ZJU člen 76, 76/1, 147. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2003) člen 55, 55/8.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - razveljavitev odločbe o imenovanju - premestitev na drugo delovno mesto
Tožnik je bil z odločitvijo delodajalca premeščen na delovno mesto pravosodni svetnik, ki se v skladu s 14. členom Kolektivne pogodbe opravlja v dveh nazivih, in sicer nižjem nazivu Pravosodni svetnik (PDI) II in v višjem nazivu Pravosodni svetnik (PDI) I. Ker doslej še ni bil imenovan v naziv Pravosodni svetnik, pomeni,da je bila odločitev delodajalca, da ga imenuje v naziv Pravosodni svetnik (PDI) I, torej v višji naziv, v neskladju z določbo osmega odstavka 55. člena Uredbe o notranji organizaciji, saj bi bilo dopustno tožnika imenovati le v nižji naziv, torej naziv Pravosodni svetnik (PDI) II.
Imenovanje v naziv temelji na določbah ZJU in Uredbe o notranji organizaciji in ne na določbah ZSPJS, saj je določitev plače posledica predhodnega imenovanja v naziv in ne obratno. Iz tega razloga ureditev sistema plač v ZSPJS ni relevanten predpis za imenovanje uradnika v naziv.
V obravnavani zadevi je gradbeni inšpektor dejstva, na katera je oprl svojo odločitev, ugotavljal z izvajanjem dokazov, in sicer z ogledom in pridobitvijo podatkov o spornih gradnjah, to pa pomeni, da ni odločal v skrajšanem ugotovitvenem postopku, pač pa v rednem ugotovitvenem postopku, s tem pa bi moral dati tožeči stranki kot inšpekcijski zavezanki možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ker ji ta možnost ni bila dana, sodišče zaključuje, da je v zadevi podana bistvena kršitev pravil postopka.
ZPNačrt člen 79, 79/4, 79/7, 80. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za gradnjo infrastrukturnih objektov v naselju Vincarje (2007) člen 23, 31.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča - možnost priključitve na javno komunalno omrežje - pravna podlaga za odmero
Ne-objava programa opremljanja v obravnavanem primeru ne pomeni kršitve postopka sprejemanja in posledično veljave Odloka 2007, saj je program opremljanja sestavni del prilog k odloku, za katere mora biti razvidno, kje so na voljo za vpogled. Tej zahtevi pa je Odlok zadostil, saj iz njega izhaja, da je na vpogled na Občini Škofja Loka (31. člen).
ZUreP-1 ne terja, da bi občinski lokacijski načrt vseboval podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka po posamezni komunalni opremi, zato 23. člen Odloka 2007 zadosti zakonskim pogojem po ustrezni vsebini opredelitve podlag za odmero komunalnega prispevka.
Ne v ZUreP-1 (oziroma 10. členu Uredbe o vsebini programa opremljanja zemljišča za gradnjo), na podlagi katerega je bil Odlok 2007 sprejet, ne v ZPNačrt (oziroma 12. členu Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč) ni ovire za to, da skupni stroški v programu opremljanja temeljijo na predvidenih stroških.
Odlok o NUSZ je splošni akt v pristojnosti občine, s katerim se v skladu z zakonom predpisuje javne dajatve in zato o njegovi vsebini ni mogoče odločati na referendumu.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (2002) člen 10, 10/1, 20, 20/1, 20/1-č.
zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje - naziv svetovalec - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - dodatno strokovno delo povezano s poklicem - zmotna uporaba materialnega prava
Mentorstvo športni ekipi na mednarodnih tekmovanjih je v povezavi s tožničinim poklicem, ki ga opravlja v Osnovni šoli A., to je s poklicem profesorice športne vzgoje, zato so njena dodatna strokovna dela brez dvoma povezana s tožničinim vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu oziroma delodajalcu. Pogoj povezanosti strokovnih del z vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu je potrebno razlagati v povezavi s prvim odstavkom 14. člena Pravilnika, v skladu s katerim se vrednoti in točkuje tisto dodatno strokovno delo, ki je opravljeno na področju, na katerem je bil strokovni delavec zaposlen v času, ko je dodatno strokovno delo opravil. Iz slednje določbe je razvidno, da je vrednotenje in točkovanje strokovnega dela vezano na področje dela, ki ga strokovni delavec opravlja pri delodajalcu, in ne na zavod, v katerem je strokovni delavec zaposlen.
ZIN člen 37. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-25, 2/1-75, 2/1-76, 97, 97/2, 97/4.
inšpekcijski ukrep - varovalni pas javne ceste - železniško območje - gradnja v soglasju z upravljalcem občinske ceste - javna pot
Med strankama ni sporno, da se je v konkretnem primeru izgradnja digitalnega radijskega sistema na železniškem omrežju izvajala v varovalnem pasu, ki je hkrati varovalni pas železnice in varovalni pas ceste. Sporno pa je, ali je za izvajanje nadzora nad posegom v tem pasu (ki je torej hkrati varovalni pas železnice in varovalni pas ceste) pristojen inšpektor za železniški ali cestni promet, kot tudi, ali je za izvajanje predmetnega posega treba imeti soglasje Občine Žirovnica, sedaj tožene stranke.
Ker je za poseg v varovalni pas občinske ceste potrebno soglasje upravljavca občinske ceste, ki ga tožnika nimata, je pravilen zaključek organa, da si morata tožnika za predmetni poseg v varovalnem pasu občinske ceste pridobiti soglasje občine in urediti poseg v skladu s tem soglasjem.
Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov (2001) člen 12, 12/1, 12/1-3. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/4, 64/5.
vezanost upravnega organa na stališče sodišča - upravni postopek - subvencioniranje bivanja študentov - izredni študij
V konkretnem primeru je bistveno vprašanje, ali je v primeru, ko izredni študij ni organiziran po programu, kjer bi morali izredni študenti imeti v enem tednu tri dni študijskih obveznosti, pač pa imajo možnost obiskovati vse študijske obveznosti skupaj z rednimi študenti, izpolnjen pogoj iz 3. točke prvega odstavka 12. člena Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov. Ker v navedenem določilu 3. točke prvega odstavka 12. člena Pravilnika ne piše, da je ta pogoj izpolnjen le, če se izredni študij izvaja za izredne študente posebej, ločeno od rednih študentov, po mnenju sodišča zadostuje tudi, če lahko izredni študenti obiskujejo predavanja skupaj z rednimi študenti.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - podatki o porabi javnih sredstev - javna služba
Zahtevana dokumentacija, ki izvira iz tožničinega delovnega področja (in posledično predstavlja informacije javnega značaja) ima finančne posledice tudi na področju njenega izvajanja javnih služb in zato gre za podatke o porabi javnih sredstev, do katerih je treba dostop dovoliti že na podlagi zakona.
ZSICT člen 44. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 145, 145/1, 146, 146/4, 237, 237/2, 237/2-7.
prepoved opravljanja dela - sodni izvedenec - obrazloženost - kršitev pravice do izjave - poseben ugotovitveni postopek - preizkus odločbe - pomanjkljiva obrazložitev odločbe
Določila 44. člena ZSICT sama po sebi še ne dajejo opore za zaključek, ki ga je v izpodbijani odločbi napravila tožena stranka, da na tej podlagi tožniku izrečena začasna prepoved prične veljati nemudoma z njeno vročitvijo, brez da bi tak zaključek kakorkoli dodatno pojasnila in obrazložila, kar v tožbi torej utemeljeno graja tožnik. Prav zato je ostala obrazložitev izpodbijane odločbe v tem delu tako pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti.
Tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika prav tako ni seznanila z dejstvi in razlogi, na podlagi katerih je v konkretnem primeru sprejela izpodbijano odločitev zgolj na podlagi obvestila Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 5. 4. 2019, da je postala pravnomočna obtožnica zoper tožnika v kazenski zadevi opr. št. X Kpr 11063/2016 s priloženo zgolj delno kopijo obtožnice, v delu, ki zadeva tožnika. Glede na povedano je tožnik tako šele v upravnem sporu prvič imel v postopku sploh možnost navajati dejstva in predlagati dokaze v svoj prid.
Plačilni nalog, ki velja kot pisna odločba o prekršku, ob izdaji izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi še ni bil pravnomočen. Odločba, izdana v postopku o prekršku (torej tudi plačilni nalog), pa se izvrši, ko ta postane pravnomočna in ko za izvršitev ni zakonskih ovir, če ZP-1 ne določa drugače.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - razpolaganje s premoženjem - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem
Tretji odstavek 14. člena ZBPP govori o situaciji, ko prosilec s premoženjem dejansko ne more razpolagati, dejansko pa je treba po presoji sodišča razlagati tako, da se nanaša na primere, ko po zakonu ovir za razpolaganje s premoženjem sicer ni, a je to dejansko onemogočeno. Tožnica glede tega navaja, da s predmetnim premoženjem dejansko razpolaga druga dedinja, kar je razvidno iz pravdnih postopkov, ki tečejo pred sodiščem. Ker se organ za brezplačno pravno pomoč s tem ni ukvarjal, je v tem delu ostalo dejansko stanje neugotovljeno, zaradi tega pa utegne biti tudi materialno pravo napačno uporabljeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Brezplačna pravna pomoč se po določilih ZBPP lahko odobri le za zadeve, ki so predmet sodnega postopka. Tožnik pa želi brezplačno pravno pomoč za vložitev izvensodnega zahtevka oziroma predpravdnega zahtevka zoper zavarovalnico, kar pomeni, da ne gre za sodni postopek. Zato mu brezplačne pravne pomoči ni mogoče odobriti.
vrnitev tujca - nezakonito bivanje tujca - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija
Tujcu, ki je zaprosil za začasno prebivanje zaradi študija in predložil ustrezno potrdilo, s katerim je dokazoval namen začasnega prebivanje v RS, je lahko začasno (zakonito) prebival v RS do dokončne odločitve o prošnji, za kar mu je upravna enota izdala potrdilo. Ne more pa tujec na podlagi te prošnje v RS opravljati dela ali se zaposliti.
turizem - obrazložitev odločbe - status društva, ki deluje v javnem interesu
Izvajanje dejavnosti spodbujanja turizma v javnem interesu lahko poteka znotraj turističnega območja, torej tudi na lokalni ravni. Pri odločanju o podelitvi statusa pravne osebe, ki deluje na področju vzpodbujanja turizma v javnem interesu, gre za zahtevno strokovno opravilo. Čeprav relevantni kazalci za odločitev niso vnaprej določeni z numerično opredeljenimi kazalniki za vso Slovenijo, to organa ne odvezuje dolžnosti obrazložiti svojo odločitev na tak način, da jo je mogoče preizkusiti.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obseg sodne presoje - obrazložitev odločbe - sodni preizkus - strokovna komisija
Presoja sodišča glede izpolnjevanja kriterijev iz javnih razpisov je po navedenem zadržana, tako da sodišče upravnemu organu pušča določeno polje proste presoje. Ocenjevanje vlog, prispelih na javni razpis, je tako v izključni pristojnosti strokovne komisije, ki jo sestavljajo strokovnjaki z ustreznega področja.
ZMZ-1 člen 64, 64/1, 64/3, 65, 65/1, 65/4. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 40, 40/2, 40/3. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/1. ZUP člen 8, 67, 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - nova dejstva ali novi dokazi - odprava pomanjkljivosti - zavrženje ponovne prošnje - načelo iskanja materialne resnice
Skladno s 67. členom ZUP, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva (enako pa velja tudi za listinsko dokumentacijo), je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči (oziroma dokazov ne upoštevati). Organ mora v roku 5 delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Če tega vložnik v danem roku ne bi storil, bi šele organ lahko vlogo zavrgel (oziroma listinske dokumentacije ne upošteval). Navedeno je skladno z načelom materialne resnice iz 8. člena ZUP.
sklep o dovolitvi izvršbe - izvršljivost odločbe - neizpolnitev obveznosti
Organ je pravilno izdal sklep o dovolitvi izvršbe, potem ko je ugotovil, da je bil izvršilni naslov vročen tožeči stranki, in da je potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. S tem je namreč odločba postala izvršljiva in so izpolnjeni pogoji za začetek izvršbe.
ZKme-1 člen 51, 51/1, 51/1-3. Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 6, 6/3, 6/3-1.
Upravni organ ni pravilno presodil, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev sredstev iz naslova ukrepa Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2017, glede na določila javnega razpisa, da se obveznost prenosa nepremičnin prenosnika nanaša samo na nepremičnine, ki jih ima v solastnini, bodisi z zakonskim, zunajzakonskim partnerjem ali partnerjem sklenjene oz. nesklenjene istospolne partneske zveze in tudi na vse solastniške deleže nepremičnin, ki jih ima v solasti s komerkoli drugim, pri čemer pa nepremičnine, ki so izključno v njegovi lasti, niso predmet prenosa.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - odobritev prodaje kmetijskih zemljišč - zloraba pravice
Glede na namen zakonsko določene omejitve pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, ki je v zagotavljanju primarno pridelovalne funkcije, je prvostopenjski upravni organ, ob upoštevanju v upravnem postopku ugotovljenih dejstev, po presoji sodišča pravilno ugotovil, da navedeni zemljišči nista primerni za kmetijsko pridelavo, za kar je podal ustrezno obrazložitev (posebne lastnosti teh zemljišč, ki so v ekstremnem naklonu, majhni površini, minimalni širini, delni pozidanosti, obstoju varovalnih pasov vodovoda, komunikacij in prometne infrastrukture). Prav tako je upravni organ pravilno ugotovil, da je predkupna pravica namenjena usmerjanju prometa s kmetijskimi zemljišči tako, da ostanejo v primarni pridelovalni funkciji in da upoštevajoč navedene okoliščine tožnik na teh zemljiščih ne bi mogel uresničevati javnega interesa, ki je v pridobivanju kmetijskih pridelkov, pri čemer je pravilno upošteval tudi dejstvo oddaljenosti teh zemljišč od stalnega prebivališča tožnika in okoliščino, da ti zemljišči ne predstavljata zaokrožitve kmetijskega gospodarstva tožnika za zagotavljanje lažje in bolj ekonomične obdelave.
davčna izvršba - odmerna odločba - izvršljivost izvršilnega naslova
Pri postopkih davčne izvršbe je bistveno, da je izvršilni naslov izvršljiv, kar je v obravnavani zadevi izkazano, ne glede na tožbene navedbe, da je tožnik zoper odmerno odločbo vložil pritožbo, o kateri (v času vložitve predmetne tožbe) še ni bilo odločeno. Na podlagi prvega odstavka 87. člena ZDavP-2 namreč pritožba zoper odmerno odločbo ne zadrži izvršitve odločbe.