ZPŠOIRSP člen 6, 7, 10, 11, 12, 13, 14. ZPP člen 4, 4/1, 279c, 302, 302/3, 305a, 339, 339/1. ZSV člen 21, 25.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - denarna socialna pomoč - pravice oseb, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva - načelo neposrednosti - obravnavanje pred spremenjenim senatom - razjasnjevalna dolžnost - pomanjkljiva trditvena podlaga - pripravljalni narok - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje
Kadar na pomanjkljivost trditev opozori že nasprotna stranka, po stališču sodne prakse dodatna razjasnjevalna in poučevalna dolžnost sodišča odpade.
Po ustaljeni sodni praksi sodba ESČP v zadevi Kurić in ostali proti Sloveniji tožnice ne razbremenjuje trditvenega in dokaznega bremena glede ostalih predpostavk odškodninske odgovornosti (obstoj in obseg škode ter vzročna zveza med nastalo škodo in izbrisom iz registra stalnega prebivalstva).
Da se je pravni položaj tožnice z izbrisom poslabšal, samo po sebi ne zadostuje za zaključek o obstoju in višini premoženjske škode ter vzročni zvezi med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva ter zatrjevanim premoženjskim prikrajšanjem v višini denarne socialne pomoči.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00048938
ZP-1 člen 57b, 57c, 57c/2. ZPrCP člen 65, 65/4, 65/4-1, 65/4-21, 65/6.
hitri postopek o prekršku - plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - postopek ugovora zoper plačilni nalog - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - odločitev prekrškovnega organa - odločba o prekršku - prepoved reformatio in peius - nepravilno parkiranje
Ugovor v postopku o prekršku nima le narave pravnega sredstva, temveč zakon posebej določa, da se ugovor šteje kot izjava v hitrem postopku o prekršku, s čimer se kršitelju omogoča, da se izjavi o "obtožbi" ter hkrati predlaga dejstva in dokaze v svojo obrambo.
Prekrškovni organ mora zaradi ugovora zoper plačilni nalog svojo odločitev znova pretehtati z vidika vsebine ugovora in nato z odločbo odločiti o glavni stvari postopka, torej o prekršku, odgovornosti storilca za prekršek in o sankciji zanj; pri tem ne gre samo za ugotavljanje utemeljenosti ugovora, ampak se ugotavlja obstoj vseh odločilnih dejstev za izvedbo dokazov zanje, upoštevajoč tudi druge ugotovitve v postopku izdaje plačilnega naloga po tem zakonu. Pri tem mora prekrškovni organ upoštevati prepoved reformatio in peius.
Prvi pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, kot jo je predlagala tožnica, je določen v prvem odstavku 272. člena ZIZ. Upnik mora izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da ta pogoj v konkretnem primeru ni izpolnjen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00050700
OZ člen 171.. ZUTD člen 11, 11/1, 113.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - plačilo rente - premoženjska škoda - stroški postopka - odmera stroškov
Glede tožbenega zahtevka za plačilo denarne rente je sodišče prve stopnje v novem sojenju, glede na ugotovitev izvedenke prof. dr. H.H., da po 11. 3. 2013 tožnikove opustitve iskanja zaposlitve ni več mogoče vzročno povezovati s psihoreaktično motnjo, rento pravilno določilo tako, da je znesek prikrajšanja pri plači, ki bi jo tožnik prejemal, če bi še delal pri toženi stranki, zmanjšalo za znesek minimalne plače, saj bi tožnik glede na svojo preostalo delovno zmožnost tak znesek plače lahko zaslužil.
Pritožba tožnika utemeljeno izpostavlja, da sodišče ni pravilno odmerilo stroškov postopka, ker je štelo, da je bil tožnik ves čas trajanja sodnega postopka upravičen do brezplačne pravne pomoči. Iz podatkov v spisu namreč o tem ni mogoče z gotovostjo sklepati.
KZ-1 člen 20, 220, 220/1.. ZKP člen 371, 371/2, 387.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - sostorilstvo - pravica do obrambe - zaslišanje razbremenilnih prič
Obdolžencu mora biti torej omogočeno, da zaslišuje in zahteva zaslišanje tako obremenilnih prič, kot tudi zasliševanje razbremenilnih prič. Če sodišče tega ne stori, krši obdolženčevo pravico do obrambe, ki je v obravnavani zadevi takšne narave, da je vplivala oziroma bi vsekakor mogla vplivati na pravilnost in zakonitost sodbe. Čeprav obdolženec, ki je sicer prava neuka stranka in se je branil brez zagovornika, zaslišanje svoje sestre S. T. na glavni obravnavi ni izrecno predlagal, kot je to sicer storil v pritožbi, pa bi sodišče glede na vse že navedeno in njegovo sklicevanje na alibi, tak dokaz bilo dolžno izvesti. Ker tega ni storilo je bila obdolžencu kršena njegova pravica do obrambe, kar je vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost sodbe (drugi odstavek 371. člena ZKP).
Tožnik ni izkazal za verjetno, da terjatev obstoji. Toženka mu je podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, določenega v 2. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ker je bil s strani nadzornega sveta odpoklican z mesta direktorja. Že samo dejstvo, da je bil odpoklican, pomeni, da je tožniku delo po pogodbi o zaposlitvi za direktorja objektivno onemogočeno, saj je pogoj za opravljanje dela direktorja (poslovodje) družbe z omejeno odgovornostjo imenovanje na poslovodno funkcijo, ki preneha z odpoklicem. Razlogi za odpoklic s funkcije, do katerih se je sicer sodišče prve stopnje opredelilo, niso bistveni. Vprašanje zakonitosti odpoklica ni predhodno vprašanje.
Tožena stranka se neutemeljeno zavzema za to, da bi sodišče prve stopnje moralo tožbo zavreči, ker tožnik pred njeno vložitvijo ni uveljavljal varstva svojih pravic pri toženi stranki. Ker je bil tožnik predhodno že vključen v sistem poklicnega zavarovanja oziroma so mu bili do februarja 2012 plačani prispevki za to zavarovanje in gre za terjatev, ki je povsem jasno izražena v denarju, gre za čisto denarno terjatev, ki jo je mogoče uveljavljati neposredno pred sodiščem in za uveljavljanje sodnega varstva ni potrebno predhodno varstvo pravic pri delodajalcu po prvem odstavku 200. člena ZDR-1.
nasilje v družini - dokazni standard verjetnosti - prepovedi zaradi nasilnih dejanj - nujen postopek - preprečevanje nasilja v družini
Ustaljena in enotna sodna praksa je, da v postopkih po ZPND zadošča, da je nasilje verjetno izkazano, saj morajo biti hitri, ker so nujni, to pa onemogoča izvedbo obsežnejšega oz. bolj poglobljenega dokaznega postopka; posledično višji dokazni standard ni možen.
ZDR-1 člen 156, 184.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53.. ZJU člen 140.
tedenski počitek - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožniku na misiji KFOR 28 tedenski počitek ni bil kršen, saj mu je tožena stranka omogočila koriščenje 21 dni počitka (za en dan neizkoriščenega počitka pa mu je že bila pravnomočno dosojena odškodnina s sodbo IV Pd 1078/2016 z dne 17. 4. 2018), zato je tožnikov zahtevek za plačilo zneska 3.952,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2015 zavrnilo.
gradnja čez mejo nepremičnine - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek
Določba 47. člena SPZ odstopa od splošno sprejetega načela enotnosti nepremičnine (superficies solo cedit), zato pritožnica s sklicevanjem na 18. člen SPZ, na katerem utemeljuje solastninsko pravico (ker je lastnica nepremičnine, na kateri leži del shrambe, naj bi bila shramba sestavina njene nepremičnine), ne more uspeti. V primeru gradnje čez mejo nepremičnine lahko bodisi lastnik nepremičnine bodisi graditelj (enako njegov pravni naslednik) zahteva, da sodišče v nepravdnem postopku uredi medsebojna razmerja, pravnomočna sodna odločba pa šele omogoča pridobitev (so)lastninske pravice na gradnji.
oporočno dedovanje - oporočni in zakoniti dediči - otrok - bratje in sestre zapustnika - pisna oporoka - ustna oporoka - uveljavljanje dedne pravice - napotitev na pravdo - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - sporna dejstva - nesporna dejstva - vrednost zapuščine - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku
Ker je imela pokojna dva sinova, pritožnik (njen brat) ni njen zakoniti dedič. Ker pa je uveljavljal obstoj ustne oporoke zapustnice, na podlagi katere mu gredo pravice iz zapuščine, ga je zapuščinsko sodišče povabilo na narok, na katerem je poleg zakonitih dedičev tudi sam lahko podal izjavo (175. člen ZD).
Glede na potek postopka je zapuščinsko sodišče ravnalo prav, ko je na podlagi pisne oporoke in dednega dogovora za dediča razglasilo zapustničina sinova. V pritožbi opisane okoliščine, v katerih naj bi pokojna sestra izrazila ustno oporoko, glede na povedano na pravilnost sklepa nimajo vpliva. Teh dejstev tudi sicer prvostopenjsko sodišče samo ne bi ugotavljalo, ampak bi moralo zapuščinski postopek prekiniti in pritožnika napotiti na pot pravde.
kolektivni delovni spor - predstavnik delavcev - volitve v svet zavoda
Za postopek volitev v svet zavoda ni mogoče po analogiji uporabiti določbe 47. člena ZSDU, saj je postopek volitev na drugačen način urejen v aktu o ustanovitvi (Odloku), ki predstavlja pravilno pravno podlago za ravnanje v primeru izvolitve nadomestnega člana sveta zavoda v primeru prenehanja mandata članu pred njegovim potekom. Iz ZOVFI in Odloka jasno izhaja, da je treba člana zavoda - predstavnika delavcev izvoliti na neposrednih in tajnih volitvah, kar velja tudi v primeru nadomeščanja člana, ki mu je predčasno prenehal mandat. Člani sveta zavoda - predstavniki delavcev (in tisti, ki so predstavniki staršev) se lahko le izvolijo, imenovanje članov je namreč pridržano le za člane sveta zavoda, ki so predstavniki ustanovitelja. Določb 12. in 15. člena Odloka tako ni mogoče tolmačiti tako, da se tudi predstavnika delavcev imenuje v svet zavoda. Iz sklepa z dne 18. 9. 2020 pa v nasprotju s tem izrecno izhaja, da je bil predlagatelj za novega člana v svetu zavoda imenovan, in ne izvoljen. Ne drži torej predlagateljeva trditev, da je bil izvoljen. Glede na navedeno je nasprotna udeleženka ravnala pravilno, ko je za izvolitev enega člana sveta šole - predstavnika zaposlenih po ugotovitvi, da je enemu izmed že izvoljenih članov predčasno prenehal mandat, razpisala in izvedla nove volitve, kar je bilo zavodu nenazadnje naloženo tudi z odločbo Inšpektorata RS za šolstvo in šport.
Tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje kot bruto osnovno plačo za obračun nadur upoštevati znesek 1.560,08 EUR, saj iz tožnikovih plačilnih list, elektronskih evidenc tožene stranke in določila tretjega odstavka 7. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je tožnik prejemal 805,00 EUR bruto osnovne plače, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in obrazložilo, da je v višjem bruto znesku (1.560,08 EUR) poleg osnovne plače zajet tudi del plače za delovno uspešnost, ki pa se skladno z ustaljeno sodno prakso pri odmeri 30 % dodatka za nadurno delo ne upošteva. Pritožbene navedbe, da je bila tožniku obljubljena plača v višjih zneskih ter da je zaupal toženi stranki, da bo pogodba o zaposlitvi skladna z dogovorom, pa na drugačno odločitev v obravnavanem primeru ne morejo vplivati.
Iz opisanega ravnanja oškodovanca in njegovih izjav pričama ni mogoče sklepati, da je pristal na to, da si kdo vozilo prilasti oziroma da je nedvomno izrazil voljo, da ga ne želi imeti več v lastnini ter da je lastninska pravica z opustitvijo stvari prenehala (prvi in drugi odstavek 102. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ) in v tem primeru tudi ne bi podal prijavo na policijo, ko je ugotovil, da vozila ni več.
izključitev zavarovalnega kritja - tatvina motornega vozila - izročitev ključev vozila
Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbenim navedbam toženke, da je zavarovalno kritje izključeno, saj je tožnik v skladu z četrtim odstavkom 11. člena Splošnih pogojev izgubil zavarovalne pravice, ker ni izpolnil svoje obveznosti iz 4. točke prvega odstavka 34. člena Splošnih pogojev, saj toženki ob prijavi škode zaradi tatvine vozila ni predložil vseh originalnih in rezervnih ključev vozila, pri tem pa tudi ni uspel izpodbiti domneve, da njegova opustitev ni v vzročni zvezi z nastankom zavarovalnega primera.
SPZ člen 88, 89, 89/1, 89/2, 89/3. ZNP člen 6, 35.
nujna pot - dovolitev nujne poti - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov - prekluzija v predlagalnem nepravdnem postopku - načelo najmanjše obremenitve - denarno nadomestilo za dovolitev nujne poti - višina nadomestila za nujno pot - občinski podrobni prostorski načrt (OPPN)
Pri odločanju o poteku nujne poti je sodišče pravilno sprejelo potek poti po različici, za katero je na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca ugotovilo, da nepremičnino tretjega nasprotnega udeleženca najmanj obremenjuje. V skladu z določilom drugega odstavka 89. člena SPZ sodišče namreč nujno pot določi tako, da se tuja nepremičnina čim manj obremeni. Zato je neutemeljeno zavzemanje predlagateljev za potek uvoza po različici 1, saj bi bila po tej različici nepremičnina tretjega nasprotnega udeleženca bolj obremenjena kot po sprejeti različici 3.
Pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o vzpostavitvi nujne poti upoštevati določila OPPN, je neutemeljen. Pogoji in kriteriji za določitev nujne poti so določeni s SPZ, ki je nad občinskim podzakonskim aktom.
SPZ člen 32. ZPP člen 115, 115/1, 142, 142/8, 154, 154/3, 286, 286/1, 286/3, 426.
motenje posesti - spor zaradi motenja posesti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - solastninska pravica - zadnja mirna posest - dokazna prekluzija - zaslišanje strank - nepristop na narok - vročanje pisanj - način vročanja - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - vročanje sodnih pisanj pooblaščencu - vročanje vabila stranki, ki ima pooblaščenca - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - neznaten uspeh
Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Izključeno je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. Zato je sklicevanje toženke na njeno solastninsko pravico brezpredmetno.
Tožnica je svoj predlog za obnovo postopka utemeljila z razlogom, določenim v 10. točki tega člena ZPP, in sicer se je sklicevala na vsebino izvedenskega mnenja v sporu I Pd 369/2019. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bilo to mnenje izdelano dne 25. 9. 2020, po zaključku glavne obravnave in izdaji sodbe v tem sporu. Tako izvedensko mnenje ne predstavlja novega dokaza, na podlagi katerega bi bil predlog za obnovo postopka lahko utemeljen (prim. odločbi VSRS Dsp 2/2017 in VSRS II Ips 173/2016), pri čemer je nebistveno, kdaj je tožnica za nov dokaz izvedela in kdaj je predlog za obnovo postopka vložila.
Kadar so na strani obtoženca podane okoliščine, ki nakazujejo, da zaradi svojega duševnega stanja, nižje izobrazbe ali iz drugih razlogov zakonskega besedila pravnih poukov ni sposoben razumeti, strokovna pomoč zagovornice sodišča prve stopnje ne odvezuje dolžnosti, da obtoženca pouči na njemu razumljiv način ter da z vprašanji tudi vsestransko preveri nedvoumnost danega priznanja.
Preveritev in presoja obtoženčeve procesne sposobnosti razumevanja narave in posledic priznanja krivde (če je potrebno tudi s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke) ter prostovoljnosti, jasnosti in popolnosti priznanja morata biti še toliko bolj skrbni, poglobljeni in previdni, če krivdo priznava obtoženec z duševnimi motnjami.
ZGJS člen 1, 1/2, 2, 2/2, 5, 5/2, 6, 8, 8/1.. ZVO-1 člen 149, 149/1.. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (2012) člen 2, 2-8, 2-9, 2-10, 3, 3/1, 3/2, 4, 5, 5/1, 9, 9-15.
opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe - oskrba s pitno vodo - oblikovanje cene - omrežnina za odvajanje in čiščenje odpadnih voda - javna infrastruktura - najem javne infrastrukture
S takšnim dejanskim prestrukturiranjem višina posameznih postavk (kot jih Uredba določa kot obvezne sestavine določitve cene omrežnine) pa je tožnica ravnala v svojo korist (zviševanje najemnine) in v škodo toženke, saj je bila toženka dolžna v javnem interesu (pa tudi v interesu ostalih občin) poravnati oz. zagotavljati financiranje drugih postavk (ki jih je tožnica samovoljno zniževala oz. celo izločala). Zato nikakor ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da si je tožena stranka razliko v najemnini prisvojila na račun tožeče stranke.