Tožnik smiselno navaja, da naj bi ga preganjal nedržavni subjekt, to je posojilodajalec. Ni pa prepričljivo izkazal, da mu država pri tem ni sposobna ali noče nuditi zaščite, saj se sploh ni obrnil po pomoč k pristojnim državnim organom, to je policije. Če pa ni zaprosil za tako pomoč, tudi ni mogoče izhajati iz trditve, da mu državni organi niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite zato mu ni mogoče priznati statusa begunca.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - pomemben del dohodka - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Tožena stranka je izpolnjevanje pogoja po drugem odstavku 24. člena ZKZ tako pri tožeči stranki kot tudi pri izbranem kupcu ugotavljala na podlagi ocene proizvodnje na kmetiji obeh strank, ki ju je izdelala Kmetijsko svetovalna služba, ter na podlagi predloženih dokazil.
davčna izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izpodbijanje izvršilnega naslova
Izvršba je bila začeta na podlagi izvršilnega naslova, na katerega je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan. V upravnem sporu tožeča stranka izvršilnega naslova ne more izpodbijati (peti odstavek 157. člena ZDavP-2). V postopku davčne izvršbe je bistveno le, da je izvršilni naslov postal izvršljiv.
Stranki v postopku ni bila dana možnost izjave. Inšpektor je namreč opravil inšpekcijski ogled, ne da bi jo o tem obvestil in ji dal možnost, da se o ugotovitvah izjavi. Okoliščina, ali gre v obravnavani zadevi za nelegalno gradnjo in obseg le-te, je ključna za odločitev. Glede na to mora biti stranki dana možnost, da se izreče o vseh relevantnih okoliščinah in dejstvih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter da se seznani z uspehom dokazovanja in da se o tem izreče.
Postopek inšpekcijskega nadzorstva po ZGO-1 sicer šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP, slednji pa določa, da je mogoče odločiti v skrajšanem postopku, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, pa so dejstva, na katera se mora opirati odločba, ugotovljena ali vsaj verjetno izkazana. Izdaja odločbe v skrajšanem postopku je torej mogoča, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, v obravnavani zadeva pa takšna nujnost ni izkazana.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - življenjski pomen izida zadeve za prosilca - verjetni zgled za uspeh
Odrekanje brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom zahteve za sodno varstvo z obrazložitvijo, da je zagrožena globa v sorazmerno nizkem znesku (kar je relativno in odvisno od siceršnjega socialno-ekonomskega položaja prosilca), bi postavilo prosilce v neenakopraven položaj glede na tiste osebe, ki si lahko pravno svetovanje in zastopanje omogočijo z lastnimi sredstvi. To pa bi bilo v nasprotju z namenom brezplačne pravne pomoči, ki je prav v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, kar pomeni, da mora biti ta pravica zagotovljena tudi osebam, ki brez škode za svoje preživljanje te pravice ne bi mogle uresničevati.
odpis dolga - obligacijsko razmerje - razmerje med upnikom in dolžnikom - pravnomočno ugotovljena terjatev
Razmerje po 77. členu ZJF ni razmerje med organom in stranko v smislu upravnega razmerja oziroma odločanja upravnega organa o pravicah, pravnih koristih ali dolžnostih posameznika, pač pa je razmerje med upnikom in dolžnikom, v katerem je dolžnikova obveznost znana in nesporna, upnik pa lahko pod določenimi zakonskimi pogoji, privoli v spremenjen način izpolnitve ali celo v odpis dolga. Ne gre torej za upravno odločanje, ampak za odločitve v okviru poslovanja (obligacijsko razmerje), to je izpolnitev ali neizpolnitev pravnomočno ugotovljene obveznosti do države (odločitev upnika, da odpusti dolg svojemu dolžniku).
dostop do informacij javnega značaja - pritožba zaradi molka organa - ugoditev zahtevku - posredovanje informacije z dopisom - doložnost izdaje pisne odločbe
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da organ tožniku, glede na to, da je z dopisom tožnikovi zahtevi po dostopu informacije javnega značaja v celoti ugodil, ni bil dolžan izdati odločbe in glede na to, da je organ tožniku posredoval zahtevano informacijo, tudi ni bil v molku.
ZDIJZ člen 1a, 4a, 4a/1, 4a/1-2, 4a/2, 6a. ZJF člen 67, 67/1.
dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava - pravni posel - stvarno premoženje države - poslovna skrivnost - test javnega interesa - banka
Razpolaganje s "finančnim premoženjem" poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava izrecno ureja v zvezi s finančnimi pogodbami DUTB le njene pogodbe glede prevzema terjatev med DUTB in navedenimi bankami, kjer kot prosto dostopne informacije javnega značaja določa le podatek o firmi in sedežu banke in neplačnika ter končno bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa na DUTB.
Ker so tožnice v zvezi s pogodbami med navedenimi bankami in DUTB o posameznih cenah prenesenih terjatev, deležev in delnic zahtevale informacije o razpolaganju s finančnim premoženjem DUTB, kar pa ni prosto dostopna informacija javnega značaja, je toženka pravilno odločila, da mora DUTB prikriti na kopijah zahtevanih pogodb o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti banke s prilogami, sklenjenih med naštetimi bankami in DUTB, informacije glede podatkov, ki predstavljajo posamezne cene prenesenih terjatev, deležev oziroma delnci.
V konkretni zadevi so pravilna materialnopravna podlaga 1a., 4a. ter 6a. člen ZDIJZ (Ki dovoljuje dostop do v njej navedenih informacij ne glede na določbo prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), zato izjema dostopa zaradi poslovne skrivnosti ne pride v poštev za presojo poslovne skrivnosti v zvezi z informacijami javnega značaja.
Tožnice zahtevajo informacije o nadaljni prodaji terjatev, deležev ali delnic DUTB kupcem, ki ne predstavlja informacije javnega značaja. Ne gre za pogodbe v zvezi s "finančnim premoženjem" DUTB, ki bi bila po petem odstavku 6a. člena informacija javnega značaja.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 11, 20.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - javni uslužbenec - napredovanje javnega uslužbenca v višji naziv - pogoji za napredovanje
Na predlagatelju napredovanja oziroma stranki postopka je dolžnost, da svoje navedbe v vlogi dokaže. Ker zahtevanega programa posveta niti tožeča stranka niti organizator posveta nista predložila, dejstvo, da je tožeča stranka dejansko izvedla referate na omenjenih mednarodnih posvetih, pa ni razvidno niti iz ostalih dokazil, tudi po presoji sodišča dvom v verodostojnost predloženih potrdil ni bil ovržen. Zato je tožena stranka po načelu proste presoje dokazov in načelu materialne resnice pravilno odločila, da predloženih potrdil glede izvedbe referatov na mednarodnih znanstvenih posvetih ni mogoče šteti kot dokazno materialno pravno relevantno dejstvo.
EZ-1 člen 314, 314/1, 315, 315/1. Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (2015) člen 5.
električna energija - soglasje za priključitev
V zvezi s priključitvijo naprav za samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije je bilo treba uporabiti Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki je lex specialis glede na določbe drugih predpisov v zvezi z dobavo in odjemom električne energije. Tožnikovo vlogo je torej treba obravnavati kot vlogo za izdajo spremembe soglasja za priključitev.
ZOFVI člen 95, 95/2. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 28.
javni uslužbenec - naziv javnega uslužbenca - napredovanje v naziv - zmotna uporaba materialnega prava - izobrazba
Ni razloga, da se ne bi upošteval kot pogoj, ki ga mora izpolnjevati učitelj petja, tudi univerzitetni študij jazz-petja, saj je glede na to, da v 28. členu Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih glasbene šole nikjer ne piše, da se jazz-petje ne bi moglo šteti v sklop pojma petja, tudi to petje zaobseženo v pojmu petja, kot je navedeno v 28. členu Pravilnika. Pojem petje je širši pojem in nedvomno je tudi jazz-petje del petja. Razen tega je tožnica povsem razumno in prepričljivo pojasnila v svoji pripravljalni vlogi, da znanje „jazz petja“ vključuje tudi poznavanje tehničnih in muzikalnih prvin, razvoj glasbenega obsega, vokalizacijo, artikulacijo in podobno. Kdor teh prvin ne obvlada tudi ne more obvladati specializacije petja, to je jazz-petja. Iz navedenega razloga je tožena stranka napačno štela, da tožnica nima opravljenega ustreznega univerzitetnega študija smeri programa petja.
dohodnina - akontacija dohodnine - vračilo plačane akontacije dohodnine - sodba sodišča - odškodnina - izplačilo dohodka na podlagi kasneje razveljavljene sodbe - obrazložitev odločbe
Tožnica ima prav, ko zatrjuje odsotnost navedbe pravne podlage o obdavčevanju „preostalih drugih dohodkov“ s 25% dohodnino in ugotovitvijo dejanskih okoliščin, ki takšno obdavčitev narekujejo, tj. zlasti glede na vprašanja rezidentstva upravičenk, opredelitve vira dohodka (vir v Sloveniji ali ne), davčne osnove in davčne stopnje, cedularnosti oz. sintetičnosti obdavčitve z dohodnino ter akontiranja oz. dokončnosti davka. V ZDoh-2 neposredno takšne opredelitve, res ni, davčni organ pa zakonskega določila ni konkretizirano citiral, prav tako pa tudi ni navedel pravne podlage za obdavčitev (morebiti) tujih rezidentov. Iz upravnega spisa in iz razlogov obeh davčnih odločb niti ne izhaja, da bi to bilo predmet ugotovitvenega postopka, posledično pa sodišče tudi pritrjuje tožnici, da se o tem evidentno ni mogla v postopku izjaviti.
ZDoh-2 člen 92, 93, 97, 97/1, 98, 98/1, 99, 99/1. ZGD-1 člen 53, 491.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - ugotavljanje davčne osnove - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - osnovni kapital in osnovni vložki - naknadna vplačila
V poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček v delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je zato v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se tedaj lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
brezplačna pravna pomoč - prevod listin v tujem jeziku - očitno nerazumna zadeva - vsebinska presoja - zmotna uporaba materialnega prava
Iz listin upravnega spisa in iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da to, kar tožena stranka meni, da bi moral tožnik storiti, je tožnik tudi storil, pri tem pa zanemarila dejstvo, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani od tožnika zahtevalo prevod listin strokovnih člankov v tujem jeziku po sodnem tolmaču, zato je po presoji sodišča tožena stranka prekoračila standard očitnosti pri ugotavljanju, ali je zadeva očitno nerazumna, kar je v nasprotju s 24. členom ZBPP in namenom, ki izhaja iz teh določb, to je, da se iz postopkov dodeljevanja BPP izključijo tiste zadeve, pri katerih prosilec že na prvi pogled nima verjetnih izgledov za uspeh, torej, brez da bi se organ podrobno spuščal v vsebinsko presojo posameznih dokazov.
davek od dohodkov iz dejavnosti - povezane osebe - verodostojna knjigovodska listina - resničnost poslovnih dogodkov - uporaba SRS - davčno priznani stroški
Pravilne so ugotovitve davčnega organa, da je tožnik poslovne dogodke vseh treh omenjenih dobaviteljev, pri katerih gre za povezane osebe, knjižil na podlagi neverodostojnih knjigovodskih listin in da zatrjevanih poslovnih dogodkov ni izkazal. Knjigovodska listina je namreč skladno s SRS 21 verodostojna le, če izkazuje poslovne dogodke verodostojno in pošteno; sestavljena mora biti tako, da na njeni podlagi strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, jasno in brez kakršnih koli dvomov spozna naravo in obseg poslovnih dogodkov. V obravnavani zadevi je tudi po presoji sodišča izkazana pravilna ocena davčnega organa, da predloženi računi in pogodbe omenjenih treh dobaviteljev niso verodostojne listine, ker davčni organ na njihovi podlagi ne more popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spoznati narave in obsega poslovnih dogodkov, kot to določa SRS 21.12.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 29, 38.
dohodnina - odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - povprečni mesečni dohodek - dohodek na družinskega člana - skupno gospodinjstvo - odpis davčnega dolga v izjemnih primerih - bolezen prosilca
Tožnik ponavlja pritožbene navedbe, da skupaj z mamo živita na istem naslovu, vendar mami plačuje pavšal za bivanje v skupni gospodinjski enoti, s čimer ji pomaga pri plačilu nujnih skupnih stroškov, ki jim sodišče ne sledi. Tožnik poskuša te navedbe relativizirati, tudi s predložitvijo potrdila iz gospodinjske evidence, ki pa ga sodišče kot prepozen dokazni predlog zavrača. Pri tem ne gre spregledati, da je tožnik v zahtevi za odpis, delni odpis, odlog ali obročno plačilo jasno navedel, da živi v skupnem gospodinjstvu z mamo, takšno zahtevo pa je vložil po prejemu poziva prvostopenjskega organa na dopolnitev zahteve, s katerim ga je organ izrecno opozoril na družinske člane skupnega gospodinjstva.
dohodnina - dodatno pokojninsko zavarovanje - drug dohodek - javni uslužbenec - povprečenje - izplačilo odkupne vrednosti
V konkretnem primeru gre za enkratno izplačilo sredstev, ki jih je sicer tožnik več let vplačeval v Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. V takšnem primeru pa se po določbah ZDoh-2, dohodek nedvomno in brez izjeme obdavči v skladu s 105. členom ZDoh-2 kot drug dohodek, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru.