zahteva za sodno varstvo - hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - osebna zaznava prekrška - pristojni prekrškovni organ - obvestila, ki jih zbira policija - pristojnost za vodenje postopka in izdajo odločb
Plačilni nalog v hitrem postopku o prekršku se izda tudi, če pooblaščena uradna oseba prekršek ugotovi na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi, na kraju, kjer je bil prekršek storjen (torej tudi če ne policist prekrška ne zazna osebno).
ZPrCP člen 8, 8/2, 46, 46/5. ZP-1 člen 68, 155, 155/2.
prekoračitev hitrosti vožnje - domneva odgovornosti lastnika vozila - alibi - zdravstvena nezmožnost za vožnjo - načelo materialne resnice
Ker se torej prvostopno sodišče ni opredelilo do relevantne navedbe storilca v vloženi ZSV o njegovi zadržanosti z dela že od 6. 11. 2019 dalje in o tem, da je bil v času od 4. 3. 2020 do 4. 4. 2020 nezmožen za vožnjo v cestnem prometu, saj slednjega tudi ni raziskalo, se je na ta način sodišču prve stopnje pripetila relativno bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1, ki pod vprašaj postavlja zakonitost odločitve sodišča prve stopnje.
ZDR-1 člen 154.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.. ZPP člen 355, 355/1.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - policist - pravica do odmora
Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo pravno pomembnih dejstev v zvezi z ugovori tožene stranke, da je tožnik odmor med delovnim časom izrabil na delovnem mestu, saj tožnikovo delo ni potekalo ves čas, kontinuirano in neprestano, vmes so bili namreč tudi daljši časovni intervali, ko ni bilo nikogar, ki bi želel prečkati mejni prehod, saj na navedenih mejnih in maloobmejnih prehodih mejo prečkajo v glavnem dnevni migranti, ko odhajajo na delo in se popoldne z dela vračajo. Tako se sodišče prve stopnje neutemeljeno sploh ni ukvarjalo z navedenim vprašanjem možnosti izrabe odmora med delovnim časom na delovnem mestu oziroma vprašanjem, ali je bil tožnik v spornih izmenah tako obremenjen z delom, da odmora dejansko ni mogel izkoristiti. Glede na to je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, saj je ostalo zaradi zmotnega materialnopravnega stališča dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (prvi odstavek 355. člena ZPP).
nepopolna tožba - nepopolna vloga - poziv k popravi tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne - trditvena podlaga - nezadostna trditvena podlaga
Tožnik ni navedel dejstev, na katera opira svoj zahtevek, ni opisal historičnega dogodka, iz katerega bi sodišče lahko ugotovilo materialnopravno podlago pravovarstvenega zahtevka, ki ga tožnik želi doseči s sodnim varstvom zoper posamezno osebo. Ne gre za vprašanje nesklepčnosti tožbe, gre za spoznanje, da tožnik ni navedel dejstev, ki bi omogočala sodišču prepoznavo pravnega varstva, ki ga tožnik uveljavlja.
razlogi o krivdi - obrazložitev sodbe o prekršku - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Odsotnost razlogov o krivdi je absolutno bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1, ki terja po pritožbenem sodišču razveljavitev izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti.
ZPP člen 286, 286/3.. ZDR-1 člen 36, 36/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 110, 110/1, 110/1-8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - kršitev delovne obveznosti - izguba zaupanja
Tožnik se v času, ko je toženka izvedla kontrolo bolniške odsotnosti, ni nahajal na naslovu, s katerim je razpolagala. Ker je ni obvestil, da bo v času staleža dejansko bival na drugem naslovu, je sodišče zaključilo, da mu je zaradi kršitve prvega odstavka 36. člena ZDR-1 utemeljeno podala pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti (prvi odstavek 85. člena ZDR-1).
Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana zaradi kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (tretja alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1), saj je notranja kontrola pri njem ugotovila manjko gotovine v blagajni, in sicer 14. 9. 2020 v višini 20,80 EUR in 1. 10. 2020 v višini 3,00 EUR.
prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev na pravdo - sporna dejstva - izročilna pogodba - namen pogodbenih strank
Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da mora sodišče v primeru, ko z izročilno pogodbo ne soglašajo vsi potomci, upoštevaje pogodbeno voljo strank presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za veljavnost kakšne druge pogodbe. Pritožbena zavzemanja, da gre v tem primeru, ne glede na namen oziroma voljo pogodbenih strank za darilo, so neutemeljena. V primeru odplačnega pogodbenega namena strank gre po vsebini lahko za pogodbo o preužitku oziroma pogodbo o dosmrtnem preživljanju, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi skopo in neprepričljivo obrazložilo zgolj zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje priče M. T., medtem ko zavrnitev vseh ostalih, s strani obrambe taksativno naštetih in predlaganih dokazov ni obrazložilo, niti se do njih ni opredelilo. Tako postopanje sodišča prve stopnje pa pomeni bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 1. točke člena 90 ZP-1 v povezavi z drugim odstavkom člena 155 ZP-1, ki pa ima za posledico ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe na podlagi zakonskega pooblastila iz določbe petega odstavka člena 163 ZP-1 ter posledično vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00051091
ZFPPIPP člen 132, 280, 280/2-1.. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - ustavitev izvršbe - pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka - pritožba tretjega - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Če je upnik v stečajnem postopku pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, mora izvršilno sodišče ustaviti postopek o izvršbi, ne da bi razveljavilo dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico, in odločiti, da ta ločitvena pravica ostane v veljavi. Bistvo tega (procesnega) sklepa je samo v tem, da se spremeni vrsta postopka, izvršba se (v fazi, v kakršni je) zaradi načela enakega obravnavanja upnikov nadaljuje kot generalna izvršba v stečajnem postopku. Na položaj pritožnika kot tretjega v izvršilnem postopku zato izpodbijani sklep ne vpliva, kar pomeni, da za pritožbo nima pravnega interesa.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC00050047
ZP-1 člen 49, 49/1. ZCes-1 člen 5, 5/6, 5/8, 106.
parkiranje - hitri postopek o prekršku - prekrškovni organ - pristojni prekrškovni organ - priklopno in vlečno vozilo - avtocesta - Družba za avtoceste (DARS)
Za obravnavo prekrškov iz šestega odstavka 5. člena ZCes-1 na avtocestah in hitrih cestah sta pristojna tako tako policija kot tudi cestninski nadzorniki DARS.
ZP-1 člen 2, 66, 66/2, 154. ZPrCP člen 8, 46, 46/5, 46/5 - 3.
zahteva za sodno varstvo - domneva odgovornosti lastnika vozila - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - sprememba kazenske sankcije
Pritožnik v svojih pritožbenih navedbah zaključkom v izpodbijani sodbi, da je v kritičnem času bil voznik svojega vozila v cestnem prometu znova nasprotuje in sedaj navaja, da, ko je prejel izpodbijano sodbo, jo je pokazal ženi N., ki pa mu je takrat priznala, da je kritičnega dne ona vozila osebno vozilo, katerega lastnik je sam in tudi storila prekršek 30. 1. 2020, ko je peljala skupnega otroka na trening. S takimi pritožbenimi navedbami uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa je nedopusten pritožbeni razlog.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem - nedobrovernost graditelja in vedenje lastnika - nedobrovernost pridobitelja
Pritožbeno neizpodbijano ugotovljeno dejstvo, da je sporna nepremičnina postala stavbno zemljišče 17. 9. 1994, je skupaj z neizpodbitimi ugotovljenimi dejstvi, povzetimi zgoraj, pravno odločilna časovna okoliščina za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi 25. člena Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij (ZTLR), ker je takrat odpadla zakonska ovira za pridobitev lastninske pravice na zemljišču z gradnjo na tujem zemljišču.
V zadnji alineji zgoraj povzeta okoliščina je ugotovljena pravilno in je odločilna, zaradi katere toženec kljub sklenjeni izročilni pogodbi leta 2004 in vpisu lastninske pravice v zemljiški knjigi v njegovo korist ni postal lastnik sporne nepremičnine. Ta okoliščina dokazuje, da je bil toženec ob sklepanju pogodbe leta 2004 nedobroveren, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
ZPrCP člen 46, 46/5. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (2015) člen 16, 17.
prekoračitev hitrosti vožnje - prikaz meritve vozniku takoj po meritvi - ustavitev vozila - uporaba predpisa, ki je za storilca milejši
Prvo sodišče je namreč zanesljivo ugotovilo, da je izmerjen rezultat storilcu bil predočen takoj po zaustavitvi na B., torej takoj, ko je to bilo tudi objektivno mogoče, s čemer je tudi v celoti zadoščeno določbam pravilnika o neposrednem prikazu izmerjenega rezultata hitrosti po določbi člena 16 citiranega pravilnika.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi - ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - neposredna izvršljivost notarskega zapisa
Iz izvršilnega naslova – neposredno izvršljivega notarskega zapisa izhaja, da je neposredna izvršljivost notarskega zapisa dogovorjena v zvezi z vsem dolžnikovim premoženjem. Ob takšnem zapisu pa dejstvo, da sta bili v zastavo po posojilni pogodbi dani le dve nepremičnini, lahko vpliva le na vrstni red upnika pri poplačilu terjatve iz teh dveh nepremičnin, nikakor pa ne preprečuje izvršbe dovoljene na podlagi tega notarskega zapisa na ostalo dolžnikovo premoženje.
ZDR-1 člen 91, 91/4.. ZPP člen 8, 286a, 339, 339/2, 339/2-8.
poslovni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neizvedba dokazov - kršitev pravice do izjave - dokazna ocena - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
Tožena stranka sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da ni zaslišalo s strani tožene stranke predlaganih prič B.B. in A.A., razlog, ki ga je navedlo (prekluzija), pa glede na okoliščine primera ne predstavlja utemeljenega razloga za zavrnitev teh dokaznih predlogov. V skladu z določbo 286.a člena ZPP je zaslišanje teh prič pravočasno, tj. v roku 15 dni, predlagala v pripravljalni vlogi, za katero ji je sodišče prve stopnje na prvem naroku dodelilo rok za odgovor na navedbe tožnika iz pripravljalne vloge, prejete na tem naroku. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka navedeni priči predlagala za potrditev navedb, podanih kot odgovor na navedbe tožnika, in sicer v zvezi z odločilnim razlogom, tj. prenosom nalog vodenja kakovosti in opravljanjem drugih delovnih nalog, ki ne pomenijo vodenja sistema kakovosti (imenovanje za notranjega presojevalca). Sodišče prve stopnje je toženi stranki z zavrnitvijo teh dokaznih predlogov odvzelo možnost dokazovanja odločilnih dejstev, kar utemeljuje pritožbeni očitek obstoja bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker je bilo zaslišanje prič v zvezi z dejstvi, ki so odločilnega pomena, predlagano v dodeljenem roku in pred razpisom nadaljnjega naroka za glavno obravnavo, na katerem je sodišče prve stopnje zasliševalo ostale priče in tožnika, se zaradi izvedbe teh dokazov tudi ne bi zavleklo reševanje spora.
ZNB člen 22, 22-1, 22a, 22b, 22c, 22č, 57. DZ člen 151, 151/2, 151/3. ZPacP člen 35, 35/2, 35/4.
soglasje staršev - obvezno cepljenje otrok - nadomestitev soglasja starša - sankcija za prekršek - razlogi za opustitev cepljenja - soglasje za medicinski poseg
Ker zakon ureja obvezo cepljenja, se v zvezi z obveznimi cepljenji ne postavi vprašanje, ali starš poda ali ne poda soglasja za cepljenje, za kar se zavzema predlagatelj, saj je starš otroka dolžan cepiti, kot mu nalaga ZNB.
OZ člen 144, 144/1. ZPP člen 339, 399/2, 339/2-15.
odškodnina - pojem protispisnosti - konkretizacija kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - dokazna ocena - odgovornost osnovne šole za mladoletnika
Pritožbeni očitek o postopkovni kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (tako imenovani protispisnosti) ni utemeljen. Na to kršitev pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato jo mora pritožnik v pritožbi določno konkretizirati. Za protispinost pa ne gre, kadar se očitek o napaki nanaša na rezultat sodniškega sklepanja in ko gre za vrednostno opredelitev sodišča do vsebine dokazov, kar s pritožbenimi navedbami uveljavlja pritožba, ampak le tedaj, ko gre za napako povsem tehnično prenosne narave. Tega pa pritožnik v pritožbi ob tem pritožbenem očitku ni konkretiziral.
nepopolna vloga - sestavine tožbe - poziv na dopolnitev
Ker predlagatelj kljub sklepu sodišča prve stopnje, s katerim ga je pozvalo na dopolnitev navedenih vlog z (med drugim) tudi z določno navedbo nasprotne oziroma tožene stranke ter določno opredelitvijo zahtevka, tega v določenem 15 dnevnem roku ni storil, je skladno z določbo drugega odstavka 105. člena ZPP potrditi zaključek prvostopnega sodišča, da so vloge predlagatelja nepopolne.
ZP-1 člen 49, 49/1, 66/3. ZCes-1 člen 5, 5/6, 5/7, 106, 106/2, 121, 121/2.
parkiranje - hitri postopek o prekršku - prekrškovni organ - dovoljenost pritožbe - avtocesta - pristojnost za postopek o prekršku - priklopno in vlečno vozilo
Za obravnavo prekrškov iz šestega odstavka 5. člena ZCes-1 na avtocestah in hitrih cestah sta pristojna tako tako policija kot tudi cestninski nadzorniki DARS.
Če je sodišče prve stopnje s sodbo o zahtevi za sodno varstvo odločbo prekrškovnega organa odpravilo, ima prekrškovni organ pravico do pritožbe.
Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (11.02.2021) člen 5, 5/5, 5/6. OZ člen 58.
izostanek z naroka za glavno obravnavo - opravičilo izostanka - predlog za preložitev naroka - načelo kontraditktornosti - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - epidemija - pogoji - karantena - teorija realizacije
Toženec je v svojem obvestilu „zgolj“ opravičil (to je navedel razloge za) svojo odsotnost z naroka naslednjega dne, ni pa predlagal njegove preložitve, kar bi moral storiti, če je želel, da sodišče to stori.