odškodninski zahtevek pri zavarovalnici - nastanek škodnega dogodka - splošni pogoji zavarovanja - splošni in posebni zavarovalni pogoji - splošni zavarovalni pogoji kot sestavni del pogodbe - odgovornost lastnika nepremičnine - (ne)zavarovana škodna nevarnost - stanje nepremičnine - zavarovalno kritje - razlaga pogodbenega določila - nejasno določilo
Med pravdnima strankama ni bilo sporno določilo v delu, ki določa, da mora iti za nenaden in presenetljiv dogodek (nesrečo). Sporno pa je bilo določilo 5. člena Posebnih pogojev v njegovem drugem delu. Tožena stranka je menila, da so z zavarovanjem kriti le škodni dogodki, ki izvirajo iz neustreznih in nevarnih lastnosti nepremičnine, ki so vzročno povezane s protipravnimi opustitvami zavarovanca, ki ni ustrezno skrbel za nepremičnino kot njen lastnik. Iz zgoraj povzete določbe Posebnih pogojev je z jezikovno razlago besedila mogoče razbrati, da mora biti škodni dogodek povezan s stanjem nepremičnine, za katerega je odgovoren lastnik, uporabnik ali najemnik nepremičnine. Drugače kot sodišče prve stopnje pritožbeno sodišče meni, da je podano zavarovalno kritje po Posebnih pogojih tožene stranke, saj gre za nejasno (večpomensko) določilo, ki ga je treba razlagati v korist druge, šibkejše stranke, če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini (83. člen OZ).
Stanje nepremičnine, za katerega lahko na podlagi zakona odgovarja tudi zavarovanka toženke kot njena lastnica in uporabnica, je bilo nedvomno vzrok nastalemu škodnemu dogodku. Dejstvo, da so bila tla v tistem trenutku tudi onesnažena z drobci stekla, pa se prav tako nanaša na stanje nepremičnine, za katerega je odgovoren lastnik, saj je on tisti, ki je dolžan nepremičnino vzdrževati v stanju, ki je varno tudi za obiskovalce.
zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode - intenziteta in trajanje strahu - pravno priznana škoda - okoliščine konkretnega primera - priznanje odškodnine - zavrnitev zahtevka - pritožbene novote - odločitev o pravdnih stroških - odmera pravdnih stroškov v odškodninskih zadevah
Za strah za izid zdravljenja je odločilen potek zdravljenja, resnost oškodovančeve prizadetosti, hitrost postavitve diagnoz in ocenitev pričakovanih posledic.
Odškodnina za strah se priznava le v tistih primerih, ki pri oškodovancih povzročijo resno psihično neravnovesje in ne za vsako najmanjšo bolečino ali strah. Podana mora biti dovolj visoka stopnja intenzivnosti strahu in trajanje, česar pa v obravnavanem primeru sodišče ni ugotovilo.
V okoliščinah konkretnega primera metode ločenega obravnavanja po temelju in višini ni mogoče uporabiti. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o uporabi proporcionalnega merila zgolj glede na zahtevano in dosojeno višino odškodnine.
premoženjska razmerja med izvenzakonskima partnerjema - skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - nastanek skupnega premoženja z vlaganji v nepremičnino - nova stvar - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - sklepčnost odškodninske tožbe
Sodišče je pravilno izhajalo iz izkustvene domneve, da je pomoč mladi družini pri ustvarjanju njihovega novega doma nudena celi družini oziroma zakoncema in ne le enemu od njiju. Zgolj bližja sorodstvena vez ali poznanstvo ne zadostujeta za nasproten sklep.
Pri ugotavljanju deležev ni pomemben le denarni prispevek, ki se neposredno odrazi v premoženjski masi zakoncev, ampak tudi prispevek, ki ga ni mogoče denarno ovrednotiti.
OZ člen 131, 132, 169, 179, 181. ZPP člen 318, 318/1, 318/3, 318/4, 337, 337/1. URS člen 34.
delna zamudna sodba - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - poškodbe, dobljene pri pretepu ali fizičnem obračunavanju - odškodnina za telesne bolečine - Fischerjeva razvrstitev - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - trditveno breme - strah - kršitev dostojanstva
V odškodninskem sporu je ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP mogoče izdati zamudno sodbo.
Opredelitev teže poškodbe po Fischerjevi lestvici v sodni odločbi ni nujna. Za določitev višine odškodnine za nepremoženjsko škodo tudi ni bistvena. Bistveno je, da so v sodbi opredeljeni intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu, ki jih je utrpel oškodovanec med zdravljenjem, saj so le to zakonski kriteriji, ki vplivajo na višino odškodnine (prvi odstavek 179. člena OZ). Fischerjev sistem razvrščanja poškodb v šest skupin glede na težo poškodb predstavlja le okvirni pripomoček, ki sodišču pomaga pri iskanju in primerjavi podobnih primerov in odmeri denarne odškodnine - načelo objektivizacije.
stroški postopka - plačilo pravdnih stroškov - materialni položaj - dohodki prosilca - denarna socialna pomoč - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - delovna nezmožnost
Toženka zatrjuje, da ne more plačati pravdnih stroškov, ki jih dolguje po izpodbijanem sklepu, ker je nezmožna za delo in ima nizke prejemke. Navedeni razlogi so za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa pravno nepomembni, saj ne vplivajo na obstoj toženkine obveznosti, da mora v skladu s predpisi, na katerih temelji sklep sodišča prve stopnje, v korist proračuna Republike Slovenije povrniti naloženi znesek pravdnih stroškov.
prenos krajevne pristojnosti - predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Vrhovno sodišče je sicer v več svojih odločbah presodilo, da kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, vendar mora višje sodišče kljub temu v skladu z ustaljeno sodno prakso slovenskih sodišč in tudi Evropskega sodišča za človekove pravice v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali je odnos med zaposlenimi in strankami postopka takšne narave in stopnje, ki bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču. Iz pravice do nepristranskega sojenja namreč izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičen dvom, da v sporu ne more več odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Zato mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da je zagotovljen tudi zunanji oziroma objektivni videz nepristranskosti sojenja. To pomeni, da se nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije ne ocenjuje le po njenih učinkih, temveč tudi po zunanjem izrazu, in sicer kako lahko (ne)pristranskost razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Zato je za zagotavljanje objektivnega videza nepristranskosti sodišča poleg zagotavljanja jamstev v postopku pomembno tudi odstranjevanje okoliščin, ki bi pri razumnem človeku vzbudile upravičen dvom o sodnikovi nepristranskosti. V zvezi s tem je še posebej pomembno zaupanje, ki ga morajo vzbujati odločitve sodišč v demokratični družbi in javnosti.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - ugotovljeno dejansko stanje - informativni dokaz - poizvedovalni dokaz
Da bi sodišče prve stopnje sploh lahko upoštevalo vrednost ure, ki jo pritožbeno zatrjuje tožeča stranka (in da ima na vidnem mestu izobešen cenik iz katerega naj bi ta vrednost izhajala), bi jo morala tožeča stranka najprej zatrjevati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, poleg tega pa tudi navajati, da je bila med pravdnima strankama v zvezi s spornimi deli dogovorjena takšna vrednost ure, šele nato pa vse to tudi dokazati. Poizvedovalni (informativni) dokaz, na katerega se v bistvu sklicuje pritožnica z navajanjem, da bi se o ceni posamezne ure sodišče lahko prepričalo, če bi zaslišalo tožnika, v pravdnem postopku ni dovoljen. Poizvedovalni dokaz ne potrjuje navedb stranke, ampak se z njimi dejstva, ki bi jih morala stranka predhodno navajati, šele ugotavljajo, kar v pravdi ni dopustno (z redkimi izjemami, ki pa v konkretnem primeru niso podane).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00056419
OZ člen 131, 132, 164, 164/1, 168, 168/3. ZPP člen 216.
spor majhne vrednosti - škodni dogodek - premoženjska škoda - neposlovna odškodninska odgovornost - povrnitev premoženjske škode - vzpostavitev prejšnjega stanja - navadna škoda in izgubljeni dobiček - obseg povrnitve premoženjske škode - turistični apartma - napis v tujem jeziku na fasadi - grožnje - pomoč - prosti preudarek - dokazna ocena
Tožnica je od turistov že prejela plačilo za nastanitev, a jim je morala ta znesek vrniti, kar pomeni zmanjšanje njenega premoženja, medtem ko je izgubljeni dobiček preprečitev povečanja premoženja.
Ker ni šlo za preprečitev povečanja premoženja tožnice, ampak se je njeno premoženje zaradi vrnitve plačila nastanitve turistom zmanjšalo, je neutemeljena zahteva sodišča, da tožnica opredeli višino izgubljenega dobička.
SPZ člen 25, 32, 33, 210. ZPP člen 212, 339, 339/2-8, 347.
motenje posesti - posest služnostne pravice - soposest - pravočasnost vložitve tožbe - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - nepopolna dokazna ocena - sodnik posameznik - pravni interes za vzpostavitev prejšnjega stanja v postopku zaradi motenja posesti - pravni in ekonomski interes za tožbo zaradi motenja posesti
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je bilo zatrjevano motilno ravnanje storjeno s tem, da je toženka pustila ključ na notranji strani zaklenjenih vrat in s tem preprečila prehod do tožnikove nepremičnine.
Za obstoj zakonskih predpostavk za varstvo pred motenjem posesti ni pomembno, ali ima tožnik drug dostop do svojih nepremičnin. Obstoj drugega dostopa mu ne jemlje niti pravnega interesa za sodno varstvo v obravnavani zadevi. Potreba po sodnem varstvu ni izkazana le v primerih, ko gre za neznatno spremembo dejanskega stanja oziroma ta sprememba nima nobenega praktičnega pomena in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti.
omejena procesna sposobnost - pritožba osebe brez procesne sposobnosti - neupoštevanje pritožbe - pravni učinek - skrbnik - plačilo sodnih taks sodišču - oprostitev plačila sodne takse - ugotovitveni sklep
Predlagatelj nima procesne sposobnosti, zato predlagateljeve pritožbe ni mogoče obravnavati in o njej odločiti. Predlagateljeva vloga je brez vsakih pravnih učinkov in kot takšna neupoštevna.
ZPP člen 212, 339, 339/2-8. OZ člen 642, 642/1, 642/2.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev do navedb stranke - povezanost trditvene podlage z dokazno ponudbo - pomanjkanje trditvene podlage - informativni dokaz - nedovoljene pritožbene novote
Drži tudi pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje svojo presojo o povečanem obsegu dela oprlo na ugotovitve, da je bil na novo uveden program X, da pa v trditveni podlagi tožnice o tem ni ničesar. Ta program je omenjen v e-sporočilu z dne 4. 7. 2019. Po določilu 212. člena ZPP ni dovoljeno s predlaganjem dokazov nadomeščati manjkajočih navedb. Vendar toženka se je do tega e-sporočila opredelila in s tem nadomestila manjkajoče trditve tožnice. Zato s sklicevanjem na kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne more uspeti. Kot rečeno, je pri presoji, ali je bila zagrešena ta kršitev, treba imeti pred očmi pravo mero.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00056059
OZ člen 133. SPZ člen 75, 75/1. ZCes-1 člen 18, 18/3.
sosedsko pravo - varstvo pred imisijami - prepovedana imisija - zahteva za odstranitev škodne nevarnosti - škodna nevarnost - nevarnost nastanka škode - obligacijskopravno varstvo - stvarnopravno varstvo - asfaltiranje poti - rekonstrukcija ceste - plazenje tal - podporni zid - izpodbijanje izvedenskega mnenja - razlog za postavitev drugega izvedenca
Bistveno za presojo v konkretni pravdi je bilo le, ali so posegi tožene stranke na nepremičnini parc. št. 2638/3 dejansko predstavljali nedovoljeno imisijo v razmerju do sosednjih nepremičnin v lasti tožnikov, ter ali tožnikoma zaradi posegov tožene stranke grozi kakšna nevarnost, da bo nastala večja škoda. Nevarnost nastanka večje škode mora biti konkretna in realna in ne zgolj hipotetična.
Le izjemoma je možna postavitev drugega izvedenca, če je mnenje prvega jasno, a se pojavi (razumno izkazan) indic, dvom, da v dokazni temi obstaja realno znanstveno tveganje za napako.
DZ člen 4, 4/1, 26. ZD člen 132, 145. ZPP člen 196.
zapuščinski postopek - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - skupno življenje z zapustnikom - zakonska zveza - nova zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - medsebojna čustvena navezanost - prenehanje zakonske skupnosti - razveza zakonske zveze - veljavnost zakonske zveze - dokaz - Facebook - enotno nujno sosporništvo
Deduje lahko samo tisti, ki je živel v zunajzakonski skupnosti z zapustnikom pod pogojem, da ni ovir, da bi bila zakonska zveza med njima neveljavna.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
Toženec ni postopal po omenjenem plačilnem nalogu in sodne takse v odrejenem roku ni plačal. Zato je nastopila posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, ki določa, da se šteje pritožba za umaknjeno, če zanjo ni plačana sodna taksa.
URS člen 20, 20/1.. ZKP člen 199.a, 199.a/7, 200, 200/3, 201, 201/1, 201/1-3, 205, 205/2, 402, 402/3.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kurir - hišni pripor - teža kaznivega dejanja - ponovitvena nevarnost - odprava pripora
Povzetim pritožbenim navedbam višje sodišče pritrjuje in ocenjuje, da za podaljšanje pripora obdolženki ni več pogojev oziroma ni več podana visoka in konkretna stopnja resne nevarnosti, da bi obdolženka na prostosti kazniva dejanja ponavljala, kar pomeni, da ni več izpolnjen pogoj neogibnosti hišnega pripora.
Poleg pritožbeno izpostavljenih in s konkretnimi razlogi utemeljenih subjektivnih okoliščin na strani obdolženke, je pomembna okoliščina za presojo in oceno višjega sodišča tudi in predvsem še teža obdolženki očitanega kaznivega dejanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00050103
OZ člen 371, 372.
škodni dogodek - izliv vode - odprava škode - škoda zaradi poškodovanja stvari - zavarovalna pogodba - dokaz s sodnim izvedencem - strokovna ocena - določila splošnih pogojev - načelo zaupanja - načelo monetarnega nominalizma - valorizacija denarne terjatve
Izvedenec je strokovnjak, ki poda strokovno oceno, pravno oceno pa je na podlagi strokovnih ugotovitev pristojno podati sodišče.
Valorizacija denarnih obveznosti, ki je nasprotje monetarnega nominalizma, je sicer dopustna v primeru ustreznega dogovora. V obravnavani zadevi pa iz zavarovalne pogodbe vključno s splošnimi in posebnimi pogoji takšen dogovor ne izhaja.
Zakon o sodnih taksah (1990) člen 11, 11/2, 11/5. ZIZ člen 102.
oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - ugotavljanje premoženjskega stanja - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
Izpolnjen je pogoj za obročno plačilo sodne takse, saj zaradi izvršilnega postopka tožniku na računu ostane le 1/3 prejemkov oziroma najmanj 76 % minimalne plače (102. člen ZIZ). Plačilo sodne takse v enkratnem znesku bi, upoštevajoč navedeno, občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se tožnik in njegova žena preživljata, nedvomno pa bosta celotni znesek sodne takse lahko poravnala v šestih obrokih.
zapuščinski postopek - izdaja dodatnega sklepa o dedovanju - vezanost zapuščinskega sodišča - stanje vpisov v zemljiški knjigi
Sodišče prve stopnje je v skladu z 11. členom SPZ vezano na lastninsko stanje, kakršno je razvidno iz zemljiške knjige, in zapuščinski postopek ni namenjen ugotavljanju drugačnega (lastninskega) stanja.
sodna poravnava - pogoji za veljavnost - spor majhne vrednosti
Ker toženec v določenem roku podpisanega zapisnika ni vrnil, sodna poravnava ni bila sklenjena v skladu s četrtim odstavkom 307. člena ZPP, kot je v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje.
odložitev izvršitve kazni zapora - zavrnitev prošnje - neodložljivost del
Tudi z aktualno prošnjo za odložitev kazni zapora obsojenec po pooblaščenih uveljavlja razlog iz 4. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1, ki je podan, če mora opraviti določeno delo, ki ga je začel in bi nastala občutnejša škoda, če ga ne bi opravil. Kot je pravilno obrazložilo že prvo sodišče pod točko 7 izpodbijane odločbe, je po drugem odstavku citiranega člena dopustno iz navedenega razloga kazen zapora odložiti največ za tri mesece.