odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - vrnitev v prejšnje stanje - nedovoljen predlog - materialnopravni rok
Ker rok za vložitev predloga za vložitev izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja glede na ustaljeno sodno prakso ni procesni, temveč materialno pravni rok, zaradi zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče zahtevati vrnitev v prejšnje stanje, oziroma ugoditi takšnemu predlogu.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - začasni odvzem tujega vozniškega dovoljenja - izvršitev stranske sankcije
Izvrševanje začasne prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. v času trajanja postopka o prekršku ne pomeni, da sodišče ne bi smelo izreči stranske sankcije prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. za dobo enega leta. Začasna prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. je zgolj ukrep začasne narave, ki ne more nadomestiti izreka obvezno predpisane stranske sankcije. Dejstvo, da je bila storilcu izrečena začasna prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. že v postopku o prekršku, pa bo upoštevano pri izvrševanju te sankcije tako, da se bo čas, za katerega je trajala začasna prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S. vštela v izrečeno sankcijo prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju R. S.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - nezakoniti dokazi - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - elektronski alkotest - indikator
Namen ugovora zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja je v tem, da lahko obdolženec z navedbami v ugovoru in predlaganjem dokazov poskuša izkazati, da utemeljen sum ni podan tj. da verjetnost, da je storil očitani mu prekršek, ni večja od verjetnosti, da ga ni storil. Tega praviloma ni mogoče doseči s sklicevanjem na nezakonitost dokazov, na katerih temelji izpodbijani sklep, saj bi morala biti nezakonitost tako evidentna, da bi bilo na prvi pogled očitno, da dokaz ni zakonito pridobljen.
preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva
Sodišče se v okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja v postopku o prekršku, ki ga je storilec storil v času preizkusne dobe.
Sodišče v okviru odločanja o preklicu ne more upoštevati posledic, ki jih bo za storilčevo življenje, izpolnjevanje službenih in družinskih obveznosti imela izvršitev izrečenih ukrepov, niti nima možnosti, da bi storilcu z naložitvijo dodatnih obveznosti podaljšalo preizkusno dobo in s tem izrečeneno odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 411, 411/1, 413, 413/1, 413/2.
obnova kazenskega postopka - zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - razlogi za obnovo kazenskega postopka - novi dokazi ali dejstva, ki bi verjetno pripeljali do drugačne odločitve
Stopnja formalnega preizkusa je nujno odvisna od kompleksnosti vsake posamezne zadeve - bolj kot je bilo ugotavljanje dejanskega stanja v kazenskem postopku zapleteno, specifično ali obširno, sorazmerno bolj bo poglobljen tudi formalni preizkus. Temu botruje predvsem dejstvo, da formalna presoja ni namenjena zgolj ugotavljanju, ali gre za določena nova dejstva in dokaze, ki bi utegnila biti na splošno obsojencu v korist - kot že opredeljeno uvodoma, je pravni standard za dopustitev obnove postavljen višje: nova dejstva ali novi dokazi morajo sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi utegniti povzročiti oprostitev obsojenega ali pa njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu. Glede na to, da je šlo v konkretni zadevi za indično sodbo, številna pravno odločilna dejstva pa so se ugotavljala na podlagi več dejstvenih sklopov in okoliščin z različnimi in številnimi dokazi, pritožbeni senat ocenjuje ugotavljanje konkretnega dejanskega stanja kot kompleksno in zahtevno.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-3, 202d, 202d/3. ZKP člen 89.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravočasnost predloga - vrnitev v prejšnje stanje - objektivni razlogi - zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu - smiselna uporaba
Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče ugoditi oziroma ga ni mogoče niti vsebinsko obravnavati, ker je glede na razloge, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, tak predlog nedovoljen. Prav tako pa v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji, da bi lahko sodišče prve stopnje ali pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi instituta vrnitve v prejšnje stanje štelo, da je storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pravočasen, saj glede na zgoraj pojasnjeno nezmožnost pravočasne pridobitve zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu ni mogoče šteti kot objektivni razlog za nezmožnost vložitve predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049070
ZSKZDČEU-1 člen 225 - 235. KZ-1 člen 7, 7/1, 308, 308/3, 308/6. Sklep Sveta 2009/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ (2009) člen 4, 4/2, 4/3, 5, 5/3, 11.
kazenska evidenca - načelo lojalnega sodelovanja - uporaba milejšega zakona - pravica do izvajanja dokazov v svojo korist - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - odmera kazenske sankcije - Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS)
Višje sodišče ugotavlja, da je zmotno stališče zagovornika, da bi se tujcu, državljanu Evropske Unije, ki se mu v kazenskem postopku sodi v naši državi, podatek iz kazenske evidence o izreku obsodbe, ki ni bila izrečena v naši državi, izbrisal po določbah slovenskega kazenskega zakona, ker tako stališče nima pravne podlage. V spisu se nahaja kazenska evidenca za obsojenca - t. i. ECRIS, za katero je skladno s členom 11 okvirnega sklepa 2008/315/PNZ zaprosil pristojni organ Republike Slovenije. Iz kazenske evidence izhaja, da je bil obsojenec predhodno obsojen v Španiji, kar pomeni, da je za izbris kazni iz kazenske evidence za posamezno obsodbo pristojna izključno Španija. Višje sodišče ob tem še ugotavlja, da zagovornik niti ne uveljavlja, še posebej ne konkretno, da je nastopil pogoj za izbris kazni iz kazenske evidence po določbah o izbrisu, ki jih ureja Republika Španija. S tem je, ob upoštevanju načela zaupanja, ki velja med državami članicami Evropske Unije, tudi ob upoštevanju določbe 3. točke 5. člena sklepa Sveta 2008/315/PNZ, ki določa obveznost države državljanstva, da posreduje zgolj posodobljene informacije, potrebno zaupati Republiki Španiji, da so v kazenskem listu navedene zgolj obsodbe, ki po pravu države izreka obsodbe še niso bile izbrisane.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00048724
ZPND člen 19, 21, 21/1.
nasilje v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - prepovedi zaradi nasilnih dejanj - zavrnitev dokaznih predlogov - ocena subjektivne ogroženosti - trajanje ukrepa
Zmoten je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo, da se nasprotnemu udeležencu prepove vstop v stanovanje v prvem nadstropju hiše, dejansko prepustilo stanovanje v skupni uporabi predlagateljici. Med udeležencema namreč ni sporno, da v tem stanovanju nista živela v skupnem gospodinjstvu.
Navedbe o hudih posledicah, ki jih bo za storilca in njegove družinske člane imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne predstavljajo podlage za spremembo izpodbijane odločitve, saj je glede na zakonsko podlago preklic odložitve izvršitve obvezen.
procesna nesposobnost - procesna sposobnost stranke - postavitev začasnega zastopnika - učinek procesnih dejanj - nedovoljena vloga
Postavitev začasnega zastopnika predpostavlja ugotovitev, da stranka ni procesno sposobna. Zato v postopku ne more nastopati sama, ampak v njenem imenu procesna dejanja zanjo opravlja njen začasni zastopnik. Procesna dejanja, ki jih procesno nesposobna oseba opravi sama, se ne upoštevajo, posledično pa tudi ne njene vloge.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049215
URS člen 28, 29, 31. KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 135/1, 296, 296/1. ZKP člen 245, 344, 354, 354/1, 371, 371/1-9.
opis kaznivega dejanja - pravica do učinkovite obrambe - prekoračitev obtožbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - identiteta med obtožbo in sodbo - ogled kraja kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilništva - kaznivo dejanje grožnje - privilegij zoper samoobtožbo
Po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča (2., 3. in 4. točka obrazložitve) prav izpustitev prvotne navedbe o oškodovankini izgubi zavesti, zaradi česar naj bi bila prisiljena trpeti poškodbe na svojo škodo, pomeni, da je odpadel bistven element nasilništva, torej razlog za njen podrejeni položaj. Posledično je prvostopenjsko sodišče po presoji, da opis vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja grožnje po drugem odstavku 135. člena KZ-1, samo spremenilo zakonsko opredelitev kaznivega dejanja.
Gre za več kot le za spremembo pravne kvalifikacije, saj je prvostopenjsko sodišče vsebinsko poseglo v konkretni opis kaznivega dejanja: izpustilo je konkretizacijo zakonskega znaka podrejenega položaja ter dodalo konkretizacijo zakonskega znaka prestrašenosti ali vznemirjenosti. S strani tožilstva spremenjen opis kaznivega dejanja, s katerim je razpolagalo sodišče ob odločanju o obtožbi, bi namreč tudi po oceni pritožbenega senata terjal izrek oprostilne sodbe po 1. točki 358. člena ZKP, saj opis ni vseboval konkretizacije vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1; kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, je izostala konkretizacija zakonskega znaka podrejenega položaja. Prav dodajanje konkretiziranih zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje po 135. členu KZ-1 („zaradi takšnega ravnanja obdolženca pa je bila oškodovanka prestrašena in vznemirjena“) v obravnavnem kontekstu opisa kaznivega dejanja s strani tožilstva v okviru historičnega dogodka tako že predstavlja drugo in ne več zgolj drugačnega kaznivega dejanja. Predvsem pa je bistvenega pomena, da navedeni poseg v opis predstavlja spremembo v škodo obdolženega, saj je vodil v izrek obsodilne sodbe.
Sodno priznane otrokove potrebe so lahko takšne, kot jih omogočajo preživninske zmožnosti roditeljev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, kolikor zmožnosti roditeljev dopuščajo, pa še druge, ki so namenjene otrokovemu zdravemu razvoju.
ZPP člen 112, 112/1, 277, 277/1, 318, 318/1, 339, 339/2-7.
zamudna sodba - priznanje dejstev - domneva priznanja tožbenih trditev - prepozen odgovor na tožbo - pravočasnost odgovora na tožbo - rok za vložitev odgovora na tožbo - pravočasnost vloge, vezane na rok - oddaja vloge neposredno na sodišču - datum vložitve vloge - dohodni žig - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Kadar se toženec v predpisanem roku ne odzove na tožbo, se domneva, da priznava tožnikove dejanske navedbe. V takem primeru sodišče na podlagi prvega odstavka 318. člena ZPP brez obravnave z zamudno sodbo ugodi tožbenemu zahtevku, če so za njeno izdajo izpolnjeni določeni pogoji (pravilna vročitev tožbe v odgovor; tožbeni zahtevek, s katerim je dopustno razpolagati; sklepčnost tožbe; zatrjevana dejstva ne smejo nasprotovati predloženim dokazom in splošno znanim dejstvom).
preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva - omilitev sankcije
Besedilo drugega odstavka 202.e člena ZP-1 je povsem jasno in nedvoumno ter ne omogoča kakršnegakoli tehtanja oziroma možnosti, da se kljub izpolnjevanju pogojev za preklic storilcu ne prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Prav tako ni mogoče smiselno uporabiti določb o omilitvi sankcij.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049559
KZ-1 člen 29, 29/4, 323, 323/1, 323/2, 324, 324/1, 324/2. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6, 42, 42/5.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - nevarna vožnja v cestnem prometu - izločitev sodnika - prekluzija - prepozna zahteva za izločitev sodnika - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - actio libera in causa - krivda - neprištevnost storilca - predrzna vožnja v cestnem prometu - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - objektivni in subjektivni element - izvajanje dokazov v obdolženčevo korist
Zakonsko zahtevo iz drugega odstavka 42. člena ZKP, da mora stranka izločitev sodnika uveljavljati "takoj", ko izve za razlog izločitve, je potrebno razlagati ob upoštevanju vsebine (tudi obsega, zahtevnosti) zadeve, okoliščin konkretnega primera in procesnih pravic strank postopka, saj gre za pomembno procesno dejanje, ki zahteva posvet zagovornika s stranko in čas za pripravo obrambe. Po presoji sodišča druge stopnje sta imela zagovornik in obtoženec po seznanitvi z razlogom za izločitev najkasneje dne 10. 11. 2020 več kot dovolj časa (natančneje, kar 42 dni), da bi se lahko posvetovala in pripravila obrambo ter vložila pisno zahtevo za izločitev sodnice že veliko prej, vsekakor pa pred prvim narokom za glavno obravnavo dne 23. 12. 2020. Sploh upoštevajoč dejstvo, da glede na okoliščine konkretnega primera poseben čas za pripravo obrambe ni bil potreben, saj gre za ponovljeno sojenje in je v zahtevi zatrjevani razlog za izločitev sodnice temeljil na razveljavljeni sodbi, pri čemer je zahteva argumente črpala iz vsebine pritožbe obtoženčevega zagovornika zoper razveljavljeno sodbo.
Sklep, da je bil pri storilcu podan krivdni odnos, še preden se je spravil v stanje neprištevnosti, mora vselej temeljiti na ugotovljenih, konkretnih dejstvih in ga ni mogoče samo domnevati. Posameznik, ki zaužije psihoaktivne snovi, se sicer zaveda, da bo zaradi tega zaužitja med drugim zmanjšana tudi njegova samokontrola, vendar mu zgolj zaradi take abstraktne zavesti, ob odsotnosti dodatnih okoliščin, še ni mogoče očitati krivdnega odnosa do konkretnih dejanj. Takšen očitek je mogoče nasloviti na storilca samo, če so ugotovljene konkretne okoliščine, ki ga utemeljujejo, denimo če dokazni postopek pokaže, da se je storilec možnosti izvršitve kaznivega dejanja zavedal zato, ker se mu je že kdaj prej kaj podobnega zgodilo ali ker ve, da ne prenaša alkohola oziroma določenih substanc.
Za ugotovitev obtoženčevega subjektivnega odnosa do očitanih mu dejanj je potrebno ugotoviti, ali mu je mogoče očitati, da je bila pri njem, preden se je spravil v neprištevno stanje, podana zavestna malomarnost do obravnavanih kaznivih dejanj. Drugače povedano, potrebno je ugotoviti, ali se je obtoženec, preden se je spravil v stanje neprištevnosti, kumulativno zavedal, da si lahko z zaužitimi substancami povzroči neprištevnost, da lahko v takšnem stanju upravlja z vozilom in da lahko v tem primeru krši več cestnoprometnih predpisov ter povzroči prometno nesrečo ali koga ogrozi, torej da lahko izvrši katero od kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa kot dejanj, istovrstnih kaznivima dejanjema, ki ju je kasneje v stanju neprištevnosti dejansko storil. Pa je kljub temu zavedanju obtoženec lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo oziroma da bo to lahko preprečil.
Teorija zastopa stališče, da je potrebno vsebino pojma predrznosti oziroma predrzne vožnje določiti na podlagi kombinacije objektivnih in subjektivnih elementov. Predrzno tako vozi tisti, ki vozi na predrzen način (objektivni vidik), pri tem pa si drzne več, kot bi si smel (subjektivni vidik). Sodišče predrznost ugotavlja na podlagi navzven spoznavnih okoliščin na strani storilca, ki zadevajo tako naravo kot tudi število kršitev v določenem historičnem dogodku, na podlagi katerih je mogoče utemeljiti, da storilčeva vožnja odstopa od običajnih kršitev in jo je mogoče že izkustveno opredeliti kot predrzno. Voziti predrzno namreč pomeni voziti tako, da ta način vožnje v odnosu do drugih udeležencev v prometu vzbuja pozornost zaradi nenavadnosti, saj bistveno odstopa od običajnih kršitev. Pri presoji, ali je izpolnjen zakonski znak "predrznosti", torej sodišče izhaja iz konkretnega, navzven razvidnega storilčevega ravnanja, ki glede na dane prometne razmere kaže na njegovo (subjektivno) predrznost.
Tožnici je delovno razmerje dne 5. 4. 2018 prenehalo in od 15. 3. 2018, ko bi eventualno lahko šteli, da je izvedela za možnost prenehanja delovnega razmerja, letnega dopusta iz objektivnih razlogov ni mogla izrabiti. Neizrabljenih je ostalo 12 dni za leto 2017 in 9 dni za leto 2018. Za te dni ji je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo nadomestilo.
SPZ člen 88, 89, 89/1, 89/2, 89/3. ZNP člen 6, 35.
nujna pot - dovolitev nujne poti - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov - prekluzija v predlagalnem nepravdnem postopku - načelo najmanjše obremenitve - denarno nadomestilo za dovolitev nujne poti - višina nadomestila za nujno pot - občinski podrobni prostorski načrt (OPPN)
Pri odločanju o poteku nujne poti je sodišče pravilno sprejelo potek poti po različici, za katero je na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca ugotovilo, da nepremičnino tretjega nasprotnega udeleženca najmanj obremenjuje. V skladu z določilom drugega odstavka 89. člena SPZ sodišče namreč nujno pot določi tako, da se tuja nepremičnina čim manj obremeni. Zato je neutemeljeno zavzemanje predlagateljev za potek uvoza po različici 1, saj bi bila po tej različici nepremičnina tretjega nasprotnega udeleženca bolj obremenjena kot po sprejeti različici 3.
Pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o vzpostavitvi nujne poti upoštevati določila OPPN, je neutemeljen. Pogoji in kriteriji za določitev nujne poti so določeni s SPZ, ki je nad občinskim podzakonskim aktom.
gradnja čez mejo nepremičnine - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek
Določba 47. člena SPZ odstopa od splošno sprejetega načela enotnosti nepremičnine (superficies solo cedit), zato pritožnica s sklicevanjem na 18. člen SPZ, na katerem utemeljuje solastninsko pravico (ker je lastnica nepremičnine, na kateri leži del shrambe, naj bi bila shramba sestavina njene nepremičnine), ne more uspeti. V primeru gradnje čez mejo nepremičnine lahko bodisi lastnik nepremičnine bodisi graditelj (enako njegov pravni naslednik) zahteva, da sodišče v nepravdnem postopku uredi medsebojna razmerja, pravnomočna sodna odločba pa šele omogoča pridobitev (so)lastninske pravice na gradnji.
Prvi pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, kot jo je predlagala tožnica, je določen v prvem odstavku 272. člena ZIZ. Upnik mora izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da ta pogoj v konkretnem primeru ni izpolnjen.