preslikava listin iz sodnega spisa - zavezanec za plačilo - sodne takse - zagovornik po uradni dolžnosti
V predmetnem in podobnih primerih je torej odločilno to, kdo je zavezanec za plačilo posamezne sodne takse, oziroma ali gre za uvedbo določenega postopka ali pa za opravo posameznega dejanja.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00049139
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 44.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča pravilno upoštevalo in ocenilo vse kriterije iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.
ZFPPIPP člen 310. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 63, 483, 483-6.
stvarna pristojnost - tožba za ugotovitev lastninske pravice - izločitvena pravica - spor o pravici - spor v zvezi s stečajnim postopkom - novejša sodna praksa - začetek stečajnega postopka - vložitev tožbe
Ocena sodišča prve stopnje, da je spor o izločitveni pravici, spor, ki je v zvezi s stečajnim postopkom, je pravilna.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - pomanjkanje sodnikov - izločitev vseh sodnikov oddelka pristojnega sodišča - bolniška odsotnost
Zaradi stvarnih razlogov pa sodišče ne more voditi postopka takrat, kadar obstajajo takšne dejanske okoliščine, zaradi katerih se lahko vnaprej predvideva, da sodišče zadeve dalj časa ne bo moglo rešiti (daljša odsotnost sodnikov zaradi bolezni, nezasedenost sodniških mest, nemožnost začasne dodelitve sodnikov z drugih sodišč itd.).
izvršba zaradi omogočanja stikov z mladoletnim otrokom - odlog izvršbe - sprememba izvršilnega naslova - začasna odredba - prekinitev postopka - varstvo koristi otroka - sodno varstvo - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve v nov postopek
Kot je pravilno izpostavil upnik v pritožbi, je imelo sodišče prve stopnje v položaju, ko tečeta sočasno postopek izvršbe glede stikov z otrokom na podlagi izvršilnega naslova in postopek o spremembi izvršilnega naslova glede stikov, dve možnosti:
Sprejeti končno odločitev o odlogu izvršbe po izvedenem celovitem dokaznem postopku in presoji, kaj je v največjo otrokovo korist: stike, kot izhajajo iz izvršilnega naslova, izvrševati, ali jih do končne odločitve v postopku o spremembi stikov odložiti.
Sprejeti odločitev o prekinitvi postopka odločanja o odlogu izvršbe do odločitve o začasni odredbi v postopku glede spremembe stikov.
SPZ člen 262, 262/1, 263, 263/2. ZIZ člen 34, 34/3, 105, 105/1, 107, 107/1.
izvršba na dolžnikovo terjatev
Sodišče druge stopnje soglaša s pritožnikom, da gornji zaključki izpodbijanega sklepa niso točni in da (v določenih primerih) v skladu s sodno prakso zadošča, da je terjatev dolžnika do njegovega dolžnika opredeljena na način, da jo je mogoče individualizirati oziroma da je določljiva. V tem kontekstu je treba pritrditi pritožniku (in ne sodišču), da upniku terjatve, ki naj bi bila predmet rubeža, ni treba (vedno) natančno opredeliti (jo nominalno ovrednotiti). Gre za primere, ko upnik ne razpolaga s točnimi podatki o višini terjatve, o njeni zapadlosti in zato zadošča, da je opredeljena na način, da je določljiva.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - glavna obravnava
Po prvem odstavku 458. člena ZPP se sme odločba v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani spor, izpodbijati samo iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava.
V sporu majhne vrednosti oprava glavne obravnave ni nujna.
Oba predloga za dopustitev revizije je potrebno obravnavati kot eno vlogo oziroma eno pravno sredstvo, zato je treba šteti, da gre tudi le za en predlog za oprostitev plačila sodne takse.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega varstva in zdravljenja v zdravstvenem zavodu - trajanje varnostnega ukrepa - milejši ukrep
V obravnavanem primeru gre za nadomestitev hujšega varnostnega ukrepa psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, ki se je zoper storilca začel izvrševati 4. 4. 2018, v milejši varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1. V tem primeru pa tudi milejši varnostni ukrep po 70.b členu KZ-1 lahko traja najdalj toliko časa, kolikor časa bi lahko največ trajal storilcu prvotno izrečeni varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, torej največ pet let od začetka njegovega izvajanja (tretji odstavek 70.a člena KZ-1).
ZPP člen 108, 128, 128/4, 324, 324/6, 335, 344, 366.
zavrženje pritožbe - bistvene sestavine pritožbe - premalo izvodov pritožbe - nepopolna vloga - poziv na popravo pritožbe - stroški postopka - pritožba zoper sklep o stroških - pravni pouk
Sodišče prve stopnje je v pravnem pouku stranke izrecno opozorilo, da je treba pritožbo vložiti v dveh izvodih in da sodišče, če pritožba ne bo vložena v zadostnem številu izvodov, vložnika ne bo pozivalo, naj jo popravi ali dopolni, ampak bo pritožbo takoj zavrglo.
vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve - utemeljenost predloga za vpis v zemljiško knjigo - nesklepčnost predloga - delna ugoditev zemljiškoknjižnemu predlogu - stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka
Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalen in zemljiškoknjižno sodišče preizkuša le skladnost med listino in predlogom. Če te skladnosti ni, gre za nesklepčen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno.
sklep o dedovanju - sestavine sklepa o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - izrek sklepa
Zapuščinsko sodišče prve stopnje je v sklepu o dedovanju navedlo vse, kar je treba. V tč. I. je ugotovilo, kaj spada v zapuščino - navedlo je zapustnikove nepremičnine z vsemi ustreznimi podatki, v tč. II. pa je razglasilo zakonito dedinjo drugega dednega reda zapustnikovo sestro - pritožnico, z vsemi ustreznimi podatki. Čeprav tega ni navedlo z besedami „ugotovilo“ in „razglasilo“, je storilo natanko to.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - seznam neplačanih priznanih terjatev - osebna vročitev sklepa - objava na spletni strani AJPES - neizpodbojna domneva o seznanitvi z vsebino objavljenega sklepa - vrstni red poplačila upnikov - nekonkretizirane navedbe
V skladu z določbo drugega odstavka 396. člena ZFPPIPP sodišče v izreku sklepa o končanju postopka osebnega stečaja svojo odločitev o tem, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene, so priznane in o znesku teh terjatev, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan, oblikuje tako, da navede, da je sestavni del izreka sklepa seznam neplačanih terjatev, ki mora biti priložen k sklepu. Če je nek zapis v drugi listini sestavni del izreka sklepa, pomeni, da zavezuje enako, kot če bi bil iz te listine dobesedno prepisan v izrek sklepa. Zato je 3. točka izreka izpodbijanega sklepa, tako kot se glasi in skupaj s k sklepu priloženim seznamom neplačanih terjatev z dne 4.6.2021 (p.d.177), ki je bil objavljen na spletnih straneh AJPES hkrati z objavo sklepa, v skladu z določbo drugega odstavka 396. člena ZFPPIPP. Zmotno je pritožnikovo stališče, da bi se mu moral izpodbijani sklep osebno vročiti. V postopkih zaradi insolventnosti, ki se vodijo po določbah ZFPPIPP, se v glavnem postopku zaradi insolventnosti sodna pisanja ter pisanja strank ali upravitelja vročajo samo, če za posamezno pisanje tako določa zakon, in osebi, za katero zakon določa, da se ji pisanje vroči. Glede sklepa o končanju postopka osebnega stečaja (396. člen ZFPPIPP) zakon ne določa, da se ta sklep komu vroča. Zato velja splošno pravilo o tem, da se sklep objavi na spletnih straneh AJPES (122. člen ZFPPIPP). Dostop do vpogleda v objavljene podatke je brezplačen. Velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz prvega odstavka tega člena s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja (četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00050504
OZ člen 239, 239/2, 243, 243/1.
aktivna legitimacija - aktivna legitimacija za odškodninsko tožbo - aktivna legitimacija člana društva - neposredni oškodovanec - aktivna legitimacija posrednega oškodovanca - izgubljeni dobiček zaradi odstopa od pogodbe - razdrtje avtorske pogodbe - pogodbena odškodninska odgovornost - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da je društvo samostojna pravna oseba zasebnega prava, ki je ločena od njenih ustanoviteljev ter da tožnik na vprašanje sodišča o relaciji med njim in društvoma tega ni znal prepričljivo pojasniti. Ni dovolj namreč trditev, da je denar društva njegov denar in da sam odloča o tem, kako se razdeli. Ker so se prihodki od predstav na podlagi izdanih računov nakazovali na račune obeh društev, je škoda zaradi odpovedanih oziroma neizvedenih predstav očitno nastala društvoma. Tožnik bi bil v konkretnem primeru lahko zgolj posredni oškodovanec, če mu društvi nista izplačali honorarja za predvidene predstave. Odškodnino za premoženjsko škodo bi bili v konkretnem primeru zato upravičeni terjati zgolj društvi kot direktni oškodovanki.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje 2. 3. 2021 pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, na katerem sta bili pravdni stranki zaslišani, izpeljalo korektno in v celoti v skladu s procesnimi pravili ter z Odredbo o posebnih ukrepih iz 83. a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni Covid-19 na območju Republike Slovenije, ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča RS dne 28. 1. 2021. Med ostalimi ukrepi za preprečitev širjenja virusne okužbe je bila takrat predpisana tudi zaščitna oprema (maska) za vse navzoče na glavni obravnavi ter začasna omejitev javnosti oziroma prisotnost večjega števila udeležencev na glavni obravnavi. Da bi bil glede na zdravstveno stanje tožnika takšen ukrep prestrog ali neprimeren, tudi ne izhaja iz zapisnika o glavni obravnavi.
Sodišče prve stopnje je v izrečeni pogojni obsodbi določilo poseben pogoj, ki se nanaša na obveznost obtoženca, da v določenem roku po pravnomočnosti sodbe plača posameznim oškodovancem zneske, ki so zajeti v krivdoreku; pri tem pa o premoženjskopravnih zahtevkih teh oškodovancev v delu, ki je povezan z določitvijo posebnega pogoja, sploh ni odločilo (točki II in III izreka). Določitev posebnega pogoja v izrečeni pogojni obsodbi mora imeti svoj pravni temelj v odločbi o ugoditvi oškodovančevemu premoženjskopravnemu zahtevku oziroma v nekem drugem pravnomočnem in izvršljivem pravnem temelju. S tem, ko je sodišče prve stopnje v izrečeni pogojni obsodbi določilo poseben pogoj, da obtoženi povrne škodo oškodovancem, hkrati pa ni odločilo o pravnem temelju obtoženčeve plačilne obveznosti v navedenih zneskih, je izrek nerazumljiv, kar pomeni, da je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP. Navedeno bi terjalo razveljavitev prvostopenjske sodbe po uradni dolžnosti, upoštevaje dejstvo, da nihče od upravičencev (predvsem državni tožilec, ki bi moral imeti interes za vložitev tovrstne pritožbe) ni vložil pritožbe v tem delu, vendar je tovrsten preizkus po določbi prvega odstavka člena 383 ZKP izključen.
Popravlja se lahko le pisno izdelana sodba, ne pa njen izvirnik, saj se vsebinske napake in pomanjkljivosti sodbe v izvirniku lahko odpravijo le v postopku na podlagi vloženih pravnih sredstev. Sklep opr. št. I K 44026/2017, z dne 8. 9. 2020, s katerim je sodišče prve stopnje saniralo pomanjkljivosti v izreku izvirnika sodbe, ne predstavlja popravnega sklepa po členu 365 ZKP, pač pa odločitev, za katero prvostopenjsko sodišče ni bilo pristojno. Vendar iz razloga, navedenega v točki 5 te odločbe, sodišče druge stopnje v to odločitev ni moglo posegati, predmetni sklep pa je postal pravnomočen in kljub svoji nezakonitosti z dejanskim učinkom poprave izvirnika prvostopenjske sodbe.
Procesnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da bi z naložitvijo plačilne obveznosti obtožencu v višjem znesku v okviru premoženjskopravnega zahtevka A. A. zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 9. točki prvega odstavka člena 371 ZKP; za to kršitev bi šlo, če bi sodišče po uradni dolžnosti samo spremenilo znesek pridobljene protipravne premoženjske koristi v škodo obtoženca v krivdoreku (v primeru sprejema predloženega sporazuma o priznanju krivde pa bi ravnalo tudi v nasprotju z določbo 2. točke drugega odstavka člena 450č ZKP v zvezi s 3. točko prvega odstavka člena 285c ZKP). O premoženjskopravnem zahtevku namreč sodišče odloča res v povezavi s krivdorekom kot ugotovitvijo protipravnega ravnanja, nastanka škode in njune medsebojne vzročne zveze ter krivde povzročitelja škode, o višini nastale škode pa v skladu z določbami materialne in procesne civilne zakonodaje, to je na podlagi dokazov, ki jih predloži škodni upravičenec, in to tudi v delu, ki morebiti presega znesek, katerega zatrjuje tožilstvo v obtožnem aktu.
Glede na čas storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja je kazenski pregon zoper obdolženega zastaral dne 8. 1. 2021, ko je preteklo deset let od storitve kaznivega dejanja.
Ker se uveljavljani pritožbeni razlogi ne nanašajo na pritožbeno izpodbijani sklep, uradoma upoštevni pritožbeni razlogi pa niso podani, je izpodbijani sklep o stroških postopka pravilen in zakonit, sodišče druge stopnje pa je pritožbo obtoženčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).
stiki med otrokom in staršema - stiki med očetom in otrokom - stiki otroka s staršem - stiki brez prenočevanja - varstvo koristi otroka - korist mladoletnega otroka - preživnina - plačilo preživnine za otroka - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - preživljanje otroka pred določitvijo preživnine - dokaz s sodnim izvedencem - dokazno vrednotenje izvedenskega mnenja
Sodna izvedenka psihiatrične stroke Č. Č., katere naloga je bila opredeliti se do pritožnikovih sposobnosti imeti primerne in neobremenjene stike s hčerko, je sicer res ugotovila, da je toženec sposoben izvajati ustrezne stike s hčerko in to tudi preko noči. A odločitev v sodbi temelji predvsem na kasneje izdelanem izvedeniškem mnenju dr. F. F. in dr. D. D., pri čemer mnenje prvega temelji na uporabi ustreznih diagnostičnih postopkov in osebnem pregledu obeh staršev in deklice, mnenje druge pa na podlagi klinično-psihološkega pregleda tožnice in deklice (pritožnik se na vabila za pregled te izvedenke ni odzval). Mnenje izvedenke Č. Č. torej za razliko od nadaljnjih dveh mnenj ni upoštevalo koristnosti stikov z vidika deklice. Oba kasnejša izvedenca pa sta menila, da so v dekličino korist stiki na način, kot potekajo ob izdaji sodne odločbe na podlagi začasne odredbe, torej brez prenočevanja.
upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave - ponovna prisilna poravnava - potrjena poenostavljena prisilna poravnava - izpolnitev obveznosti - sistemska razlaga zakona - teleološka razlaga zakona - procesne predpostavke
Teleološka razlaga, kot jo zagovarja pritožnik in sicer, da določba 221.h člena ZFPPIPP ne velja za upniško prisilno poravnavo, bi pomenila odločanje sodišča v nasprotju z izrecno določbo zakona in tudi sodno prakso, ki jo citira sodišče prve stopnje. Finančno prestrukturiranje, ki se izvede v prisilni poravnavi, je celota ukrepov, ki se izvedejo, da bi dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Z novim predlogom za prisilno poravnavo, ki je vložen, preden je dolžnik izpolnil obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave (ozr. niso predložena potrdila, da je poravnal svoje obveznosti), bi med drugim lahko bilo poseženo v pravice upnikov terjatev, na katere vpliva prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava. Ponovno prisilno poravnavo, v kolikor obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave še niso izpolnjene (ali izkazane), tako lahko predlagajo upniki le pod pogoji iz 221. v člena ZFPPIPP in sicer ponovna prisilna poravnava je dovoljena le s soglasjem upnikov, ki so skupaj imetniki terjatev, za katere učinkuje prejšnja pravnomočna potrjena prisilna poravnava in katerih vsota dosega 50 % vsote vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev v postopku prejšnje pravnomočne potrjene prisilne poravnave.