PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00049927
ZPrCP člen 46, 46/5. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16, 17.
prekoračitev hitrosti vožnje - merilniki hitrosti v cestnem prometu - meroslovne zahteve za merilnike hitrosti - prikaz meritve vozniku takoj po meritvi
Čeprav pritožnik pravilno povzema določbe členov 16 in 17 prej navedenega pravilnika, pa nato v nadaljevanju napačno razloguje, da bi v konkretnem primeru, ko je storilcu prekrška na kraju bil predočen in pokazan izmerjen rezultat, za ugotavljanje storilčeve odgovornosti morala biti s strani prekrškovnega organa predložena tudi slikovno dokumentirana meritev hitrosti. Pritožnik povsem spregleda, da v konkretnem primeru ni šlo za samodejni merilnik hitrosti v cestnem prometu, temveč je meritev bila opremljena z nesamodejnimi merilniki, ki meri hitrost iz nepremične točke, kot sta pojasnila oba zaslišana policista D. O. in M.A., zato so vse navedbe pritožbe v smeri, da je sodišče prve stopnje napačno razlogovalo določbe členov 16 in 17 pravilnika, neutemeljene, kot je bilo pritožniku določno pojasnjeno že v točki 13) izpodbijane sodbe, kar kot pravilno sprejema tudi pritožbeno sodišče.
odložitev izvršitve kazni zapora - zavrnitev prošnje - neodložljivost del
Tudi z aktualno prošnjo za odložitev kazni zapora obsojenec po pooblaščenih uveljavlja razlog iz 4. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1, ki je podan, če mora opraviti določeno delo, ki ga je začel in bi nastala občutnejša škoda, če ga ne bi opravil. Kot je pravilno obrazložilo že prvo sodišče pod točko 7 izpodbijane odločbe, je po drugem odstavku citiranega člena dopustno iz navedenega razloga kazen zapora odložiti največ za tri mesece.
predlog za izločitev sodnika - pravočasnost predloga - odločanje o predlogu glede končane faze postopka - dokazni predlogi - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče prve stopnje namreč kljub temu, da je predlog za izločitev sodnice bil podan pravočasno (pred izdajo sodbe o prekršku), izdalo sodbo, ne da bi predhodno postopalo v skladu s 87. členom ZP-1 in zahtevo za izločitev odstopilo v odločanje predsedniku oz. predsednici sodišča.
Sodišče prve stopnje sicer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga storilec oz. obramba, vendar pa se mora do dokaznih predlogov izrecno opredeliti oz. navesti jasne razloge za odločitev, da določenega dokaza ne bo izvedlo. Teh razlogov pa v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni najti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00051091
ZFPPIPP člen 132, 280, 280/2-1.. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - ustavitev izvršbe - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka - pritožba tretjega - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Če je upnik v stečajnem postopku pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, mora izvršilno sodišče ustaviti postopek o izvršbi, ne da bi razveljavilo dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico, in odločiti, da ta ločitvena pravica ostane v veljavi. Bistvo tega (procesnega) sklepa je samo v tem, da se spremeni vrsta postopka, izvršba se (v fazi, v kakršni je) zaradi načela enakega obravnavanja upnikov nadaljuje kot generalna izvršba v stečajnem postopku. Na položaj pritožnika kot tretjega v izvršilnem postopku zato izpodbijani sklep ne vpliva, kar pomeni, da za pritožbo nima pravnega interesa.
obrazložitev sodbe o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o krivdi - domneva odgovornosti lastnika vozila - prekoračitev hitrosti vožnje
Natančno branje izpodbijane sodbe pokaže, da je sodišče v izpodbijano sodbo povzelo zagovor storilca, vsebino izvedenih dokazov, ki jih je tudi sicer natančno ocenilo, povsem pa so v izpodbijani sodbi izostali razlogi o storilčevi krivdi, kar je bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - nepopoln predlog - zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu
Poleg tega, da sta od vročitve drugega poziva za dopolnitev predloga za odložitev izvršitve do izdaje izpodbijanega sklepa potekla skoraj dva meseca, ni mogoče spregledati dejstva, da je zdravniško spričevalo, ki ga je storilec priložil k pritožbi, bilo izdano že 7. 5. 2021. Od storilca bi tako bilo utemeljeno pričakovati, da bo zdravniško spričevalo sodišču predložil nemudoma po pridobitvi, saj je nenazadnje bil k temu pozvan že z dopisom, ki mu je bil vročen 2. 4. 2021, vendar tega ni storil.
ZP-1 člen 49, 49/1, 66/3. ZCes-1 člen 5, 5/6, 5/7, 106, 106/2, 121, 121/2.
parkiranje - hitri postopek o prekršku - prekrškovni organ - dovoljenost pritožbe - avtocesta - pristojnost za postopek o prekršku - priklopno in vlečno vozilo
Za obravnavo prekrškov iz šestega odstavka 5. člena ZCes-1 na avtocestah in hitrih cestah sta pristojna tako tako policija kot tudi cestninski nadzorniki DARS.
Če je sodišče prve stopnje s sodbo o zahtevi za sodno varstvo odločbo prekrškovnega organa odpravilo, ima prekrškovni organ pravico do pritožbe.
Tožnik je umaknil tožbo preden se je toženka z vložitvijo odgovora na tožbo spustila v obravnavanje glavne stvari, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ustavilo pravdni postopek.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - delno plačilo odškodnine - valorizacija - metoda valorizacije
Valorizacija je metoda, s katero se ohranja kupna moč denarja in pomeni izjemo od načela monetarnega nominalizma, ki je uzakonjen v 371. členu OZ. Zato je v primeru delnega plačila odškodnine za nematerialno škodo treba to delno plačilo valorizirati.
Sodišče je v celoti vezano na podano utesnitev in je dolžno izvršilni postopek ustaviti (zgolj) v obsegu, kot je utesnitev predlagana. Ker je pritožbeno izpodbijana odločitev le odločitev o delni ustavitvi izvršbe v posledici delnega umika izvršilnega predloga, so pritožbene trditve, v kolikor jih je razumeti kot poplačilo upnikove terjatve v celoti, za pritožbeni preizkus izpodbijane odločitve pravno nepomembne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00050454
KZ-1 člen 240, 240/1. ZKP člen 181, 181/1, 181/1-5.
zavrnitev zahteve za preiskavo - dejanje majhnega pomena - pogoji za dejanje majhnega pomena - neznatna nevarnost dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - povrnitev škode
Pritrditi je pritožniku, da okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje izpostavilo v izpodbijanem sklepu, ne dajejo podlage za zaključek, da je v konkretnem primeru podana nesorazmernost med majhnim pomenom dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon. Sodišče prve stopnje je izhajajoč iz določbe 181. člena ZKP kot relevantne okoliščine izpostavilo nekaznovanost osumljenca in odsotnost drugega kazenskega postopka zoper njega, da je bil v času storitve kaznivega dejanja edini družbenik družbe oče osumljenca, da je novi družbenik za očitano kaznivo dejanje vedel že ob pogajanjih o prodaji družbe in tega ni omenjal pri prenosu deležev, ampak šele čez dobra štiri leta, ter da je bila škoda, ki je nastala s kaznivim dejanjem, na podlagi pravnomočne sodbe z dne 12. 12. 2017 povrnjena. Izpostavljene okoliščine po oceni pritožbenega sodišča ne kažejo na manjši pomen ogroženosti pravne vrednote, kar je bistvo t. i. dejanja majhnega pomena. Nizka ogroženost pravne vrednote je namreč tista, ki daje kaznivemu dejanju tako majhno težo, da ni mogoče upravičiti kazenskega pregona.
Velja poudariti, da je sodišče prve stopnje izdalo vmesno sodbo, s katero je odločilo o podlagi odškodninske odgovornosti toženk. V takšni sodbi mora sodišče sicer ugotoviti vse elemente civilnega delikta, vendar se ni dolžno ukvarjati z obsegom škode. Hkrati velja še, da mora izmed navedenih predpostavk obstoj škode ugotoviti (le) z veliko stopnjo verjetnosti.
Prva toženka je stečajna upraviteljica, medtem ko je tožnica upnica stečajnega dolžnika. Položaj obeh je v stečajnem postopku (glej ZFPPIPP) povsem različen in ena od glavnih dolžnosti stečajne upraviteljice (in ne upnice) je, da s profesionalno skrbnostjo poskrbi za zavarovanje premoženja stečajnega dolžnika (stečajne mase).
Primarno velja že na tem mestu izpostaviti, da je ureditev odškodninske odgovornosti stečajnih upraviteljev urejena v specialni določbi 102. člena ZFPPIPP, ki izključuje uporabo splošnih odškodninskih predpostavk iz 131. člena OZ in po presoji pritožbenega sodišča, v delu, ko določa eksulpacijske razloge, tudi (primarno) izključuje neposredno uporabo 140. člena OZ. Povedano drugače, 140. člen OZ je treba uporabiti v okviru ekskulpacijskih razlogov po 102. členu ZFPPIPP. Podredno pa je za uporabo določbe o tožničinem prispevku k nastali škodi po 140. členu OZ potrebna nedvoumna, resna in svobodna izjava volje (lahko tudi konkludentna), iz katere je razvidno, da je tožnica privolila v kršitev kakšne svoje pravice in se odpovedala uveljavljanju zahtevkov iz te kršitve. 140. člena OZ tudi ni mogoče uporabiti v primerih, ko oškodovanci poznajo rizike, ki se jim vede izpostavijo. Ravnanja oziroma opustitve tožnice (upnice) in njena zavedanja, ki se ji očitajo s strani toženk, nimajo takšne narave, da bi bilo mogoče sklepati o njenem prispevku k nastali škodi.
Določba Splošnih pogojev za zavarovanje poklicne odgovornosti za čiste premoženjske škode, ki določa, da so iz zavarovanje poklicne odgovornosti stečajnih upraviteljev, izključeni odškodninski zahtevki zaradi kršitve izpolnitvenih rokov, je tudi po presoji pritožbenega sodišča nična. In sicer je nična v skladu s 121. členom OZ, ker iz zavarovanja poklicne odgovornosti stečajnih upraviteljev izključuje izredno obširen (op. jasno je, da so stečajni postopki hitri in vezani na spoštovanje številnih rokov ter izpeljavo mnogih dolžnostnih ravnanj) in zato povsem pretiran obseg odškodninskih zahtevkov, s čimer nasprotuje samemu namenu predmetnega zavarovanja.
Upravičen razlog za fikcijo vročitve je namreč v tem, da temelji na realnem pričakovanju, da se bo naslovnik s sodnim pisanjem pravočasno seznanil in da mu bo s tem omogočeno, da uresniči pravico izjave v postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00049829
KZ-1 člen 99, 99/9, 99/9-1, 209, 209/1, 209/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 391.
poneverba - kaznivo dejanje poneverbe - premična stvar - identifikacija premičnin - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - majhna premoženjska vrednost
Vrednost posamezne listine določajo njene fizične ali materialne sestavine kot tisto kar ta listina v intelektualnem smislu običajno vsebuje. Gre za razmerje, pri katerem je lahko listina enkrat več vredna zaradi njenih materialnih sestavin, spet drugič zaradi njene vsebine.
obvestilo o vloženi reviziji - dobrovernost pridobitelja - denarna odškodnina - pogoji za prekinitev postopka - ustavna pritožba - regresni zahtevek - neupravičena pridobitev na podlagi pravnomočne odločbe
Sodišče prve stopnje je skladno z ustaljeno sodno prakso in pravno teorijo obrazložilo, da informacija o vloženi reviziji izključi dobro vero oškodovanca, ki je prejel odškodnino, in mu naloži breme, da prejete odškodnine še ne porabi na način, ki bi predstavljal dokončen odpad koristi.
primerna denarna odpravnina - iztisnitev manjšinskih delničarjev - postopek sodnega preizkusa menjalnega razmerja - mnenje poravnalnega odbora - ocena vrednosti - vrednotenje - datum - mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti - metoda ocenjevanja - razlogi za izločitev izvedenca - izvedensko mnenje - pritožbena obravnava
Primerna denarna odpravnina iztisnjenim manjšinskim delničarjem mora upoštevati premoženjsko in profitno stanje družbe v trenutku, ko skupščina sklepa o izključitvi. Ocena vrednosti mora biti pripravljena najkasneje na dan skupščine, ki sklepa o izključitvi. Običajno je zato datum vrednotenja za namen izključitve čim bližji datumu skupščine, ki sklepa o izključitvi. Cenitev vrednosti na dan 31. 12. 2005 tako ne predstavlja primerne podlage za določitev premoženjskega in profitnega stanja družbe na dan izključitve 12. 2. 2007, posebno zato, ker je v vmesnem času prišlo do bistvenih sprememb v poslovanju družbe.
MSOV so standardi za izvajanje nalog ocenjevanja vrednosti na podlagi splošno priznanih zasnov in načel, ki pospešujejo preglednost in doslednost pri ocenjevanju vrednosti. Gre za strokovne standarde, ki so namenjeni izboljševanju kakovosti v stroki ocenjevanja vrednosti. Ocenjevalci vrednosti morajo uporabljati v času izdelave ocene veljavne standarde. Z razvojem standardov se pomembno nadgrajuje način poročanja, ki pripomore k boljšemu razumevanju poročil o ocenjenih vrednostih, vsebinsko pa na samo ocene vrednosti nima vpliva. Ocena vrednosti na določen dan je zato odvisna od pravilne uporabe podlage vrednosti in ne od uporabe MSOV.
ZUTD člen 3, 3/3, 54, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 65/1, 65/1-8, 67, 67/5.. ZUP člen 9, 9/3, 237, 237/2, 237/2-3.. ZPP člen 8.. ZUTD-E člen 65, 65/1, 65/1-8, 67, 67/5.. OZ člen 21.
pravica do denarnega nadomestila - obveščanje zavoda - prenehanje pravice do denarnega nadomestila
Ob izpostavljenih prepričljivih dejanskih ugotovitvah, odločilnih za rešitev zadeve, tudi po presoji pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji za prenehanje pravice do priznanega nadomestila za brezposelnost, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje.
Pritožbeno sodišče soglaša z materialnim stališčem sodišča prve stopnje (11. tč. obrazložitve), da je namen 5. odstavka 67. člena ZUTD, da se za vse primere, ko so zavarovanci upravičeni do denarnega nadomestila zagotovi seznanjenost Zavoda o pridobivanju dohodka iz dela ne glede na višino. Izguba pravice do nadomestila zaradi zamude 8-dnevnega roka pri obveščanju Zavoda o podlagi izplačila iz 5. odstavka 67. člena ZUTD bi pomenila nesorazmerni poseg v pravico do socialne varnosti iz 3. člena ZUTD. Tudi sicer 8-dnevni rok iz 5. odstavka glede na celotno vsebino 67. člena ZUTD, ki ureja zmanjšanje denarne dajatve in ne izgubo pravic, ne more biti prekluzivne narave. Drugačna interpretacija bi pomenila popolno izvotlitev pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost in posledično ustavno zagotovljene pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave, ko zavarovanci brezposelni postanejo brez svoje krivde ali proti njihovi volji.
ZZK-1 člen 36, 36/1, 36/2, 38, 38/2, 40, 40/1, 40/1-1, 40/3, 40/3-1, 40/4. ZSKZ člen 14.
vknjižba lastninske pravice na kmetijskem zemljišču - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - pravica uporabe - zemljiškoknjižno dovolilo - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ
Načeloma se za listine iz 1. točke tretjega odstavka 40. člena ZZK-1 uporablja tudi drugi odstavek 38. člena ZZK-1 in v tem pogledu ima sodišče prve stopnje prav. Vendar pa je ta primer izjemen in smiselna uporaba teh pravil glede na okoliščine primera terja drugačno razlago. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da se ga v tem primeru ne uporabi. Zemljiškoknjižnemu dovolilu ni bilo treba priložiti odobritve pravnega posla oziroma potrdila, da odobritev ni potrebna.
Pri razlagi je treba izhajati iz namena določbe drugega odstavka 38. člena ZZK-1, ki je v varstvu javnega interesa. V konkretnem primeru pa ta upoštevaje vsebino Pogodbe, zakonodajo, ki ureja lastninjenje kmetijskih zemljišč ter zakonodajo, ki ureja varstvo kmetijskih zemljišč, po presoji pritožbenega sodišča ne more biti ogrožen. Iz listin, zakonodaje in vpisov v zemljiški knjigi izhaja, da ne gre za promet s kmetijskimi zemljišči, gre za ureditev neurejenega stanja iz tranzicijskih časov, ki sta ga s pogodbo uredili država in občina, edini potencialni upravičenki iz naslova lastninjenja teh zemljišč na podlagi 14. člena ZSKZ.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - domneva o umiku pritožbe - neplačilo sodne takse
Ker toženec sodne takse za pritožbo zoper sodbo na podlagi pripoznave ni plačal, plačila sodne takse pa tudi ni bil oproščen, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je pritožbo umaknil.