postopek osebnega stečaja - sodna taksa za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper nalog o plačilu sodne takse - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse
Za vsebinsko odločanje o ugovoru morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, med drugim tudi pravočasnost pravnega sredstva. S tem, ko je pritožnik prepozno vložil ugovor, ne more več doseči vsebinske presoje izpodbijanega sklepa glede pravilnosti odmerjene takse.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00049139
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 44.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča pravilno upoštevalo in ocenilo vse kriterije iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega varstva in zdravljenja v zdravstvenem zavodu - trajanje varnostnega ukrepa - milejši ukrep
V obravnavanem primeru gre za nadomestitev hujšega varnostnega ukrepa psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, ki se je zoper storilca začel izvrševati 4. 4. 2018, v milejši varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1. V tem primeru pa tudi milejši varnostni ukrep po 70.b členu KZ-1 lahko traja najdalj toliko časa, kolikor časa bi lahko največ trajal storilcu prvotno izrečeni varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, torej največ pet let od začetka njegovega izvajanja (tretji odstavek 70.a člena KZ-1).
SPZ člen 262, 262/1, 263, 263/2. ZIZ člen 34, 34/3, 105, 105/1, 107, 107/1.
izvršba na dolžnikovo terjatev
Sodišče druge stopnje soglaša s pritožnikom, da gornji zaključki izpodbijanega sklepa niso točni in da (v določenih primerih) v skladu s sodno prakso zadošča, da je terjatev dolžnika do njegovega dolžnika opredeljena na način, da jo je mogoče individualizirati oziroma da je določljiva. V tem kontekstu je treba pritrditi pritožniku (in ne sodišču), da upniku terjatve, ki naj bi bila predmet rubeža, ni treba (vedno) natančno opredeliti (jo nominalno ovrednotiti). Gre za primere, ko upnik ne razpolaga s točnimi podatki o višini terjatve, o njeni zapadlosti in zato zadošča, da je opredeljena na način, da je določljiva.
sklep o dedovanju - sestavine sklepa o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - izrek sklepa
Zapuščinsko sodišče prve stopnje je v sklepu o dedovanju navedlo vse, kar je treba. V tč. I. je ugotovilo, kaj spada v zapuščino - navedlo je zapustnikove nepremičnine z vsemi ustreznimi podatki, v tč. II. pa je razglasilo zakonito dedinjo drugega dednega reda zapustnikovo sestro - pritožnico, z vsemi ustreznimi podatki. Čeprav tega ni navedlo z besedami „ugotovilo“ in „razglasilo“, je storilo natanko to.
ZPP člen 108, 128, 128/4, 324, 324/6, 335, 344, 366.
zavrženje pritožbe - bistvene sestavine pritožbe - premalo izvodov pritožbe - nepopolna vloga - poziv na popravo pritožbe - stroški postopka - pritožba zoper sklep o stroških - pravni pouk
Sodišče prve stopnje je v pravnem pouku stranke izrecno opozorilo, da je treba pritožbo vložiti v dveh izvodih in da sodišče, če pritožba ne bo vložena v zadostnem številu izvodov, vložnika ne bo pozivalo, naj jo popravi ali dopolni, ampak bo pritožbo takoj zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00064374
OZ člen 86. ZVPot člen 23, 23/1, 23/2, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4.
Sodišče prve stopnje je pravilno in obširno obrazložilo obseg varstva, ki ga nudi ZVPot in Direktiva 93/13/EGS pri presoji poštenosti glavnega pogodbenega pogoja. ZVPot v skladu z načelom lojalne razlage prava EU omogoča presojo poštenosti glavnega pogodbenega pogoja le, če je takšen glavni predmet pogodbe nejasen in nerazumljiv (t. j., če ne prestane testa transparentnosti). Testu transparentnosti in testu poštenosti je skupno to, da mora banka s potrošnikom v sklenitveni fazi poslovati v skladu z načelom dobre vere in poštenja. V okviru presoje poštenosti je za ugotovitev obstoja dobre vere banke ključno, ali je v sklenitveni fazi potrošniku razkrila okoliščine, ki jih je ob sklenitvi pogodbe poznala ali bi jih morala poznati in ki bi lahko kasneje med izvajanjem pogodbe razkrile znatno neravnotežje v pravicah in obveznostih strank, ki je bilo v pogodbeni pogoj sicer vgrajeno (vendar še ne izraženo) že ob sklenitvi pogodbe ravno zaradi nedobrovernosti banke.
Pritožbeno sodišče sprejema zaključek, da tožnik ni uspel dokazati, da je toženka z zadostno stopnjo gotovosti vedela (ali morala vedeti), kakšno bo gibanje tečaja. Pravilen zaključek se pri tem naslanja na dejstvo, da ni mogoče napovedati ali predvideti vseh faktorjev, ki vplivajo na gibanje tečaja (finančne krize, administrativni ukrepi centralnih bank, politične krize).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00049613
KZ-1 člen 158, 158/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-5, 437, 437/1.
kaznivo dejanje razžalitve - nesorazmernost dejanja s posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon - dejanje majhnega pomena - razveljavitev sklepa
Kaznivo dejanje razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1 stori, kdor koga razžali. Kot je razvidno iz zakonske dikcije, je to kaznivo dejanje opredeljeno le s prepovedano posledico, ki se izraža v razžaljenosti drugega oziroma objektivno prizadeti njegovi časti in dobremu imenu. Ker je to edina kazensko relevantna "škodljiva posledica", ki jo lahko oškodovanec tovrstnega kaznivega dejanja utrpi, je zgrešeno naziranje sodišča prve stopnje o majhnem pomenu obdolženkinega ravnanja, ker naj zasebni tožilec ne bi utrpel škodljive posledice, še zlasti v predmetnem primeru, ko sodišče zasebnega tožilca še ni zaslišalo.
vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve - utemeljenost predloga za vpis v zemljiško knjigo - nesklepčnost predloga - delna ugoditev zemljiškoknjižnemu predlogu - stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka
Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalen in zemljiškoknjižno sodišče preizkuša le skladnost med listino in predlogom. Če te skladnosti ni, gre za nesklepčen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno.
Pravilnost dokazne ocene in način, kako je ta ocena v obrazložitvi sodbe posredovana, sta dve različni stvari. Prvo se nanaša na ugotovljeno dejansko stanje in je predmet samostojnega izpodbojnega razloga po 3. točki 370. člena ZKP, medtem ko je dokazna ocena v obrazložitvi napadene sodbe posredovana na način, ki v celoti ustreza zahtevam iz sedmega odstavka 364. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00049550
ZSKZDČEU-1 člen 22, 23, 23/4.
izvršljiva sodna odločba - dokazilo - poizvedovalna dejanja - pogoji za predajo zahtevane osebe - evropski priporni nalog - evropski nalog za prijetje in predajo
Pritožbeno sodišče je že v svojem razveljavitvenem sklepu z dne 4. 8. 2021 v točki 5 obrazložilo, da zagovorniku ni mogoče pritrditi v zatrjevanju, da je vloga organov Republike Hrvaške, torej Evropski nalog za prijetje z dne 18. 6. 2021, a priori nepopolna in nerazumljiva zgolj zato, ker navedenemu nalogu ni bil priložen sklep o odreditvi pripora Županijskega sodišča v Zagrebu z dne 25. 5. 2021, na katerem temelji obravnavani Evropski nalog za prijetje. Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. 6. 2002 o Evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. 2. 2009) v členu 8 (1) (c) določa, da mora Evropski nalog za prijetje med drugim vsebovati dokazilo o izvršljivi sodbi, nalogu za prijetje ali katerikoli drugi izvršljivi sodni odločbi z enakim učinkom, ki sodi v okvir členov 1 in 2. Vendar to ne pomeni, da mora biti takšna nacionalna sodna odločba ali nalog za prijetje nujno priložen Evropskemu nalogu za prijetje, temveč je s tem zahtevano, da se v Evropskem nalogu za prijetje navede podlaga, na kateri temelji nalog, pri čemer morajo biti te informacije navedene v polju (b) obrazca iz te priloge, naslovljeni "odločba, na kateri temelji nalog." Kljub navedenemu je citirani člen 8 (1) (c) Okvirnega sklepa 2002/584 treba razlagati tako, da je treba Evropski nalog za prijetje šteti za neveljaven, če ne temelji na "nacionalnem nalogu za prijetje ali katerikoli drugi izvršljivi sodni odločbi z enakim učinkom" v smislu te določbe. Iz vsebine točke (b) Evropskega naloga za prijetje izhaja, da odločitev, na kateri temelji nalog, izhaja iz sklepa o odvzemu prostosti ali sodne odločitve z enakim učinkom, in sicer sklepa Županijskega sodišča v Zagrebu o odreditvi preiskovalnega zapora št. Kir-Us-105/21 z dne 25. 5. 2021.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00050504
OZ člen 239, 239/2, 243, 243/1.
aktivna legitimacija - aktivna legitimacija za odškodninsko tožbo - aktivna legitimacija člana društva - neposredni oškodovanec - aktivna legitimacija posrednega oškodovanca - izgubljeni dobiček zaradi odstopa od pogodbe - razdrtje avtorske pogodbe - pogodbena odškodninska odgovornost - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da je društvo samostojna pravna oseba zasebnega prava, ki je ločena od njenih ustanoviteljev ter da tožnik na vprašanje sodišča o relaciji med njim in društvoma tega ni znal prepričljivo pojasniti. Ni dovolj namreč trditev, da je denar društva njegov denar in da sam odloča o tem, kako se razdeli. Ker so se prihodki od predstav na podlagi izdanih računov nakazovali na račune obeh društev, je škoda zaradi odpovedanih oziroma neizvedenih predstav očitno nastala društvoma. Tožnik bi bil v konkretnem primeru lahko zgolj posredni oškodovanec, če mu društvi nista izplačali honorarja za predvidene predstave. Odškodnino za premoženjsko škodo bi bili v konkretnem primeru zato upravičeni terjati zgolj društvi kot direktni oškodovanki.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje 2. 3. 2021 pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, na katerem sta bili pravdni stranki zaslišani, izpeljalo korektno in v celoti v skladu s procesnimi pravili ter z Odredbo o posebnih ukrepih iz 83. a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni Covid-19 na območju Republike Slovenije, ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča RS dne 28. 1. 2021. Med ostalimi ukrepi za preprečitev širjenja virusne okužbe je bila takrat predpisana tudi zaščitna oprema (maska) za vse navzoče na glavni obravnavi ter začasna omejitev javnosti oziroma prisotnost večjega števila udeležencev na glavni obravnavi. Da bi bil glede na zdravstveno stanje tožnika takšen ukrep prestrog ali neprimeren, tudi ne izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00049970
ZKP člen 15, 78, 78/1, 140.
denarna kazen - zagovornik obdolženca - zloraba procesnih pravic - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - izostanek odvetnika z naroka
Zmotno in v nasprotju z določbami ZKP, Zakonom o odvetništvu (ZOdv) in etičnimi standardi Kodeksa odvetniške etike pa je pritožbeno naziranje, da mora zagovornik storiti vse, kar je v korist obtoženca in da se mora ravnati izključno po njegovih navodilih. Zagovornik, ki pravo pozna, je namreč tako, kot ostale stranke postopka in sodišče zavezan k spoštovanju postopkovnih določil, vendar pa so njegova ravnanja, ki so usmerjena v obtoženčevo korist v tej zvezi zamejena takrat, ko merijo na zlorabo procesnih pravic.
Sodišče prve stopnje je v izrečeni pogojni obsodbi določilo poseben pogoj, ki se nanaša na obveznost obtoženca, da v določenem roku po pravnomočnosti sodbe plača posameznim oškodovancem zneske, ki so zajeti v krivdoreku; pri tem pa o premoženjskopravnih zahtevkih teh oškodovancev v delu, ki je povezan z določitvijo posebnega pogoja, sploh ni odločilo (točki II in III izreka). Določitev posebnega pogoja v izrečeni pogojni obsodbi mora imeti svoj pravni temelj v odločbi o ugoditvi oškodovančevemu premoženjskopravnemu zahtevku oziroma v nekem drugem pravnomočnem in izvršljivem pravnem temelju. S tem, ko je sodišče prve stopnje v izrečeni pogojni obsodbi določilo poseben pogoj, da obtoženi povrne škodo oškodovancem, hkrati pa ni odločilo o pravnem temelju obtoženčeve plačilne obveznosti v navedenih zneskih, je izrek nerazumljiv, kar pomeni, da je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP. Navedeno bi terjalo razveljavitev prvostopenjske sodbe po uradni dolžnosti, upoštevaje dejstvo, da nihče od upravičencev (predvsem državni tožilec, ki bi moral imeti interes za vložitev tovrstne pritožbe) ni vložil pritožbe v tem delu, vendar je tovrsten preizkus po določbi prvega odstavka člena 383 ZKP izključen.
Popravlja se lahko le pisno izdelana sodba, ne pa njen izvirnik, saj se vsebinske napake in pomanjkljivosti sodbe v izvirniku lahko odpravijo le v postopku na podlagi vloženih pravnih sredstev. Sklep opr. št. I K 44026/2017, z dne 8. 9. 2020, s katerim je sodišče prve stopnje saniralo pomanjkljivosti v izreku izvirnika sodbe, ne predstavlja popravnega sklepa po členu 365 ZKP, pač pa odločitev, za katero prvostopenjsko sodišče ni bilo pristojno. Vendar iz razloga, navedenega v točki 5 te odločbe, sodišče druge stopnje v to odločitev ni moglo posegati, predmetni sklep pa je postal pravnomočen in kljub svoji nezakonitosti z dejanskim učinkom poprave izvirnika prvostopenjske sodbe.
Procesnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da bi z naložitvijo plačilne obveznosti obtožencu v višjem znesku v okviru premoženjskopravnega zahtevka A. A. zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 9. točki prvega odstavka člena 371 ZKP; za to kršitev bi šlo, če bi sodišče po uradni dolžnosti samo spremenilo znesek pridobljene protipravne premoženjske koristi v škodo obtoženca v krivdoreku (v primeru sprejema predloženega sporazuma o priznanju krivde pa bi ravnalo tudi v nasprotju z določbo 2. točke drugega odstavka člena 450č ZKP v zvezi s 3. točko prvega odstavka člena 285c ZKP). O premoženjskopravnem zahtevku namreč sodišče odloča res v povezavi s krivdorekom kot ugotovitvijo protipravnega ravnanja, nastanka škode in njune medsebojne vzročne zveze ter krivde povzročitelja škode, o višini nastale škode pa v skladu z določbami materialne in procesne civilne zakonodaje, to je na podlagi dokazov, ki jih predloži škodni upravičenec, in to tudi v delu, ki morebiti presega znesek, katerega zatrjuje tožilstvo v obtožnem aktu.
Podlaga za odločitev v konkretnem primeru ni bil zgolj eden dokaz (poročilo D.b.), kot navaja pritožba, ampak je bila to predvsem ocena izpovedb prič, ki so bile po eni strani popolnoma skladne, po drugi pa tako neskladne, da je sodišče prve stopnje zaključilo, da so bile prirejene za potrebe te pravde.
preslikava listin iz sodnega spisa - zavezanec za plačilo - sodne takse - zagovornik po uradni dolžnosti
V predmetnem in podobnih primerih je torej odločilno to, kdo je zavezanec za plačilo posamezne sodne takse, oziroma ali gre za uvedbo določenega postopka ali pa za opravo posameznega dejanja.
Glede na čas storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja je kazenski pregon zoper obdolženega zastaral dne 8. 1. 2021, ko je preteklo deset let od storitve kaznivega dejanja.
Ker se uveljavljani pritožbeni razlogi ne nanašajo na pritožbeno izpodbijani sklep, uradoma upoštevni pritožbeni razlogi pa niso podani, je izpodbijani sklep o stroških postopka pravilen in zakonit, sodišče druge stopnje pa je pritožbo obtoženčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).
stiki med otrokom in staršema - stiki med očetom in otrokom - stiki otroka s staršem - stiki brez prenočevanja - varstvo koristi otroka - korist mladoletnega otroka - preživnina - plačilo preživnine za otroka - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - preživljanje otroka pred določitvijo preživnine - dokaz s sodnim izvedencem - dokazno vrednotenje izvedenskega mnenja
Sodna izvedenka psihiatrične stroke Č. Č., katere naloga je bila opredeliti se do pritožnikovih sposobnosti imeti primerne in neobremenjene stike s hčerko, je sicer res ugotovila, da je toženec sposoben izvajati ustrezne stike s hčerko in to tudi preko noči. A odločitev v sodbi temelji predvsem na kasneje izdelanem izvedeniškem mnenju dr. F. F. in dr. D. D., pri čemer mnenje prvega temelji na uporabi ustreznih diagnostičnih postopkov in osebnem pregledu obeh staršev in deklice, mnenje druge pa na podlagi klinično-psihološkega pregleda tožnice in deklice (pritožnik se na vabila za pregled te izvedenke ni odzval). Mnenje izvedenke Č. Č. torej za razliko od nadaljnjih dveh mnenj ni upoštevalo koristnosti stikov z vidika deklice. Oba kasnejša izvedenca pa sta menila, da so v dekličino korist stiki na način, kot potekajo ob izdaji sodne odločbe na podlagi začasne odredbe, torej brez prenočevanja.
upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - ponovna prisilna poravnava - potrjena poenostavljena prisilna poravnava - izpolnitev obveznosti - sistemska razlaga zakona - teleološka razlaga zakona - procesne predpostavke
Teleološka razlaga, kot jo zagovarja pritožnik in sicer, da določba 221.h člena ZFPPIPP ne velja za upniško prisilno poravnavo, bi pomenila odločanje sodišča v nasprotju z izrecno določbo zakona in tudi sodno prakso, ki jo citira sodišče prve stopnje. Finančno prestrukturiranje, ki se izvede v prisilni poravnavi, je celota ukrepov, ki se izvedejo, da bi dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Z novim predlogom za prisilno poravnavo, ki je vložen, preden je dolžnik izpolnil obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave (ozr. niso predložena potrdila, da je poravnal svoje obveznosti), bi med drugim lahko bilo poseženo v pravice upnikov terjatev, na katere vpliva prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava. Ponovno prisilno poravnavo, v kolikor obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave še niso izpolnjene (ali izkazane), tako lahko predlagajo upniki le pod pogoji iz 221. v člena ZFPPIPP in sicer ponovna prisilna poravnava je dovoljena le s soglasjem upnikov, ki so skupaj imetniki terjatev, za katere učinkuje prejšnja pravnomočna potrjena prisilna poravnava in katerih vsota dosega 50 % vsote vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev v postopku prejšnje pravnomočne potrjene prisilne poravnave.