Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 6, 9, 9/4.. ZUJF člen 168, 168/2.. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4, 11, 11/3.
odločitev o stroških postopka - potni stroški - kilometrina - odsotnost iz pisarne
Po četrtem odstavku 9. člena Pravilnika se povrnitev stroškov za prevožene kilometre obračunava v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi. Po drugem odstavku 168. člena ZUJF se zaposlenemu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov. Glede na takšno višino cene neosvinčenega motornega bencina, znaša kilometrina v času prvega naroka ter osebnega pregleda pri izvedencu 0,08 EUR oziroma kilometrina skupaj 9,85 EUR, kar predstavlja cenejši prevoz kot prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi za dva potnika v višini 43,20 EUR, kolikor je potnih stroškov naračunalo sodišče prve stopnje.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/6, 233/8. OZ člen 393, 393/1, 394.
stečajni postopek nad pravno osebo - začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika - razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka - umik predloga - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - solidarna zaveza plačila - zavezanec za plačilo predujma - stečajni dolžnik - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika
V konkretnem primeru se je zoper sklep o začetku stečajnega postopka, ki ga je predlagal sam dolžnik, pritožila družbenica, ki je s pritožbo uspela. Na podlagi njene pritožbe je sodišče sklep o začetku stečajnega postopka v celoti razveljavilo. Posledično družbenica ni dolžna nositi stroškov, ki so nastali zaradi neutemeljenega predloga dolžnika. Dolžan jih je nositi dolžnik.
Stečajni postopek se uvede z vložitvijo predloga. Predlagatelj mora ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka založiti predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Če je predlagatelj dolžnik sam, je oproščen plačila predujma in se začetni stroški porabijo iz proračuna. Po unovčenju stečajne mase v višini založenih sredstev iz proračuna pa se ta sredstva vrnejo v proračun. To z drugimi besedami pomeni, da gre le za začasno in pogojno oprostitev plačila predujma za začetne stroške stečajnega postopka. Ker se je izkazalo, da je dolžnik neutemeljeno predlagal začetek stečajnega postopka in je bil tudi pravnomočno razveljavljen sklep v delu, v katerem nalaga plačilo predujma iz proračuna, je predujem dolžan plačati dolžnik v skladu z določbo prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Stališče, da predujma ni dolžan plačati nihče, je zmotno.
URS člen 2, 22, 23, 33, 50, 74, 156.. ZPIZ-2 člen 6, 16, 16/1, 22.. ZPP člen 8, 212.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.. ZMEPIZ-1 člen 81.
izvzem iz obveznega zavarovanja - ustanovitelj družbe - poslovodna oseba - lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe
Sodišče prve stopnje je enako kot pred njim toženi zavod, pravilno uporabilo relevantne določbe ZPIZ-2 in ZMEPIZ-1. Po 81. členu ZMEPIZ-1 se po uradni dolžnosti uvede postopek za ugotavljanje lastnosti zavarovanca v primerih, določenih v 80. členu, če je vzpostavljeno pravno razmerje, na podlagi katerega po zakonu nastane zavarovalno razmerje, pa ni bila vložena prijava v zavarovanje. To velja tudi za zavarovance iz 1. odstavka 16. člena ZPIZ-2, po katerem so obvezno zavarovani družbeniki gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi RS in so poslovodne osebe, če niso zavarovani na drugi podlagi. Sicer pa zavarovalno razmerje nastane ex lege z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje (6. člen ZPIZ-2) in za zavarovance iz 16. člena ZPIZ-2 traja od dneva vpisa v poslovni register družbenika in poslovodne osebe do dneva izbrisa iz registra (22. člen ZPIZ-2).
Kogentnih določb ZPIZ-2 ni mogoče uporabljati drugače kot glasijo. Za izvzem iz zavarovanja iz zdravstvenih razlogov ni zakonske podlage. Pritožbeno stališče o ustvarjanju fikcije prihodkov, ko iz upravičenih razlogov niso bili doseženi, je zmotno in pravno popolnoma irelevantno. Kot je v domeni družbenika in poslovodje gospodarske družbe, da se vpiše v poslovni register, velja enako za izbris iz registra, v kolikor iz zdravstvenih razlogov ni zmožen za poslovodenje. Le na takšen način se je mogoče izogniti obveznemu pokojninskemu in invalidskemu zavarovanju, ki nastane z vpisom in preneha z izbrisom iz registra. V socialnem sporu o lastnosti zavarovanca ni mogoče doseči drugačne obravnave od predpisane. Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oseb iz 16. člena ZPIZ-2 ni vezano na prihodke ali dobiček gospodarskih družb, temveč izključno na status družbeništva ali poslovodenja družbe. Zavarovanje temelji na statusni podlagi in izvzem iz zavarovanja, ki bi bil vezan na prihodek ali dobiček ni mogoč.
določitev vrednosti spornega predmeta - sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - stvarna pristojnost - sprememba stvarne pristojnosti - dopustnost posebne pritožbe - razveljavitev sklepa - solastnina - vlaganje v nepremičnino - očitno prenizka vrednost spornega predmeta
Glede na tožbene trditve in postavljeni primarni tožbeni zahtevek, vrednost spornega predmeta tega zahtevka ne more biti vrednost rabljenega stanovanja v K. v izmeri 36,34 m2, saj tožeča stranka primarno ne zahteva poleg deleža 4/6 še stanovanje v tej solatni hiši v izmeri 36,34 m2, temveč kot solastnica zahteva točno določen del solastne hiše zaradi vlaganj v ta točno določeni del.
ZFPPIPP člen 289, 289/2, 355, 355/1, 357, 357/1. ZPP člen 3, 3/3.
prijava terjatev v postopku prisilne poravnave - prijava terjatev v stečajnem postopku - terjatve, pridobljene med začetkom postopka prisilne poravnave in začetkom stečajnega - stroški stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - sklep o soglasju k stroškom stečajnega postopka - predlog stečajnega upravitelja - nedopustno razpolaganje strank z zahtevki
Glede na to, da sta nad dolžnikom tekla dva postopka prisilne poravnave, in sicer prvi postopek, ki se je začel s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 001/2012 z dne 16. 4. 2012 in se zaključil s sklepom St 001/2012 z dne 22. 11. 2012, s katerim je bila potrjena prisilna poravnava, in drugi postopek (ponovne) prisilne poravnave, začet s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 002/2015 z dne 6. 11. 2015, v katerem se je s sklepom z dne 17. 10. 2016 začel stečajni postopek, je sodišče zavzelo stališče, da le zadnji postopek prisilne poravnave velja skupaj s predmetnim stečajnim postopkom za enoten postopek, ki je bil uveden z vložitvijo predloga za (ponovno) prisilno poravnavo, zato le za ta postopek veljajo posebna pravila iz 289. člena ZFPPIPP. Navedena pravila se ne raztezajo tudi na prvo prisilno poravnavo St 001/2012, saj gre v tem primeru za poseben postopek, ki je že pravnomočno končan.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2012) člen 4.
okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda - metodologija - relevantni podatki - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - pomanjkljive trditve
Tožeča stranka je res predstavila metodologijo izračuna okoljske dajatve. S tem je podala trditve o vsebini (podzakonskega) prava, ki zavezuje pravdni stranki. Pojasnilo sodišča prve stopnje, da ni „opredelila na kakšen način je prišla do vtoževanega zneska“, pa je pravilno. Tožeča stranka namreč ni pojasnila, katere konkretne podatke (ki naj bi veljali za obveznost tožene stranke) je upoštevala ob izračunu vtoževanega zneska, to pomeni, da ni podala trditev o pravno odločilnih dejstvih.
ZŠtip-1 člen 3, 87, 87/1, 92, 92-2, 97, 97-7, 99, 99/5.. OZ člen 240.
vračilo štipendije - državna štipendija - višja sila - rok za končanje študija - zamuda roka
Zmotno je stališče tožene stranke, da je tožnica, ker ni pravočasno opravila študijskih obveznosti do 30. 9. 2017 in ji je prenehalo štipendijsko razmerje, že iz tega razloga dolžna vrniti prejete štipendije, ne da bi se ugotovili razlogi, zaradi katerih tožnica študijskih obveznosti ni zaključila do 30. 9. 2017. Tožnica je namreč tekom postopka kot razlog za zamudo za zaključek študija navajala prav zdravstvene težave in zato predložila določene dokaze. Zato je v konkretnem primeru zgolj prenehanje štipendijskega razmerja šteti kot razlog za vračilo štipendije, najmanj preuranjen. Po drugi strani je nesprejemljivo tudi nasprotno stališče, da je štipendist prost obveznosti že, če uspešno (četudi z zamudo) zaključi letnik oziroma študij. Ugotovljen mora biti namreč opravičljiv razlog za zamudo, to je za višjo silo oziroma za okoliščine, ki se jim štipendist ni mogel izogniti in jih tudi ne predvideti v smislu opredelitve višje sile iz 3. člena ZŠtip-1 ter ob smiselni uporabi določb 240. člena OZ.
ugotovitev obstoja lastninske pravice - predračun stroškov stečajnega postopka - soglasje stečajnega sodišča - sklep o soglasju k plačilu stroškov postopka - odločanje o stroških pravdnega postopka - potrebnost stroškov - presoja vseh okoliščin - neodvisnost
V stečajnih zadevah (stečajna) sodišča po predračunu stroškov (356. člen ZFPPIPP) določijo okvir predvidenih stroškov stečajnega postopka. Določba 357. člena ZFPPIPP pa pomeni dovoljenje upravitelju, da opravi plačilo, ki je strošek stečajnega postopka, samo, če mu sodišče poda soglasje za to izpolnitev. Tak sklep stečajnega sodišča seveda ne pomeni, da je pravdno sodišče vezano na sklep o soglasju za plačilo stroškov stečajnega postopka, saj gre za razmerje upravitelj in upravičenec do plačila v stečajnem postopku, ki se v določenih primerih lahko izvede le pod nadzorom stečajnega sodišča.
Drugačno je razmerje med strankami pravdnega postopka, saj pravdno sodišče odloča o potrebnosti stroškov v skladu z določbami ZPP. Določba 155. člena ZPP določa, da pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetniku ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi.
izločitev v korist potomcev - povečanje vrednosti premoženja zapustnika na nepremičnini, ki je kasneje podarjena dediču - vračunanje koristi od uporabe premoženja - vračunanje daril v dedni delež - odplačna narava darilne pogodbe - dokazna ocena - rok za vložitev tožbe - napotitev na pravdo - pomanjkljiva trditvena podlaga - informativni dokaz z izvedencem
Za dediče v pravdi velja enotno nujno sosporništvo, zato neaktivnosti toženke, ob toženčevi udeležbi in podanem odgovoru na tožbo, ni mogoče šteti za priznanje zahtevka.
Pri izračunu ohranitve oziroma povečanja vrednosti zapustnikovega premoženja je treba oceniti, ali je premoženje zaradi potomčeve uporabe morda prikrajšano oziroma ali bi bilo to premoženje večje, če ga potomec ne bi (so)uporabljal, ni pa pomembno, ali je potomec zaradi uporabe stvari obogaten. Ta metoda se bistveno razlikuje od metode pri odločanju o utemeljenosti povračilnega zahtevka, ki ga ima potomec za časa prednikovega življenja in za katerega po ustaljeni sodni praksi velja, da se pri izračunu prednikove obogatitve od vrednosti potomčevih vlaganj odšteje vrednost prejetih koristi.
Upoštevanje izvedenskih mnenj, ki v konkretnem primeru predstavljajo informativni dokaz, saj omogočajo dopolnitev tožnikovih trditev, je nedopustno.
URS člen 2, 50, 51.. ZZVZZ člen 23, 23-1, 23-2, 23-3, 39, 40, 41, 44a, 46, 46-2, 46-4, 47, 47-2, 84.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 154, 154/2, 154/4, 155.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (1998) člen 139.. ZZVZZ člen 46, 46-2, 46-4, 47, 47-2, 84.. OZ člen 274, 275.
zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - humanitarna organizacija - prevozni stroški
Plačilo zdravstvene storitve bolnici s strani donatorja in na račun zavarovanca (izpolnitelja) nima nobenega vpliva na razmerje med zavarovancem in zavarovalnico, saj se s plačilom izključno vzpostavi razmerje med plačnikom – donatorjem in zavarovancem. Donator v tem primeru ni izpolnil obveznosti zavarovalnice, konkretno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, temveč je izpolnil izključno obveznost zavarovanca proti bolnišnici. Donator namreč ni v nikakršnem materialnopravnem razmerju do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ampak le do zavarovanca. Kar je bistveno v celotni verigi, s tem ni ugasnila obveznost zavarovalnice, to je Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti zavarovancu. S plačilom donatorja zdravstvenih storitev je prenehala zgolj obveznost v razmerju med zavarovancem in bolnico. Hkrati pa je nastalo razmerje med donatorjem ter zavarovancem, ki proti donatorju postane dolžnik, izpolnitelj – donator pa upnik (274. člen OZ). Edino razmerje med tema dvema potem lahko vpliva na terjatev oziroma na sredstva, plačana bolnici.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je ob izpolnjenih zakonskih pogojih še vedno dolžan izpolniti obveznosti do zavarovanca in mu povrniti stroške, ki so mu nastali zaradi zdravljenja v tujini. Če bo tretji, to je donator, ki je za zavarovanca plačal stroške zdravljenja, od zavarovanca terjal vračilo teh sredstev, ko mu bodo izplačani s strani zavarovalnice, je odvisno od razmerja med dolžnikom – zavarovancem in prevzemnikom – donatorjem.
izdaja začasne odredbe - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - intelektualna lastnina - industrijska lastnina - težko nadomestljiva škoda - nastanek večje škode - pogoj reverzibilnosti - vrnitev v prejšnje stanje
V delu, ko tožnik zahteva odstranitev toženčeve tetovaže in nepreklicno odstranitev predmetov kršitve iz gospodarskih tokov ter njihovo uničenje, ne bi bil izpolnjen pogoj reverzibilnosti.
Sama trditev, da se bo v primeru neizdaje začasne odredbe psihično počutje tožnika še poslabšalo, zaradi svoje pavšalnosti ne omogoča presoje, ali bi bila škoda, ki bi lahko nastala tožniku, težko nadomestljiva.