tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - procesne predpostavke - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Skladno z določbo drugega odstavka 70. člena (ZMZ-1) je treba tožbo zoper sklep vložiti v 8 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe. Iz povratnice, ki se nahaja v predloženem upravnem spisu, je razvidno, da je bila tožba vložena po poteku zakonsko določenega (prekluzivnega) roka in je torej prepozna.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 9, 10, 18, 18/1.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - merila - določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil - družinski člani
Merila za določanje odgovorne države članice, ko gre za družinske člane, določata 9. in 10. člen Uredbe Dublin III. Iz jezikovne razlage je razvidno, da je v tem pogledu družinski član lahko le zakonec prosilca, ki je upravičenec do mednarodne zaščite ali prosilec za mednarodno zaščito, in ne oseba brez tega statusa. V tej vlogi torej ne more nastopati državljan države, v kateri je prosilec sicer vložil prošnjo za mednarodno zaščito, vendar za njeno obravnavo skladno s točko (d) prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III ni odgovorna.
ZDavP-2 člen 157, 157/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
davčna izvršba - zadržanje davčne izvršbe - odločanje po uradni dolžnosti - odločanje po prostem preudarku - zavrženje zahteve stranke
Odlog izvršbe bi sicer lahko predlagala tudi stranka, vendar pa, ker gre za postopek po uradni dolžnosti, ima taka vloga stranke lahko zgolj naravo pobude, to pa pomeni, da glede na določilo četrtega odstavka 157. člena ZDavP-2 davčni zavezanec nima statusa stranke v postopku, ko gre za odločanje o zadržanju začete izvršbe. Četrti odstavek 157. člena ZDavP-2 davčnemu organu omogoča, da začeto izvršbo zadrži le v primeru, ko sam oceni, da bi bilo mogoče pritožbi ugoditi. Torej tožnik zadržanja davčne izvršbe ne more zahtevati, ker na razloge za zadržanje davčni organ pazi po uradni dolžnosti.
Toženka je tožnici poslala Vodilno mapo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, iz katere izhaja, da gre za PGD za gradnjo oziroma rekonstrukcijo letališke ploščadi (ploščadi za parkiranje letal na letališču ...) z navedbo konkretne parcele, na kateri bo izvedena predmetna gradnja ter z navedbo, da je k PDG priloženo tudi Predhodno soglasje Agencije za civilno letalstvo, iz obrazložitve katerega jasno izhaja, da se ploščad skladno z 88. členom ZLet uvršča med letališko infrastrukturo. Glede na takšno vsebino priloge, ki jo je toženka poslala tožnici, je po presoji sodišča kljub temu, da v samem dopisu ni izrecno navedla svojega pravnega naziranja s tem v zvezi, zadostila zahtevi po izjasnitvi stranske udeleženke (tožnice v tem upravnem sporu) v upravnem postopku.
ZDIJZ člen 1a, 4a, 4a/1, 4a/1-1, 4a/2, 6, 6/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
dostop do informacij javnega značaja - poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava - test javnega interesa - pravno mnenje - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Za presojo, ali je določena informacija, informacija javnega značaja v smislu 1. alineje prvega odstavka oziroma drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, je bistvena konkretna ugotovitev narave pravnega posla. Od narave pravnega posla je odvisna tudi morebitna udeležba oseb, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev, v pritožbenem postopku, oziroma identifikacija teh oseb. Za ugotovitev narave pravnega posla pa je odločilna analiza njegove vsebine in ne zgolj njegovo poimenovanje.
Toženka ni uspela konkretizirano utemeljiti, v čem je podan prevladujoči javni interes za razkritje celotnega pravnega mnenja. Na podlagi razlogov izpodbijane odločbe namreč ni mogoče ugotoviti, zakaj bi bila javna razprava brez celotnega pravnega mnenja onemogočena oziroma pomembno omejena, če pa je bistvena ugotovitev iz pravnega mnenja že javna.
Upoštevajoč datume pravnomočnosti izvršilnih naslovov, ki so podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, so se terjane obveznosti iz naslova glob in sodnih taks začele izvrševati znotraj predpisanega dvoletnega relativnega in štiriletnega absolutnega zastaralnega roka, določenega v 44. členu ZP-1. Do izdaje izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, ki predstavlja zgolj nadaljevanje pravočasno začete davčne izvršbe, pa tudi še ni potekel rok za dokončanje davčne izvršbe, ki se presoja po določbah 125. in 126. člena ZDavP-2, zato je ugovor zastaranja terjatev neutemeljen.
ZDen člen 14. ZPPVS člen 7, 7/1. ZVS člen 6, 6/3. ODZ člen 418.
denacionalizacija - aktivna legitimacija za vložitev zahteve - upravičen vlagatelj zahteve - cerkvene pravne osebe - pravno nasledstvo cerkvene pravne osebe
B., ki mu je bila izdana odločba o razlastitvi obravnavanega premoženja, vpisanega kot njegova last v zemljiški knjigi, kot pravni subjekt (še vedno) obstaja in ga je šteti za pravno osebo v Katoliški cerkvi, torej za nosilca pravic in obveznosti glede na zgoraj citirane določbe Zakona o pravnem položaju verskih skupnost, ZVS in kanonskega prava, zato tožnica ne more z uspehom uveljavljati, da je sama kot nadrejena pravna oseba ... upravičena zahtevati vračilo tega premoženja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Iz uradnih podatkov izhaja, da prosilec živi na naslovu stalnega prebivališča C., ter da je edini član in nosilec gospodinjstva. Tožena stranka zato v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bila dolžna presojati neodplačnega razpolaganja z nepremičnino na tem naslovu po 14. členu ZBPP.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - lastništvo nepremičnine
Odobritev pravnega posla je zgolj izpolnitev posebnega odložnega pogoja za veljavnost zavezovalnega pravnega posla, ki ga je zakonodajalec predpisal iz uvodoma pojasnjenih razlogov javnopravne kontrole usmerjanja prometa s kmetijskimi zemljišči, ne pomeni pa tudi izpolnjenosti drugih pogojev za njegovo veljavnost in izvršljivost, zato organ ne sme odkloniti odobritve pravnega posla zgolj zato, ker eno od v ponudbo vključenih zemljišč ni v lasti prodajalca.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - zakonec - povezanost z družino
Četudi bi sledili tožničinim navedbam, da z možem živita v ločenih stanovanjih na istem naslovu ter da živita vsak svoje življenje, pa postopek za razvezo njune zakonske zveze ni začet, kar pomeni, da pogoji za izvzetje tožničinega moža pri ugotavljanju njenega materialnega položaja niso izpolnjeni.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - izdaja potrdila
Tožnika tako kot v običajnem postopku izdaje uporabnega dovoljenja tudi v obravnavanem postopku izdaje potrdila na podlagi 3. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1 ne moreta uveljavljati varstva vseh tistih pravic, katerih varstvo jima sicer mora biti zagotovljeno v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, temveč samo tistih pravic, ki se nanašajo neposredno na pogoje za uporabo objekta, ki se sicer preizkušajo v postopku izdaje uporabnega dovoljenja.
Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana (2014) člen 4, 4/2. ZVO-1 člen 24, 24/1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna vzpodbuda - subvencionirana naložba - pogoji za dodelitev - načelo zakonitosti
Načelo zakonitosti, ki spada med temeljna načela, ne le upravnega postopka, temveč pravne države nasploh, v konkretni zadevi pomeni, da toženec spodbud ne more dodeljevati po prosti presoji okoliščin, na katere se sklicuje posamezen prosilec, temveč je pri tem vezan na veljavne predpise. Odlok kot predpis, ki neposredno ureja dodeljevanje vzpodbud, mu v obravnavani zadevi dodelitve spodbude ne dovoljuje.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - sprememba veroizpovedi - strah pred preganjanjem - preganjanje - resna škoda - prosilec iz Irana
Tožnik je pristno spremenil vero v krščansko. Če tožnik v Iranu ne bi izvrševal svoje veroizpovedi, bi bila zgolj posledica dejstva, da je za izvrševanje krščanske veroizpovedi zagrožena smrtna kazen (takšnega ravnanja, torej skrivanja veroizpovedi, zato da ne bo deležen preganjanja, pa od prosilca ne smemo zahtevati), sicer pa namerava krščansko veroizpoved izvrševati. Konvertitom v krščanstvo, ki se vrnejo v Iran, grozi preganjanje (zagrožena je tudi smrtna kazen), če bodo svojo vero javno izkazovali. Glede na namen tožnika, da želi tudi ob morebitni vrnitvi v Iran izvrševati svojo novo veroizpoved in ker tožnik po opravljenem krstu v RS tudi na družbenih omrežjih objavlja svojo spremembo vere v krščanstvo, za to pa je izvedela preko nadzora družbenih omrežij tudi iranska oblast, ki v Iranu preganja konvertite, ki javno izražajo svojo spremenjeno krčansko veroizpoved, sodišče ugotavlja, da bi bil tožnik ob njegovem povratku v Iran lahko izpostavljen resni nevarnosti preganjanja.
javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - obrazložitev odločbe - zahteva stranke - vezanost na zahtevo stranke - sprememba potrdila iz uradne evidence
Izdaja potrdil iz uradne evidence je urejena v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Predmet tega postopka je zahteva tožeče stranke za spremembo potrdila o stalnem prebivališču. Zahteva torej spremembo potrdila, izdanega na podlagi določbe 179. člena ZUP. To lahko zahteva stranka glede na zakonsko določbo četrtega odstavka 180.a člena ZUP, če na podlagi dokazov s katerimi razpolaga, meni, da izdano potrdilo ni v skladu s podatki v uradni evidenci. V konkretnem primeru tožeča stranka v svoji izrecni zahtevi za spremembo potrdila ne zatrjuje niti ne dokazuje, da izdano ji potrdilo ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Navaja pa dokazila in okoliščine, s katerimi zatrjuje in dokazuje, da je bil že vpis samega podatka (o stalnem prebivališču mld. A.A.) v registru prebivalstva napačen.
Postopek spremembe vpisa v register stalnega prebivalstva in postopek spremembe potrdila o stalnem prebivališču sta dve različni upravni zadevi, ki se vodita po dveh različnih upravnih postopkih.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. ZZZDR člen 5a, 119, 120.
odvzem otroka - namestitev v rejniško družino - izvedensko mnenje
Odločitev prvostopenjskega organa, kakor tudi drugostopenjskega organa za njim, da se tožnici in dekličinemu očetu otrok odvzame in namesti v rejniško družino, je po presoji sodišča pravilna. Pri odločitvi je bilo pravilno upoštevano, da so razlogi za odvzem otroka podani, ker starša mld. A.A. za hčerko sama nista zmožna skrbeti ter da za mld. A.A. tudi ni zmožen skrbeti materin partner. To izhaja iz vseh relevantnih poročil in mnenj. V nasprotnem primeru, z vrnitvijo mld. A.A. v matično družino, bi bil ogrožen dekličin zdrav psihofizični razvoj. Mld. A.A. je namreč jasno povedala, da si k materi ne želi, dokler bo pri njej tudi njen partner. Pred odločitvijo je tudi dala izjavo, da se z namestitvijo v rejniško družino, ki jo je tudi že spoznala, strinja. Z namestitvijo v rejniško družino se je strinjala tudi dekličina zagovornica-glas otroka.
ZOFVI člen 109a. OZ člen 619. ZASP člen 99. URS člen 49, 49/3. Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (2006) člen 5, 7.
strokovni izpit - pogoji za pristop - pogodba o delu - avtorska pogodba
Odločitev tožene stranke, ki je tožničino prijavo k strokovnemu izpitu zavrnila zgolj iz razloga, ker je z izvajalcem javnoveljavnega programa sklenila Pogodbo o sodelovanju, pri čemer izhaja iz 1. člena teh pogodb, da se prevzeto delo šteje kot avtorsko delo, ni v skladu z besedilom zakona in namenom zakonodajalca v zvezi z dostopom strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju do strokovnega izpita in s tem do uresničevanja pravice do enakega dostopa do delovnega mesta (tretji odstavek 49. člena Ustave RS).
Med pogodbo o zaposlitvi in pogodbo o delu razlikovanje ni v tem, da bi delo, opravljeno po podjemni pogodbi ali na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pogodbeni stranki omogočilo pridobitev ustreznih delovnih izkušenj, delo, opravljeno na podlagi avtorske pogodbe pa ne, oziroma tožena stranka ni utemeljila, da obstaja objektivna in upravičena podlaga za takšno razlikovanje zgolj na podlagi statusa pogodbe. To je ključno z vidika enakosti dostopa strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju do strokovnega izpita. Poleg tega tožena stranka tudi ni ugotavljala okoliščin, ki so stranke vodile k temu, da sta v konkretnem primeru sklenili pogodbo o sodelovanju namesto pogodbe o zaposlitvi.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - notranje delovanje oziroma dejavnost organa - varovanje nemotenosti dela državnih organov - javni interes - interes javnosti
V 1. točki tega dokumenta se le prvi stavek nanaša na varovanje meje, medtem ko je drugi stavek te točke namenjen že ravnanju, ki se nanaša na način vodenja upravnega postopka, to pa je predpisano z zakonom in z razkritjem tega ne morejo biti povzročene motnje pri delovanju organa. V 2. točki dokumnta z dne 6. 4. 2018 gre za naročilo za izvajanje policijske taktike varovanja meje in bi razkritje lahko povzročilo motnje pri delovanju. Obenem pri tem dokumentu ne gre za opis postopanja z osebami, ki bi se nahajale na območju Republike Slovenije in bi se na ozemlju Republike Slovenije v zvezi z njimi vodili kakšni z zakonom predpisani postopki.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - prejudiciranje odločitve, na katero se prošnja nanaša - objektivni pogoj
V obravnavanem primeru je bil tožnik obsojen na šest mesecev zapora. S tem je izpolnjen kriterij, ki se nanaša na resnost kršitve oziroma težo zagrožene kazni, oziroma vsaj ni očitno, da bi v konkretnem primeru ne šlo za dovolj resno kršitev. Prav tako pa po presoji sodišča tudi ni očitno, da bi ne bil izpolnjen kriterij, ki se nanaša na kompleksnost zadeve. Pri presoji po kriteriju kompleksnosti zadeve namreč ni dovolj ugotovitev, da so dejanske okoliščine in pravna vprašanja nezapletena, prav tako za odločitev ne zadostuje povzetek sodbe, zoper katero želi tožnik vložiti pritožbo. Tožnik ima zato prav, ko navaja, da je toženka prekoračila pooblastila, ki ji jih daje 24. člen ZBPP oz. da je prejudicirala odločitev pritožbenega kazenskega sodišča.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - samostojni zahtevek - nagrada za pritožbo - nagrada za posvet s stranko
V okvir dodeljene BPP za vložitev pritožbe zoper sklep tožene stranke z dne 9. 1. 2018 se šteje tako vložitev pritožbe, kot posvet z upravičenko in pregled listin. Teh zahtevkov po presoji sodišča ni mogoče šteti za samostojne zahtevke, saj so neposredno povezani s pritožbo, zato nimajo narave samostojnih zahtevkov. Te storitve so po presoji sodišča že zajete v tar. št. 21 OT. Predlog za oprostitev plačila sodne takse pa po presoji sodišča presega obseg dodeljene BPP.