veljajo.
prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - prenos pristojnosti vseh sodišč iz okrožja - izločitev predsednika okrožnega sodišča
Okoliščina, da so po predlagateljevem mnenju podane okoliščine za izločitev predsednika okrožnega sodišča, ki v konkretnem postopku ni sodil, ob razumnih merilih ne ustvarja videza pristranskosti vsakega okrajnega sodišča, ki spada pod pristojnost tega okrožnega sodišča.
ZDen člen 72. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - izguba koristi - višina nadomestila - zmanjšanje odškodnine - stroški upravljanja nepremičnine - pavšalni znesek stroškov - plačilo davka
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali je glede na porazdelitev dokaznega bremena med denacionalizacijskim upravičencem in zavezancem dopustno pri izračunu čiste koristi po 72. členu ZDen odbiti pavšalne stroške upravljanja nepremičnine;
- ali je treba pri določitvi zneska nadomestila za izgubo koristi po 72. členu ZDen v izreku sodbe upoštevati davčne obveznosti, ki nastanejo ob izplačilu nadomestila in za znesek davka znižati višino nadomestila, ki ga mora denacionalizacijski zavezanec plačati upravičencu.
predlog za določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - vodenje drugega postopka zoper zakonca stranke v postopku toženca - sodnica kot oškodovanka v kazenskem postopku
Toženec trdi, da je v teku kazenska zadeva zoper njegovo ženo, kjer kot oškodovanka nastopa sodnica tega sodišča A. A. Vrhovno sodišče ugotavlja, da gre za eno izmed štirih sodnic Okrajnega sodišča v Lendavi. Navedena okoliščina ne more okrniti videza, da bi sodišče v Lendavi ne moglo nepristransko odločiti o obveznostih iz pogodbenega razmerja med tožencem in tožečo družbo B.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00000124
ZPP člen 4, 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2.
pravna narava razmerja - presoja dejanskega stanja - posojilna pogodba - zakupno razmerje - neupravičena pridobitev - meje pritožbenega preizkusa - načelo neposrednosti
Le ugotovljena volja strank oziroma soglasje njunih volj lahko da osnovo za uporabo materialnega prava, torej za zaključek, kakšna pogodba je bila med pravdnima strankama sklenjena.
Dejanskega stanja pritožbeno sodišče ne preizkusi po uradni dolžnosti. Presoja pritožbenega sodišča je v tem delu lahko le odraz pritožbene graje in brez nje ne sme drugače oceniti dokazov.
V obravnavanem primeru, ko se obdolžencu očita dalj časa trajajoča proizvodnja in hramba z namenom prodaje velike količine prepovedane droge na domačem naslovu in v za to posebej prirejenih prostorih (serijska dejavnost), pri čemer naj bi izkazal visoko stopnjo odločnosti in organiziranosti, pa tudi trdne odločenosti, saj je svoji partnerki ob izraženi nameri, da ga bo prijavila, zagrozil z ubojem, in glede na to, da naj bi si sredstva za življenje pridobival tudi s kriminalno dejavnostjo (izplen iz očitanega dejanja naj bi znašal približno 40.000,00 EUR), mogoče napraviti na življenjskih izkušnjah utemeljen sklep, da je podana realna in konkretna nevarnost, da bo obdolženec nadaljeval z izvrševanjem istovrstnih kaznivih dejanj.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih
Sprejeti ukrep zdravljenja predstavlja lahko hud poseg v pravico do osebne svobode bolnika, vendar je v našem primeru treba upoštevati, da bi sicer bolnik lahko ogrozil svoje življenje zaradi posledic duševne motnje, ki jih ni mogoče preprečiti z drugačnim zdravljenjem, kot ga je določilo sodišče.
prenos krajevne pristojnosti po predsedniku sodišča - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti
v primeru, ko je pristojnost za sojenje prenesena na drugo sodišče na podlagi 105. a člena ZS, morajo biti za prenos pristojnosti podani posebej tehtni razlogi.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0018906
ZPP člen 181, 181/2, 214, 214/5. ZNP člen 9.
ugotovitvena tožba - pravni interes - nepravdni postopek - napotitev na pravdo
Ugotovitvena tožba, na katero je tožnik napoten iz nepravdnega postopka, ima svoj temelj v posebnem predpisu, zato tožniku pravnega interesa ni treba posebej izkazovati, sodišču pa ne ugotavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - POGODBENO PRAVO
VS0018911
ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - avtorske pravice - založniška pogodba - prenos avtorskih pravic - kršitev pogodbenih obveznosti - obveznosti založnika - odstop od pogodbe - vezanost sodišča na predhodno pravnomočno odločitev
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče pri odločanju o zahtevku avtorja za umik vseh izvodov njegovih del iz prodaje, ki temelji na razvezanih založniških pogodbah, vezano na svojo predhodno pravnomočno odločitev, s katero je že zavrnilo ugotovitveni zahtevek založnika, da založniške pogodbe niso razvezane,
- ali je v primerih, ko je dogovorjeno, da avtor kot edino plačilo prejme honorar, dogovorjen v odstotku od prodanih izvodov del, založnikovo redno poročanje o prodanih izvodih avtorskih del bistvena sestavina založniške pogodbe in ali založnikovo dolgotrajno in ponavljajoče se neizpolnjevanje te obveznosti pomeni takšno kršitev založniške pogodbe, ki utemeljuje avtorjev odstop od pogodbe.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1016038
ZUS-1 člen 32, 32/2. ZPP člen 352.
začasna odredba - sklep o pridržanju - pravnomočno končan postopek
Procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi je, da o glavni stvari v upravnem sporu še ni bilo (pravnomočno) odločeno.
Z izdajo sodbe, s katero je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožnikovo tožbo glede omejitve gibanja tožnika, je v upravnem sporu pravnomočno odločeno, saj v upravnem sporu glede ukrepa omejitve gibanja, izrečenem po določbah ZMZ-1, ni pritožbe na Vrhovno sodišče.
ZUS-1 člen 32, 32/3, 102. ZIZ člen 40, 266, 267, 268. ZPP člen 325, 326.
dopolnilni sklep - začasna odredba - izvršba v upravnem sporu
Kljub njihovemu enakemu poimenovanju, ureditev ZIZ ne dopolnjuje ureditve ZUS-1, ki v tem delu pomeni lex specialis. Zato tudi začasna odredba po ZUS-1 nima pravne narave sklepa o izvršbi, kot ga imajo začasne odredbe iz ZIZ ali druge le-tem po vsebini in pravni naravi enake začasne odredbe, izdane v drugih sodnih postopkih (268. člen ZIZ). Postopkov v zvezi z začasnimi odredbami po ZIZ sodišče v upravnem sporu glede na ureditev ZUS-1 ni pristojno voditi, pa tudi ne izdajati sklepov na podlagi ZIZ v zvezi z izvršbo začasnih odredb, izdanih na podlagi ZUS-1.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1016037
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3, 84, 89. ZMZ-1 člen 125.
dovoljenost revizije - ukrep omejitve gibanja - pridržanje z namenom predaje - pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - ni trditev o hudih posledicah
Revident ni zastavil pomembnega pravnega vprašanja, ki omogoča revizijsko presojo, niti ni zatrjeval in izkazal, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, Vrhovno sodišče pa s svojo interpretacijo revizijskih argumentov iz revizije namesto revidenta ne more nadomestiti navedenih manjkajočih navedb, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.
javni zavod - imenovanje direktorja s strani organa zavoda - stvarna pristojnost - delovno in socialno sodišče
Za spor o imenovanju direktorja tožeče stranke kot zavoda, ki ga imenuje organ javnega zavoda (torej ne organ republike, občine ali mesta) kot edinega ustanovitelja, je pristojno sodišče za delovne spore.
Izpodbijana sklepa tožene stranke tudi po presoji Vrhovnega sodišča nista akta, s katerima bi bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke s področja upravnega prava, niti ju ni izdala v okviru izvrševanja upravne funkcije, temveč v okviru izvrševanja svojih ustanoviteljskih pravic.