stroški postopka - odvetniški stroški - potrebni stroški - prevozni stroški - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča
Potni stroški v primeru izbire pooblaščenca, ki ima sedež izven okrožja sodišča, niso potrebni stroški oziroma se ti stroški po sodni praksi le izjemoma priznavajo, če to v konkretnem primeru opravičuje narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem in druge okoliščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00049623
ZPP člen 458. SPZ člen 68. SZ-1 člen 30.
izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - pogodba o upravljanju - podpis na pogodbi - veljavnost pogodbe o upravljanju - potrebna večina etažnih lastnikov - prekluzija pri navajanju novih dejstev in dokazov
Treba je odgovoriti pritožniku, ko trdi, da so bili podpisi na pogodbi o upravljanju po 20. 2. 2020 in da gre za goljufijo. Gre za izpodbijanje dejanskega stanja, kar je v sporu majhne vrednosti nedovoljeno. Materialnopravno je treba odgovoriti, da ni treba, da so vsi podpisi na pogodbi o upravljanju istega dne. Pomembno je le, da je zadosti podpisov, da je pogodba veljavna.
razmerje med civilno in kazensko odgovornostjo - vložitev tožbe - zastaranje
Neutemeljene so pritožbene trditve o podanosti kršitve 14. člena ZPP in o zmotni uporabi 365. člena OZ, ker bi naj priglasitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku lahko pretrgala le zastaranje odškodninskih terjatev v zvezi z ravnanji toženca, ki so bila predmet obtožnega akta. Že dejstvo, da lahko oškodovanec v kazenskem postopku premoženjskopravni zahtevek vloži že v predkazenskem postopku (prvi odstavek 109. člena ZKP, četrti odstavek 102. člena ZKP), kaže, da ta ne more biti vezan na ravnanja, ki so predmet na podlagi opravljene preiskave kasneje vloženega obtožnega akta ali še kasneje, po obravnavi dokazov na glavni obravnavi izdane kazenske obsodilne sodbe.
Določba 365. člena OZ opredeljuje kot ravnanje, ki pretrga zastaranje (razen vložitve tožbe), vsako ravnanje upnika zoper dolžnika pred sodiščem in drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Torej je za opredelitev ali gre za upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem, ki bi imelo za posledico pretrganje zastaranja po 365. členu OZ, odločilen namen upnika, da se zagotovi, zavaruje ali izterja terjatev. Takšen namen pa vložen premoženjskopravni zahtevek oškodovanca, tudi če zajema škodo, ki ni direktna posledica v kazenskem postopku obravnavanega kaznivega dejanja, zasleduje.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050498
ZP-1 člen 25, 25/1. ZVoz-1 člen 56, 56/8, 64, 64/2. ZPrCP člen 23, 23/1, 23/1-5.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vozniški izpit - obrazložitev sodbe o prekršku - odvzem predmetov - odvzem osebnega vozila
Čeprav v izreku sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni izrecno navedeno, da s tem preneha veljati tudi potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu za določeno kategorijo motornih vozil, ima izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za posledico tudi neveljavnost opravljenega vozniškega izpita, kar izhaja iz dejstva, da mora voznik, ki mu je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, za pridobitev novega vozniškega dovoljenja ponovno opraviti vozniški izpit za vozila tiste kategorije, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk za izrek prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Storitev prekrška po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1 tj. vožnja motornega vozila v cestnem prometu brez veljavnega vozniškega dovoljenja že sama po sebi predstavlja ogrožanja splošne varnosti javnega prometa ter življenja in zdravja ljudi, in sicer v primeru voznikov, ki nikoli niso pridobili vozniškega dovoljenja oziroma opravili vozniškega izpita za določeno vrsto motornih vozil zato, ker niso opravili predpisanega usposabljanja in pridobili ustreznih vozniških izkušenj za obvladovanje motornih vozil določene kategorije, pri voznikih, ki jim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pa zato, ker so s storitvijo prekrškov, s katerimi so dosegli predpisano število kazenskih točk, pri katerem se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, izkazali, da niso vredni zaupanja, da bodo pri udeležbi v cestnem prometu upoštevali pravila cestnega prometa, ki zagotavljajo varnost vseh udeležencev v cestnem prometu, zaradi česar bi morali za ponovno pridobitev zaupanja ponovno opraviti vozniški izpit.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00049218
ZP-1 člen 42, 42/1, 42/6, 155, 155/1, 155/1-3.
pravica do izjave v postopku - kontradiktornost - zastaranje pregona za prekršek - relativno zastaranje - pretrganje zastaranja
Iz spisovnega gradiva izhaja, da so bile storilcu dane zadostne možnosti, da se tekom postopka izjavi o prekršku, saj mu je sodišče poslalo poziv, da se izjavi o opisu dejanskega stanja, navede dejstva in dokaze v svojo korist ter ga opozorilo, da jih kasneje ne bo mogel uveljavljati, prav tako pa ga je vabilo na zaslišanje in ga opozorilo, da bo v primeru neupravičenega izostanka odločilo brez njegovega zaslišanja.
obrazložitev sodbe o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o krivdi - domneva odgovornosti lastnika vozila - prekoračitev hitrosti vožnje
Natančno branje izpodbijane sodbe pokaže, da je sodišče v izpodbijano sodbo povzelo zagovor storilca, vsebino izvedenih dokazov, ki jih je tudi sicer natančno ocenilo, povsem pa so v izpodbijani sodbi izostali razlogi o storilčevi krivdi, kar je bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1.
predlog za izločitev sodnika - pravočasnost predloga - odločanje o predlogu glede končane faze postopka - dokazni predlogi - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče prve stopnje namreč kljub temu, da je predlog za izločitev sodnice bil podan pravočasno (pred izdajo sodbe o prekršku), izdalo sodbo, ne da bi predhodno postopalo v skladu s 87. členom ZP-1 in zahtevo za izločitev odstopilo v odločanje predsedniku oz. predsednici sodišča.
Sodišče prve stopnje sicer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga storilec oz. obramba, vendar pa se mora do dokaznih predlogov izrecno opredeliti oz. navesti jasne razloge za odločitev, da določenega dokaza ne bo izvedlo. Teh razlogov pa v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni najti.
Kadar je postopek prekinjen zato, ker sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), se ta nadaljuje, ko je pravnomočno končan postopek pred sodiščem ali drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec (drugi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00050454
KZ-1 člen 240, 240/1. ZKP člen 181, 181/1, 181/1-5.
zavrnitev zahteve za preiskavo - dejanje majhnega pomena - pogoji za dejanje majhnega pomena - neznatna nevarnost dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - povrnitev škode
Pritrditi je pritožniku, da okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje izpostavilo v izpodbijanem sklepu, ne dajejo podlage za zaključek, da je v konkretnem primeru podana nesorazmernost med majhnim pomenom dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon. Sodišče prve stopnje je izhajajoč iz določbe 181. člena ZKP kot relevantne okoliščine izpostavilo nekaznovanost osumljenca in odsotnost drugega kazenskega postopka zoper njega, da je bil v času storitve kaznivega dejanja edini družbenik družbe oče osumljenca, da je novi družbenik za očitano kaznivo dejanje vedel že ob pogajanjih o prodaji družbe in tega ni omenjal pri prenosu deležev, ampak šele čez dobra štiri leta, ter da je bila škoda, ki je nastala s kaznivim dejanjem, na podlagi pravnomočne sodbe z dne 12. 12. 2017 povrnjena. Izpostavljene okoliščine po oceni pritožbenega sodišča ne kažejo na manjši pomen ogroženosti pravne vrednote, kar je bistvo t. i. dejanja majhnega pomena. Nizka ogroženost pravne vrednote je namreč tista, ki daje kaznivemu dejanju tako majhno težo, da ni mogoče upravičiti kazenskega pregona.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve upnika - dokazni standard verjetnosti - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - trditveno in dokazno breme - posojilna pogodba
Za navidezno pogodbo je značilno zavestno razhajanje med voljo in izjavo. Pri navidezni pogodbi je podan le zunanji dejanski stan pogodbe, saj stranki hočeta, da pogodba, katere zunanji vtis sta ustvarili, velja le v očeh drugih, ne pa tudi zanju. Tisti, ki navideznost pogodbe zatrjuje, nosi trditveno in dokazno breme, zato mora ponuditi tako trditve kot dokaze za zaključek, da sta pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v predloženih listinah.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila nepremičnina, glede katere tožnik zahteva posestno varstvo, med pravdo prodana in na njej pravdni stranki nimata več posesti. V skladu z enotno sodno prakso, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in citiralo, odtujitev stvari v takšnem primeru pomeni oviro za uspeh v motenjski pravdi. Namen tega postopka je namreč v učinkovitem in hitrem varstvu zadnjega posestnega stanja, ki pa je lahko usmerjeno le zoper tistega, ki ima stvar v posesti in lahko omogoči restitucijo. Ker je toženka posest izgubila, je tudi tožniku ne more omogočiti, zato tožnik z dajatvenim in prepovednim zahtevkom, ki prestavljata cilj posestnega varstva, ne more biti uspešen. S tem odpade tudi njegov pravni interes za vztrajanje pri ugotovitvenem delu tožbe.
Po ustaljeni sodni praksi je pravni posel glede posamezne stvari iz skupnega premoženja, ki ga sklene le en zakonec brez soglasja drugega, izpodbojen, in še to zgolj ob nedobrovernosti pridobitelja, ne pa ničen.
poslovodstvo brez naročila - lastninska pravica na nepremičnini - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - dejanski lastnik nepremičnine - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel
Predpostavka za poslovodstvo brez naročila je, da je opravljeno delo v korist osebe, od katere se zahteva povračilo stroškov, korist od opravljenih del pa je v konkretnem primeru lahko imel le lastnik nepremičnine. Vsekakor zgolj domnevno obnašanje tožene stranke kot lastnice sporne nepremičnine ne pomeni, da je bila to tudi pravno. Obnašanje tožene stranke kot lastnice ni pravno relevantno dejstvo.
Plačila med toženo stranko in G. d.o.o. ne predstavljajo plačil med Občino ... in toženo stranko in zgolj v teh plačilih bi lahko bil namenski depozit. Tega izvedenec ni ugotovil, čeprav je to ugotavljal na zahtevo tožeče stranke in zato je pritožbeni očitek, da ″je vsem jasno, da se tega ne da ugotoviti″ pritrditev pritožnika samega, da iz poslovne dokumentacije tega sploh ni mogoče z gotovostjo ugotoviti.
ZUTD člen 3, 3/3, 54, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 65/1, 65/1-8, 67, 67/5.. ZUP člen 9, 9/3, 237, 237/2, 237/2-3.. ZPP člen 8.. ZUTD-E člen 65, 65/1, 65/1-8, 67, 67/5.. OZ člen 21.
pravica do denarnega nadomestila - obveščanje zavoda - prenehanje pravice do denarnega nadomestila
Ob izpostavljenih prepričljivih dejanskih ugotovitvah, odločilnih za rešitev zadeve, tudi po presoji pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji za prenehanje pravice do priznanega nadomestila za brezposelnost, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje.
Pritožbeno sodišče soglaša z materialnim stališčem sodišča prve stopnje (11. tč. obrazložitve), da je namen 5. odstavka 67. člena ZUTD, da se za vse primere, ko so zavarovanci upravičeni do denarnega nadomestila zagotovi seznanjenost Zavoda o pridobivanju dohodka iz dela ne glede na višino. Izguba pravice do nadomestila zaradi zamude 8-dnevnega roka pri obveščanju Zavoda o podlagi izplačila iz 5. odstavka 67. člena ZUTD bi pomenila nesorazmerni poseg v pravico do socialne varnosti iz 3. člena ZUTD. Tudi sicer 8-dnevni rok iz 5. odstavka glede na celotno vsebino 67. člena ZUTD, ki ureja zmanjšanje denarne dajatve in ne izgubo pravic, ne more biti prekluzivne narave. Drugačna interpretacija bi pomenila popolno izvotlitev pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost in posledično ustavno zagotovljene pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave, ko zavarovanci brezposelni postanejo brez svoje krivde ali proti njihovi volji.
javna cesta - javno dobro - kategorizirana javna cesta - ugotovitev vrednosti nepremičnine - izvršba na nepremičnino
Skladno s 1. točko drugega odstavka 32. člena ZIZ predmet izvršbe ne morejo biti stvari, ki niso v prometu. Po drugem odstavku 3. člena ZCes-1 so javne ceste javno dobro in so izven pravnega prometa.
Sodišče je v celoti vezano na podano utesnitev in je dolžno izvršilni postopek ustaviti (zgolj) v obsegu, kot je utesnitev predlagana. Ker je pritožbeno izpodbijana odločitev le odločitev o delni ustavitvi izvršbe v posledici delnega umika izvršilnega predloga, so pritožbene trditve, v kolikor jih je razumeti kot poplačilo upnikove terjatve v celoti, za pritožbeni preizkus izpodbijane odločitve pravno nepomembne.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 121/2, 122, 123, 123/2, 127, 127/2. ZPP člen 343.
stečajni postopek - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavženje predloga - uporaba določb ZFPPIPP - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - zavrženje pritožbe kot prepozne - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - vročanje - osebno vročanje
Sodišče prve stopnje je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno zavrnilo pritožničino zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje, saj ZFPPIPP tega instituta ne pozna oziroma njegovo uporabo izrecno odklanja. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, je bil namen zakonodajalca, da so stečajni postopki hitri in ekonomični, zato ZFPPIPP vsebuje nekatere pravne institute, ki naj postopek pohitrijo.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00049990
OZ člen 619, 635, 651, 665, 665/2, 766.
odgovornost nadzornika za stvarne napake gradnje - odgovornost za stvarne napake - mandatna pogodba - opustitev obveznosti - rok za vložitev tožbe - napake gradnje - nadzornik gradbenih del
Odgovornost nadzornika pri izvedbi gradbenega nadzora nima narave odgovornosti za stvarne napake. V dejanskih okoliščinah te zadeve, ko je bila med strankami sklenjena mandatna pogodba, ni materialnopravnega razloga za vnašanje dodatnih (posebnih) predpostavk odgovornosti za stvarne napake, ki so zakonsko določene za izvajalčevo odgovornost za napake pri podjemni oziroma gradbeni pogodbi. Izvajalčeve napake gradnje, do katerih naj bi po trditvah tožeče stranke prišlo zaradi opustitve strokovnega nadzora toženih strank, vedno pomenijo škodo za naročnika. Gre za isto škodo, brez te, se pravi brez napak gradnje ni mogoče govoriti o odškodninski obveznosti nadzornega inženirja. Ne pomeni pa to, da mora naročnik za odškodninsko obveznost nadzornega inženirja vložiti tožbo zoper slednjega v prekluzivnem roku iz 635. člena OZ, saj je ne vlaga zoper izvajalca.