CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00049249
ZIZ člen 41, 41/7, 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2. OZ člen 22, 28, 28/2. ZPP člen 69.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - sporazum o krajevni pristojnosti - označba sporazuma o krajevni pristojnosti v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Če sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili sporazum o krajevni pristojnosti, lahko upnik v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem pristojnim po tem sporazumu. V tem primeru mora upnik v predlogu določno označiti listino o sporazumu o krajevni pristojnosti. Navedba zgolj „ponudba“ ne more nadomestiti zahteve po opredelitvi sporazuma. Sporazum strank namreč velja le tedaj, kadar je v pisni obliki in se nanaša na določen spor ali bodoče spore, ki bi morebiti nastali z določenega pravnega razmerja.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, na kateri je bila etažna lastnina vzpostavljena po zvetl - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pravica uporabe - služnostna pravica - pravica do izjave - opustitev izvedbe dokazov - zaslišanje priče - udeležba v postopku
ZVEtL-1 v 48. členu določa krog udeležencev postopka. Skladno s petim odstavkom navedenega člena lahko občina, na območju katere je stavba, zaradi varovanja javnega interesa v postopku prijavi udeležbo, če verjetno izkaže obstoj javnega interesa. Občina je torej tista, ki varuje javni interes in nihče drug.
Pritožnika, ki zatrjujeta obstoj stvarne pravice, sta sicer nedvomno imela pravni interes, da bi bila obveščena o predmetnem nepravdnem postopku in da bi jima bilo s tem omogočeno sodelovanje v postopku. Vendar pa je njun pravni interes prenehal. Prenehal je v trenutku, ko je predlagateljica postopka v odgovoru na njuno pritožbo izrecno izjavila, da služnosti ne priznava.
Na tem mestu velja glede okoliščin iz 43. člena ZVEtL-1 še pojasniti, da zakon na abstraktni ravni ne daje prednosti eni okoliščini pred drugo. Ustrezno težo jim je ob upoštevanju namena zakona in okoliščin obravnavanega primera dolžno dati sodišče.
gospodarski spor majhne vrednosti - odvoz komunalnih odpadkov - oprava storitev - pravočasnost dokazov
Dejstvo je, da je (večinska) sodna praksa, ki jo citira že sodišče prve stopnje (nanjo se je med sojenjem sklicevala tudi toženka), v takšnih in podobnih sporih enotna, in sicer, da pravno razmerje med pravdnima strankama res temelji na zakonu in odloku, vendar je njuno razmerje dvostransko in odplačno. To pa pomeni, da ob ugovoru zavezanca (toženke), da storitve odvoza odpadkov niso bile opravljene, (zgolj) sklicevanje tožnice na zakonske obveznosti iz ZVO -1 in obveznosti iz občinskega odloka, za odločitev v njeno korist ne zadoščajo.
ZPP člen 124, 124/2, 124/4, 286, 426. ZCes-1 člen 1. ZPrCP člen 1. Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 1.
motenje posesti - posest nepremičnine - dejanska posest - vzpostavitev prejšnjega stanja - petitorna pravda - javna cesta - bankina - zapora ceste - dokazni predlog - navajanje trditev in dokazov - branje zapisnika - ugovor zoper vsebino zapisnika - izvedba dokaza z izvedencem - geodet
Vposestnih pravdah se ne ugotavlja pravica do posesti, ampak je bistvena dejanska posest.
Če je imel toženec ugovore na vsebino zapisnika, bi te na pojasnjen način moral pravočasno uveljaviti, kot pa izhaja iz zapisnikov glavnih obravnav, ugovorov ni podal.
Ni vsaka postavitev količkov že motenje posesti, vsekakor pa motenje posesti pomeni postavitev količkov na mestu, kjer nekdo izvaja dejansko oblast nad stvarjo
statusno preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. - prenos podjetja na kapitalsko družbo - univerzalno pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - prenehanje pravdne stranke
Statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika je posebej urejeno v 7. Poglavju ZGD-1 v členih 667 do 672. Po določbi člena 667 se podjetnik lahko statusno preoblikuje s prenosom podjetja na prevzemno kapitalsko družbo pri čemer s prenosom podjetja preidejo na družbo podjetje podjetnika, ter vse pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem, družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Z vpisom prenosa v register podjetnik preneha opravljati dejavnost, AJPES pa opravi izbris podjetnika iz poslovnega registra (tretji odstavek 671. člena ZGD-1), saj ta preneha obstajati (tretji odstavek člena 591 ZGD-1). Tožeča stranka kot samostojni podjetnik je tako prenehala obstajati in kot taka ne more biti več aktivno legitimirana za ta spor.
Priporočeno pošiljanje pošte ne zahteva hkrati tudi nujnega osebnega prevzema oziroma, da bi bila vročitev dokazana s podpisano povratnico, saj bi s tem lahko upniku odvzeli pravno varstvo v primeru, ko se dolžnik izogiba prejemu poštne pošiljke in pričakuje, da ne bo prišlo do posledic zaradi kršitev pogodbenih določil, praviloma neplačila obveznosti.
Sprejem skupščinskega sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev s strani glavnega delničarja sam po sebi ne pomeni, da (sedaj izključeni) manjšinski delničar ne sme naperiti tožbe za ugotovitev ničnosti oziroma izpodbojnosti sprejetih sklepov, če gre za primere, ki so zakonsko dopustni za uveljavljanje ničnosti v 390. členu, oziroma izpodbojnosti v 395. členu ZGD-1. S tem se izključenim manjšinskim delničarjem zagotavlja sodno varstvo njihovih pravic, ki se postavijo nasproti pravici glavnega delničarja v zvezi s pridobitvijo lastništva vseh delnic družbe, katere manjšinski delničarji so bili iztisnjeni. Navedena tožba daje izključenim manjšinskim delničarjem možnost, da se v prihodnosti nazaj vzpostavi korporacijsko razmerje med njimi in družbo, med tožečimi in toženo stranko torej. V primeru uspeha s tako tožbo, bi bilo tožnikom, če bi jim bila že pred tem (v naprej) odvzeta procesna legitimacija v tem postopku, odvzeto sodno varstvo, ki je povezano s statusom tožnikov kot delničarjev (pa čeprav gre za status, ki so ga ob vložitvi tožbe nesporno imeli, nato pa ga izgubili, a ne še dokončno, saj se o tem še odloča v drugem sodnem postopku, kar pomeni, da je odločitev o tem še "viseča"), s čimer bi bilo prekomerno poseženo v njihovo ustavno pravico do sodnega varstva.
Iz uradnega zaznamka v spisu izhaja, da zapuščinska postopka nista bila „združena“, kot je to pričakoval pritožnik, ker je bil v postopku po pok. G. G. objavljen oklic neznanim dedičem. Že zaradi tega je bilo smotrno, da zadevi nista bili združeni in je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi izdalo sklep o dedovanju glede premoženja zapustnice, ki je bilo znano v času izdaje sklepa. Poleg tega bo s pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa dedičem po pok. H. H. omogočeno, da kot njeni pravni nasledniki postanejo stranke v zapuščinskem postopku po pok. G. G. Povedano drugače, s pravnomočnim sklepom o dedovanju se bodo lahko v zapuščinskem postopku po pok. G. G. izkazali kot dediči njegove dedinje.
ZIZ člen 17, 17/1. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 21, 21-2, 41, 41/1-1.
obseg izvršilnega naslova - izvršitev tuje sodne odločbe
Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določilo 2. točke 21. člena, ki prepoveduje preverjanje vsebine tujega izvršilnega naslova, ki je potrjen kot evropski izvršilni nalog. Pri tem je tudi bistveno, da se tuja sodna odločba izvrši pod enakimi pogoji kot domača sodna odločba (1. točka 41. člena Uredbe Bruselj I bis).
ZPP člen 116, 116/1, 140, 142, 142/3, 212. ZIZ člen 36.
vročanje - osebna vročitev - vročitev družinskemu članu - vrnitev v prejšnje staje
Pojem odrasel član gospodinjstva poleg običajnih družinskih skupnosti vključuje tudi druge skupnosti, saj ni potrebno, da gre za življenjsko skupnost, pač pa lahko gre zgolj za ekonomsko skupnost, bistveno je, da obstoji realno pričakovanje, da bo oseba, ki je pisanje sprejela, s tem pisanjem tudi pravočasno seznanila naslovnika.
vpis spremembe članov nadzornega sveta - nesuspenzivnost pritožbe - nepravdni postopek
V sklepu Okrožnega sodišča v Celju Ng 9/2020 z dne 30. 10. 2020 je v pravnem pouku v zadnji vrstici navedeno, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. Udeleženec neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče na podlagi drugega odstavka 35. člena ZNP-1 o tem odločiti v izreku. Ne zahteva izrecno odločitev v izreku, kot zmotno navaja udeleženec, pač pa je potrebno sodno odločbo razlagati kot celoto, torej tudi pravni pouk kot njen sestavni del.
delitev solastnine - delitev solastnih nepremičnin - civilna delitev stvari - fizična delitev - poslovni prostor - stanovanje - prizidek k zgradbi - priklop na javno električno omrežje - etažna lastnina - dokaz s sodnim izvedencem - funkcionalno stanovanje - tržna vrednost nepremičnine - potrebna večina solastnikov - soglasje solastnikov - samostojna stanovanjska enota - funkcionalno zemljišče k stavbi - primerno stanovanje - pobotanje terjatev
Če je za vzpostavitev funkcionalnosti potreben dodaten gradbeni poseg, morajo z njim soglašati vsi solastniki. Ravno tako je potrebno soglasje vseh solastnikov v primeru spremembe iz poslovnega v stanovanjski objekt.
V primeru, da solastnik prejme v naravi manj kot je vreden njegov solastninski delež, je potrebno soglasje solastnikov za doplačilo in zagotovilo zavezanca za doplačilo, da lahko sredstva v roku zagotovi.
medicinski poseg - telesna poškodba - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - prenizka odškodnina - izvedensko mnenje - izpovedba oškodovanca - zamuda zavarovalnice - zamudne obresti - odločitev o pravdnih stroških - uspeh po temelju in po višini - pritožbeni stroški - sprememba izpodbijane odločbe
Po vsem navedenem znaša po oceni pritožbenega sodišča pravično zadoščenje tožnici za nepremoženjsko škodo skupaj 15.200,00 EUR oziroma približno 11,9 povprečnih mesečnih neto plač v času sojenja, kar ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine, pritožbenih teženj po nadaljnjem povišanju pa ne gre podpreti.
V odškodninskih pravdah sodna praksa zgolj izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva na primer v primerih, ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka.
Ker se uveljavljani pritožbeni razlogi ne nanašajo na pritožbeno izpodbijani sklep, uradoma upoštevni pritožbeni razlogi pa niso podani, je izpodbijani sklep o stroških postopka pravilen in zakonit, sodišče druge stopnje pa je pritožbo obtoženčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega varstva in zdravljenja v zdravstvenem zavodu - trajanje varnostnega ukrepa - milejši ukrep
V obravnavanem primeru gre za nadomestitev hujšega varnostnega ukrepa psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, ki se je zoper storilca začel izvrševati 4. 4. 2018, v milejši varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1. V tem primeru pa tudi milejši varnostni ukrep po 70.b členu KZ-1 lahko traja najdalj toliko časa, kolikor časa bi lahko največ trajal storilcu prvotno izrečeni varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po 70.a členu KZ-1, torej največ pet let od začetka njegovega izvajanja (tretji odstavek 70.a člena KZ-1).
preslikava listin iz sodnega spisa - zavezanec za plačilo - sodne takse - zagovornik po uradni dolžnosti
V predmetnem in podobnih primerih je torej odločilno to, kdo je zavezanec za plačilo posamezne sodne takse, oziroma ali gre za uvedbo določenega postopka ali pa za opravo posameznega dejanja.
Podlaga za odločitev v konkretnem primeru ni bil zgolj eden dokaz (poročilo D.b.), kot navaja pritožba, ampak je bila to predvsem ocena izpovedb prič, ki so bile po eni strani popolnoma skladne, po drugi pa tako neskladne, da je sodišče prve stopnje zaključilo, da so bile prirejene za potrebe te pravde.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - pomanjkanje sodnikov - izločitev vseh sodnikov oddelka pristojnega sodišča - bolniška odsotnost
Zaradi stvarnih razlogov pa sodišče ne more voditi postopka takrat, kadar obstajajo takšne dejanske okoliščine, zaradi katerih se lahko vnaprej predvideva, da sodišče zadeve dalj časa ne bo moglo rešiti (daljša odsotnost sodnikov zaradi bolezni, nezasedenost sodniških mest, nemožnost začasne dodelitve sodnikov z drugih sodišč itd.).
izvršba zaradi omogočanja stikov z mladoletnim otrokom - odlog izvršbe - sprememba izvršilnega naslova - začasna odredba - prekinitev postopka - varstvo koristi otroka - sodno varstvo - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve v nov postopek
Kot je pravilno izpostavil upnik v pritožbi, je imelo sodišče prve stopnje v položaju, ko tečeta sočasno postopek izvršbe glede stikov z otrokom na podlagi izvršilnega naslova in postopek o spremembi izvršilnega naslova glede stikov, dve možnosti:
Sprejeti končno odločitev o odlogu izvršbe po izvedenem celovitem dokaznem postopku in presoji, kaj je v največjo otrokovo korist: stike, kot izhajajo iz izvršilnega naslova, izvrševati, ali jih do končne odločitve v postopku o spremembi stikov odložiti.
Sprejeti odločitev o prekinitvi postopka odločanja o odlogu izvršbe do odločitve o začasni odredbi v postopku glede spremembe stikov.
Pravilnost dokazne ocene in način, kako je ta ocena v obrazložitvi sodbe posredovana, sta dve različni stvari. Prvo se nanaša na ugotovljeno dejansko stanje in je predmet samostojnega izpodbojnega razloga po 3. točki 370. člena ZKP, medtem ko je dokazna ocena v obrazložitvi napadene sodbe posredovana na način, ki v celoti ustreza zahtevam iz sedmega odstavka 364. člena ZKP.