KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060050
KZ-1 člen 251, 251/1, 252, 252/1, 252/1-3. ZKP člen 144, 144-6, 371, 371/1, 371/1-5, 371/1-11, 372, 372/1, 373, 373/1, 391. ZUP člen 55, 55/4.
ponarejanje listin - status oškodovanca - prevzem pregona - upravičenja - posebni primeri ponarejanja listin - konkretizacija zakonskih znakov - uporaba ponarejene listine - registrska tablica
Objekt kazensko pravnega varstva kaznivega dejanja ponarejanja listin je v prvi vrsti pravni promet. Zakonski opis navedenega kaznivega dejanja sicer ne vsebuje individualno določenega oškodovanca, vendar pa lahko drugemu zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin nastane škoda in je lahko njegova osebna ali premoženjska pravica s takšnim ravnanjem prekršena ali ogrožena, zaradi česar lahko kot oškodovanec prevzame oziroma nadaljuje kazenski pregon, če državni tožilec od njega odstopi. Opredelitev oškodovanca namreč temelji na vzročni zvezi med kaznivim dejanjem in kršitvijo ali ogrozitvijo njegove premoženjske oziroma osebne pravice. Oškodovanec pa je lahko le tisti, ki je s kaznivim dejanjem neposredno oškodovan in je subjekt oziroma nosilec kakšne pravice, ki je prekršena ali ogrožena, pri čemer mora biti iz opisa kaznivega dejanja jasno razvidno, da je prekršena ali ogrožena kakšna njegova pravica.
Vsebina prvega odstavka 252. člena KZ-1 je neločljivo povezana z 251. členom KZ-1, saj zakon v 252. členu KZ-1 taksativno našteva pet specialno določenih alternativ ponarejanja listin. S tem je zakonodajalec jasno začrtal meje kaznivega dejanja ponarejanja listin, določba pa je namenjena poenotenju teorije in sodne prakse pri razlagi 251. člena KZ-1. Gre za interpretacijsko pravilo za uporabo 251. člena KZ-1, kar pomeni, da bi se vsi taksativno našteti primeri lahko izpeljali iz kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu KZ-1, četudi jih zakon ne bi posebej uredil.
dogovor o pristojnosti - izvršilni postopek - ugovor dolžnika
Dolžnik se utemeljeno sklicuje na njegove ugovorne trditve in priloženo pogodbo št. 312/2016. Iz ugovoru dolžnika priloženih računov s tema številkama izhaja, da se nanašata na sklenjeno pogodbo št. 312/2016. Iz 23. člena te pogodbe izhaja za primer, če spornega vprašanja pogodbeni stranki ne bi mogli rešiti sporazumno, je za rešitev spora pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, na kateri je bila etažna lastnina vzpostavljena po zvetl - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pravica uporabe - služnostna pravica - pravica do izjave - opustitev izvedbe dokazov - zaslišanje priče - udeležba v postopku
ZVEtL-1 v 48. členu določa krog udeležencev postopka. Skladno s petim odstavkom navedenega člena lahko občina, na območju katere je stavba, zaradi varovanja javnega interesa v postopku prijavi udeležbo, če verjetno izkaže obstoj javnega interesa. Občina je torej tista, ki varuje javni interes in nihče drug.
Pritožnika, ki zatrjujeta obstoj stvarne pravice, sta sicer nedvomno imela pravni interes, da bi bila obveščena o predmetnem nepravdnem postopku in da bi jima bilo s tem omogočeno sodelovanje v postopku. Vendar pa je njun pravni interes prenehal. Prenehal je v trenutku, ko je predlagateljica postopka v odgovoru na njuno pritožbo izrecno izjavila, da služnosti ne priznava.
Na tem mestu velja glede okoliščin iz 43. člena ZVEtL-1 še pojasniti, da zakon na abstraktni ravni ne daje prednosti eni okoliščini pred drugo. Ustrezno težo jim je ob upoštevanju namena zakona in okoliščin obravnavanega primera dolžno dati sodišče.
Iz uradnega zaznamka v spisu izhaja, da zapuščinska postopka nista bila „združena“, kot je to pričakoval pritožnik, ker je bil v postopku po pok. G. G. objavljen oklic neznanim dedičem. Že zaradi tega je bilo smotrno, da zadevi nista bili združeni in je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi izdalo sklep o dedovanju glede premoženja zapustnice, ki je bilo znano v času izdaje sklepa. Poleg tega bo s pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa dedičem po pok. H. H. omogočeno, da kot njeni pravni nasledniki postanejo stranke v zapuščinskem postopku po pok. G. G. Povedano drugače, s pravnomočnim sklepom o dedovanju se bodo lahko v zapuščinskem postopku po pok. G. G. izkazali kot dediči njegove dedinje.
pritožba zoper popravni sklep - umik pritožbe - napaka v prepisu sodbe - napaka v izreku prvostopenjske odločbe
Stališče sodišča prve stopnje, da v danem primeru ni možna pritožba le zoper popravni sklep, je zmotno, saj sodišče prve stopnje ni izdelalo popravljenega prepisa sodbe, s katerim bi nadomestilo prejšnji prepis, temveč je izdalo zgolj popravni sklep, s katerim je "popravilo" izrek sodbe, tožena stranka pa se je pritožila le zoper popravna sklepa. Tudi iz vsebine pritožbe z dne 3. 11. 2020 zoper prvi popravni sklep izhaja, da se tožena stranka pritožuje le zoper popravni sklep, ker meni, da ni bilo pogojev za njegovo izdajo, saj sodišče prve stopnje želi z njim podredni zahtevek iz 1.2. točke spremenjenega tožbenega zahtevka nadomestiti s primarnim zahtevkom iz 1.1. točke spremenjenega tožbenega zahtevka, kar dejansko pomeni spreminjanje odločitve iz sodbe. To pa je v nasprotju z namenom 328. člena ZPP.
delitev solastnine - delitev solastnih nepremičnin - civilna delitev stvari - fizična delitev - poslovni prostor - stanovanje - prizidek k zgradbi - priklop na javno električno omrežje - etažna lastnina - dokaz s sodnim izvedencem - funkcionalno stanovanje - tržna vrednost nepremičnine - potrebna večina solastnikov - soglasje solastnikov - samostojna stanovanjska enota - funkcionalno zemljišče k stavbi - primerno stanovanje - pobotanje terjatev
Če je za vzpostavitev funkcionalnosti potreben dodaten gradbeni poseg, morajo z njim soglašati vsi solastniki. Ravno tako je potrebno soglasje vseh solastnikov v primeru spremembe iz poslovnega v stanovanjski objekt.
V primeru, da solastnik prejme v naravi manj kot je vreden njegov solastninski delež, je potrebno soglasje solastnikov za doplačilo in zagotovilo zavezanca za doplačilo, da lahko sredstva v roku zagotovi.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada in stroški izvedenca - dokazovanje z izvedencem - sklep o postavitvi izvedenca - izločitev izvedenca - strokovna institucija kot izvedenec - izvedenec psihiatrične stroke
Običajno je stranka s tem, kdo konkretno bo izdelal izvedensko mnenje, seznanjena najkasneje s prejemom sklepa o postavitvi izvedenca, kar ji omogoča predlagati njegovo izločitev (drugi odstavek 247. člena ZPP). Drugačna pa je situacija, če sodišče izdelavo izvedenskega mnenja zaupa strokovni instituciji. Stranka v tem primeru z osebo ali osebami, ki bodo konkretno izdelovale izvedensko mnenje, ni seznanjena že s sklepom o postavitvi izvedenca.
Izvedenec psihiatrične stroke je kompetenten tudi za oceno duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in strah, ker gre pri teh oblikah škode (tudi) za psihično doživljanje oškodovanca.
ZIZ člen 17, 17/1. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 21, 21-2, 41, 41/1-1.
obseg izvršilnega naslova - izvršitev tuje sodne odločbe
Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določilo 2. točke 21. člena, ki prepoveduje preverjanje vsebine tujega izvršilnega naslova, ki je potrjen kot evropski izvršilni nalog. Pri tem je tudi bistveno, da se tuja sodna odločba izvrši pod enakimi pogoji kot domača sodna odločba (1. točka 41. člena Uredbe Bruselj I bis).
standard obrazloženosti ugovora - verodostojna listina
Dolžnik je obrazloženo nasprotoval terjatvi upnika. Zaključku sodišča prve stopnje o vložitvi obrazloženega ugovora upnik v pritožbi niti ne nasprotuje, temveč zatrjuje dejanske okoliščine in prilaga dokaze za utemeljenost terjatve. Ali je zahtevek utemeljen ali ne, bo odločalo sodišče v rednem pravdnem postopku.
povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - uporabnina za nepremičnino - nekdanja izvenzakonska partnerja - ugotavljanje deležev na skupnem premoženju
Tožnik do konca svojega bivanja v sporni nepremičnini le-te ni uporabljal brez pravnega naslova, kar je sicer temelj postavljenega zahtevka na plačilo uporabnine.
vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve - utemeljenost predloga za vpis v zemljiško knjigo - nesklepčnost predloga - delna ugoditev zemljiškoknjižnemu predlogu - stroga formalnost zemljiškoknjižnega postopka
Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalen in zemljiškoknjižno sodišče preizkuša le skladnost med listino in predlogom. Če te skladnosti ni, gre za nesklepčen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno.
Oba predloga za dopustitev revizije je potrebno obravnavati kot eno vlogo oziroma eno pravno sredstvo, zato je treba šteti, da gre tudi le za en predlog za oprostitev plačila sodne takse.
ZFPPIPP člen 310. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 63, 483, 483-6.
stvarna pristojnost - tožba za ugotovitev lastninske pravice - izločitvena pravica - spor o pravici - spor v zvezi s stečajnim postopkom - novejša sodna praksa - začetek stečajnega postopka - vložitev tožbe
Ocena sodišča prve stopnje, da je spor o izločitveni pravici, spor, ki je v zvezi s stečajnim postopkom, je pravilna.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00049139
ZVEtL-1 člen 42, 43, 43/1, 44.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča pravilno upoštevalo in ocenilo vse kriterije iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.
ZPP člen 108, 128, 128/4, 324, 324/6, 335, 344, 366.
zavrženje pritožbe - bistvene sestavine pritožbe - premalo izvodov pritožbe - nepopolna vloga - poziv na popravo pritožbe - stroški postopka - pritožba zoper sklep o stroških - pravni pouk
Sodišče prve stopnje je v pravnem pouku stranke izrecno opozorilo, da je treba pritožbo vložiti v dveh izvodih in da sodišče, če pritožba ne bo vložena v zadostnem številu izvodov, vložnika ne bo pozivalo, naj jo popravi ali dopolni, ampak bo pritožbo takoj zavrglo.
Glede na čas storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja je kazenski pregon zoper obdolženega zastaral dne 8. 1. 2021, ko je preteklo deset let od storitve kaznivega dejanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00049970
ZKP člen 15, 78, 78/1, 140.
denarna kazen - zagovornik obdolženca - zloraba procesnih pravic - pogoji za sojenje v nenavzočnosti - izostanek odvetnika z naroka
Zmotno in v nasprotju z določbami ZKP, Zakonom o odvetništvu (ZOdv) in etičnimi standardi Kodeksa odvetniške etike pa je pritožbeno naziranje, da mora zagovornik storiti vse, kar je v korist obtoženca in da se mora ravnati izključno po njegovih navodilih. Zagovornik, ki pravo pozna, je namreč tako, kot ostale stranke postopka in sodišče zavezan k spoštovanju postopkovnih določil, vendar pa so njegova ravnanja, ki so usmerjena v obtoženčevo korist v tej zvezi zamejena takrat, ko merijo na zlorabo procesnih pravic.