ZDZdr člen 39, 67. URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ocena ogroženosti - samomorilnost - agresija
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena URS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člen URS). Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048787
ZPP člen 11, 11/1, 212, 213, 213/1. OZ člen 122, 478.
prenos računa - prenos vrednostnega papirja - glavna obveznost - namen strank - stranska obveznost - izročitev dokumentacije - denarno nadomestilo - dolžna skrbnost - preverjanje dokumentov - stvarne napake - sorazmerno znižanje kupnine - oblikovalna pravica - vrednost stvari - trditveno breme - načelo ekonomičnosti postopka - enako varstvo pravic v postopku
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, in temu pritožba ne oporeka, da je bil glavni interes tožeče stranke (zaradi izstopa iz članstva KDD) v odplačnem prenosu računov, interes tožene stranke pa v prenosu dogovorjenih finančnih instrumentov ter denarnih sredstev, za katere bo izvajala svojo dejavnost. Prav tako pritožnica ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bilo prenesenih vseh 2.088 računov, vključno s finančnimi sredstvi na njih in je bila tudi višina nadomestila za prenesene račune določena v odstotku od vsote vrednostnih papirjev, ki so bili preneseni zaradi prehoda računov (11. člen Pogodbe). Zato je sodišče prve stopnje obveznost predaje dokumentacije v zvezi z računi strank pravilno materialnopravno opredelilo kot (po)stransko oziroma akcesorno obveznost, zaradi neizpolnitve katere tožena stranka ne more pogojevati svoje nasprotne glavne izpolnitve, to je plačila za prenesene račune.
V primeru sklicevanja na stvarne napake ima pravica zahtevati sorazmerno znižanje kupnine značilnost oblikovalne pravice. Ugovor znižanja plačila je zato povsem samostojen in ga mora stranka konkretizirati, utemeljiti in predvsem jasno uveljaviti, saj ne gre le za obrambno sredstvo, s katerim se tožena stranka brani zoper zahtevek po plačilu, pač pa z njim aktivno uveljavlja svojo oblikovalno pravico, da naj se vrednost nadomestila zaradi napake zniža za določen znesek.
Tožena stranka bi morala pojasniti, zakaj šteje, da je vrednost nadomestila lahko le polovična. Merilo znižanja kupnine je namreč razmerje vrednosti. Zato bi morala tožena stranka v tem postopku zatrjevati (poleg vrednosti izpolnitve brez napake) tudi vrednost, ki bi jo imela izpolnitev na trgu z ugotovljeno napako, razliko med njima izraziti v razmerju (odstotku) in v tem razmerju znižati nadomestilo iz Pogodbe. Nič od tega pa pritožnica ne uveljavlja, da bi v ugovoru zatrjevala.
Pravica, da sodišče trditve in stališča iz navedb stranke obravnava, jih ovrednoti in obrazloži, zakaj ne držijo, je sestavni del pravice do enakega varstva pravic. Vendar zaradi načela ekonomičnosti in pospešitve postopka (prvi odstavek 11. člena ZPP) v primeru, ko sodišče ne ugotovi enega izmed pogojev - v tem primeru za uveljavitev jamčevalnega zahtevka - ni potrebno ugotavljati še obstoja drugih elementov in v zvezi s tem ni potrebno izvajati dokazov, saj dokazovanje obsega le tista dejstva, ki so pomembna za odločbo (prvi odstavek 213. člena ZPP).
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini
Ukrepa iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 19. člena ZPND povzročitelju nasilja preprečujeta konkretno osebno ogrožanje žrtve v stanovanju ali bližini stanovanja s fizičnim in psihičnim nasiljem. Ukrep po 21. členu ZPND pa omogoča žrtvi uporabo stanovanja brez omejitev, ki bi jih sicer lahko izposloval povzročitelj nasilja, v konkretnem primeru nasprotni udeleženec, ki je najemnik tega stanovanja, in zaradi katerih bi bilo bivanje v stanovanju manj kakovostno ali celo nemogoče.
OZ člen 179, 239, 239/1, 239/2, 240, 243, 243/2, 246.. ZBPP člen 46, 46/3.. ZST-1 člen 15, 15/1, 15/2, 15/3, 15/4.
pogodbena odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - vzročna zveza - huda malomarnost - načelo popolne odškodnine
V predmetni zadevi je po mnenju pritožbenega sodišča ključen odgovor na vprašanje, ali je nepremoženjska škoda pravno priznana škoda kot predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00050316
OZ člen 33, 51, 51/3, 51/4, 82, 442. ZPP člen 8, 337, 340.
predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - prava pogodbena volja strank - pogodba o prodaji nepremičnine - plačilo dogovorjene cene - nova dejstva v pritožbi - učinki pogodbe - razmerje med pisno pogodbo in ustnimi dogovori - graja dokazne ocene - elementi pogodbe
Tudi ni utemeljen očitek sodišču prve stopnje da bi moralo ugotavljati pravo pogodbeno voljo strank. Tožnik je bil tisti, ki je pripravil pogodbo oziroma je bila pripravljena po njegovem navodilu, toženka pa je zgolj podpisala pripravljeno pogodbo.
Nesporno je, da sta stranki v roku več kot mesec dni sklenili glavno pogodbo s tem pa je predpogodba prenehala veljati.
Zmotno meni pritožba, da je potrebno določbe predpogodb razlagati v skladu s sklenjeno pogodbo, ker sta se stranki v predpogodbi dogovorili, da vsebino slednje ne bosta spreminjali.
povečan obseg dela - delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela - javni uslužbenci
Za priznanje pravice do izplačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je bistveno le, ali je javni uslužbenec presegel pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu (prim. sklep VS RS VIII Ips 56/2020 in VIII Ips 11/2020). Pri tem pa ni bistveno, ali je do tega preseganja rezultatov dela prišlo zaradi opravljanja nalog delokroga delovnega mesta, za katerega je imel javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ali zaradi opravljanja nalog drugih delovnih mest, ki jih je javni uslužbenec opravljal po odredbi nadrejenega.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - osebna vročitev fizični osebi - fikcija vročitve - osebni stečaj fizične osebe - začetek stečajnega postopka - vročanje sodnih pisanj osebi v stečaju - vročanje stečajnemu upravitelju
Ker je bila tožba tožencu vročena na napačen naslov, ni mogoče šteti, da mu je bila s fikcijo pravilno vročena. Ni izpolnjen prvi pogoji za izdajo zamudne sodbe.
V skladu z 251. členom ZFPPIPP je potrebno po začetku stečajnega postopka vsa pisanja v sodnih in drugih postopkih, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki ali drugem udeležencu postopka, vročiti upravitelju. Tega pa v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni storilo, saj je tožbo (v odgovor) vročalo (osebno) tožencu.
stranska intervencija - pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi - stranska intervencija zavarovanca - zavarovanje odgovornosti
Že sama pogodba, sklenjena med stranskim intervenientom in toženko (t. j. zavarovalnico), s katero je stranki intervenient pri toženki zavaroval svojo odgovornost, je zadostna podlaga za ugotovitev pravnega interesa stranskega intervenienta za vstop v pravdo na strani pogodbenice, ki je torej tožena prav na podlagi te pogodbe. Namen stranske intervencije je tudi v tem, da se prepreči pravda med glavno stranko in stranskim intervenientom. V kolikor je namreč intervenientu omogočeno, da že v tem postopku, kjer se bo presojala njegova odškodninska odgovornost, varuje svoj pravni interes, nova pravda morda niti ne bo potrebna (ni pa seveda izključena).
ZIZ člen 270. ZGD-1 člen 57, 57/1, 57/2, 57/2-3, 66, 66/5, 66/5-24, 227, 227/1, 230, 230/7, 230/8.
zavarovanje denarne terjatve - predlog za začasno odredbo - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - izkaz poslovnega izida - revidiranje - osnovni kapital družbe - vezani kapital - čisti dobiček družbe - bilančni dobiček - uporaba čistega dobička in bilančnega dobička - revidirano letno poročilo
Zgolj pritožničino zatrjevanje, da tožena stranka obveznosti do nje nepravilno ne prikazuje v svojem poslovnem poročilu, dejstev, ki jih izkazuje revidirano letno poročilo, ne more omajati. Zgolj takšna trditev ne more zadoščati za drugačno odločitev o predlagani začasni odredbi, ki temelji na trditvi o poseganju delničarjev v vezani kapital z izplačilom bilančnega dobička.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec sicer naklepno namestil magnet zaradi oviranja pravilnega delovanja tahografa, ni pa naklepno povzročil okvare motorja, ki je posledica te namestitve. V zvezi s tem je pravilno ugotovilo, da toženec ni ravnal tako skrbno kot je pričakovati od poklicnega voznika tovornjaka, saj se je zavedal nevarnosti uporabe magneta, da bo torej moral ob prenehanju delovanja avtomatskega menjalnika ročno menjavati prestave in pri tem upoštevati težo vozila, naklon vozišča in vožnjo temu prilagoditi. Ker tega ni storil, je ravnal hudo malomarno. Skladno s prvim odstavkom 177. člena ZDR-1 je torej tožnici kot delodajalcu dolžan nastalo škodo povrniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - plačilo odpravnine
V skladu z drugim odstavkom 108. člena ZDR-1 pripada delavcu odpravnina v višini ene četrtine osnove (povprečna mesečna plača v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo) za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 10 let do 20 let. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da besedna zveza "do 10 let" pomeni do dopolnjenih 10 let delovne dobe (torej 10 let in 0 dni), medtem ko vsi dodatni dnevi, tedni in meseci zaposlitve nad 10 let pomenijo, da je delavec zaposlen pri delodajalcu "več kot 10 let". Zato je sodišče pravilno dosodilo tožnici razliko odpravnine, saj je tožnica upravičena do odpravnine v višini ene četrtine povprečne plače v zadnjih treh mesecih, glede na to, da je dopolnila 10 let in 10 mesecev delovne dobe pri toženi stranki in njenih pravnih prednikih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050338
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3, 158/4, 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-1, 378, 378/1, 378/4, 394, 394/1. ZJRM-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 6, 7. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/1. URS člen 35, 39, 39/1.
kaznivo dejanje razžalitve - negativna vrednostna sodba - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - sprememba sodbe - oprostilna sodba - trditve o dejstvih - dejanje ni kaznivo dejanje - zasebni tožilec - župan - občutek razžaljenosti - objektivno žaljive besede - poseg v čast in dobro ime - izključitev protipravnosti (kaznivosti) - zaničevalni namen - svoboda izražanja
Obratno kot pri kaznivem dejanju razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1, pri katerem so v ospredju negativne vrednostne sodbe o posamezniku kot predmetu napada, ki se lahko med drugim izražajo tudi skozi trditve o dejstvih so pri obravnavanem kaznivem dejanju žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1 v ospredju trditve o dejstvih, ki lahko prikrito (implicitno) vsebujejo tudi vrednostne sodbe.
Drugače je v primeru, ko bi bilo v ospredju objavljanje zasebnega tožilca v občinskem glasilu, kar je nedvomno trditev o dejstvu, ki pa sama zase časti ali dobremu imenu zasebnega tožilca ne more škodovati. Še zlasti, ker je zasebni tožilec v občinskem glasniku očitno objavljal kot voljeni predstavnik ljudstva (župan občine), kar sme vsak po zagotovljeni svobodi izražanja v prvem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) prosto in skladno z lastno vestjo ocenjevati.
Ker objektivni pogoji zaradi katerih je storilčeva kaznivost izključena hkrati pogojujejo ugotavljanje zaničevalnega namena, kar je negativno določen subjektivni pogoj za izključitev storilčeve kaznivosti je jasno, da se sodišče prve stopnje, po tem ko prvega pogoja ni ugotovilo, z drugim ni bilo dolžno posebej ukvarjati.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 347, 347/1, 347/2, 358, 358-6.
dopolnitev postopka - odprava procesnih kršitev - gospodarski spor majhne vrednosti - odločitev o stroških postopka - neobrazložen sklep - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka se utemeljeno pritožuje, da je odločitev o stroških postopka iz drugega odstavka izreka izpodbijanega sklepa neobrazložena. Sodišče prve stopnje je namreč v zvezi s to odločitvijo navedlo le pravno podlago zanjo.
Ker pa je višje sodišče ugotovilo, da je izpodbijano odločitev mogoče preizkusiti s pomočjo stroškovnika tožene stranke, ki se nahaja v spisu in na katerem je sodišče prve stopnje označilo, katere stroške je toženi stranki priznalo, je razloge izpodbijanega sklepa dopolnilo samo, saj je to v skladu z načelom ekonomičnosti postopka in v prid pravici tožeče stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. S tem je višje sodišče odpravilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zato ni ugodilo pritožbenemu predlogu tožeče stranke, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
ustavitev izvršbe - poplačilo terjatve - pritožba upnika - zahteva upnika za povrnitev stroškov - zamudne obresti - vsebina izvršilnega naslova
Odločanje izvršilnega sodišča o dolžnosti plačevanja zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti glavnice do plačila bi namreč predstavljalo odločanje o materialno pravni obveznosti dolžnika, kar v primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova ni v pristojnosti izvršilnega sodišča.
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 168, 168/3, 169, 169/7.
kaznivo dejanje goljufije - oškodovanec kot tožilec - zahteva za preiskavo - obvezne sestavine
V abstraktnem delu opisa dejanja po predmetni zahtevi za preiskavo oziroma pravnem stavku, oškodovanec kot tožilec osumljeni očita izvršitveno obliko goljufije z lažnivim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin, ki pa je v nadaljevanju opisa ne konkretizira, t. j. ne navede katere dejanske okoliščine je osumljena oškodovancu lažno zatrjevala oziroma mu jih prikrivala in ga s tem spravila v zmoto. Zatrjuje le, da ji je oškodovanec v škodo svojega premoženja izročil premoženje velike vrednosti (v nadaljevanju ga specificira) ″zaradi domnevne izvenzakonske skupnosti″, ki naj bi jo osumljena po prekinitvi izvenzakonske skupnosti odtujila ter kupnino zadržala zase.
ugovor tretjega - ugovor dolžnika - novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - procesni položaj hipotekarnih dolžnikov v izvršilnem postopku - napotitev na pravdo - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - impugnacijski ugovor
Dolžnik je postal lastnik obremenjene nepremičnine ter s tem pridobil položaj hipotekarnega dolžnika. Hipotekarni upnik ima kljub spremembi lastnika obremenjene nepremičnine pravico zahtevati poplačilo svoje terjatve iz vrednosti s hipoteko obremenjene nepremičnine. Ustavno sodišče RS se je izreklo, da lahko hipotekarni dolžnik zavaruje svoj takšen položaj v razmerju do hipotekarnega upnika v izvršilnem postopku le kot dolžnik z uveljavljanjem materialnopravnih ugovorov. Tega s položajem tretjega v izvršilnem postopku in z ugovorom tretjega ne more doseči. Če je priposestvovanje nastopilo pred pridobitvijo prisilne hipoteke, je to lahko razlog, da obveznost ni prešla na dolžnika, to pa je tudi ugovorni razlog novega dolžnika zoper pravno nasledstvo. Iz tega razloga hipotekarnega dolžnika ni mogoče šteti kot tretjega.
Ugovor tretjega lahko vloži le tisti, ki ni stranka postopka (torej to ni pravno sredstvo dolžnika). Dolžnik lahko začne pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe v primeru, če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so med strankama sporna in se nanašajo na samo terjatev. Sodna praksa dopušča začetek pravde na nedopustnost izvršbe tudi v primeru, ko je dolžnik v ugovoru uveljavljal impugnacijski razlog (npr. da terjatev ni prešla na izvršilnega dolžnika), to je tistih, ki kljub obstoju terjatve preprečujejo izvršbo, če ti vsaj posredno zadevajo samo terjatev.
sklep o prekinitvi postopka - prekinitev pravdnega postopka - imetniki podrejenih obveznic - izbris obveznic - razlogi za prekinitev - predhodno vprašanje - protiustavnost zakona - ustavna odločba - Banka Slovenije - nadaljevanje postopka - Nova Ljubljanska banka (NLB) - sodno varstvo zoper odločbe Banke Slovenije - varstvo imetnikov izbrisanih in konvertiranih upravičenj v bankah
Opustitev vložitve tožbe za presojo vprašanja pravilnosti in zakonitosti odločb Banke Slovenije s strani tožene stranke je eden od razlogov, da je tožeča stranka proti toženi stranki vložila to tožbo.
Tudi v teh postopkih je bistveno, ali so tako ugotovljena dejstva kot tudi zaključki Banke Slovenije glede potrebnosti izreka izrednega ukrepa pravilni in ali je bil izredni ukrep potreben, sorazmeren in zakonit. Šele po razjasnitvi teh vprašanje je nadalje mogoče presojati ravnanje poslovnih bank in posledično njihovo odškodninsko odgovornost.
Smotrno, ekonomično in ustavno skladno je, da so vprašanja, ki zadevajo pravilnost predpostavk za izdajo odločb Banke Slovenije in so skupna vsem odškodninskim postopkom imetnikov kvalificiranih pravic, rešena na enak način za vse odškodninske postopke.
nagrada upravitelja - nagrada stečajnega upravitelja - stroški stečajnega postopka - plačilo stroškov stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - predlog za soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - obrazloženost priglasitve stroškov - soglasje sodišča k plačilu stroškov - obrazloženost odločitve o stroških - stroški odvetniških storitev - odmera nagrade in stroškov odvetnika - uporaba tarife - uporaba odvetniške tarife
Za storitve iz sedmega odstavka 103. člena ZFPPIPP, za katere je predpisana ali v poslovni praksi uveljavljena tarifa, kot strošek stečajnega postopka ni dovoljeno plačati cene v zneskih, ki so višji od zneskov, določenih s to tarifo in opravil, ki presegajo okvir nujno potrebnih del v okviru teh storitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00049265
ZPP člen 2, 213, 213/2, 226, 226/1, 287, 287/2. SPZ člen 132, 132/1. URS člen 22.
izbrisna tožba - ničnost prodajne pogodbe - realizacija posla - sale and lease back - odločanje v mejah zahtevka - zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog
Trditve o ničnosti Prodajnih pogodb, ker naj bi celotna operacija sale and lease back predstavljala prepovedan komisorni dogovor v smislu prvega odstavka 132. člena SPZ, so prav tako neutemeljene. Višje sodišče ponovno poudarja, da tožeča stranka v obravnavani zadevi zahteva ugotovitev ničnosti izključno Prodajnih pogodb (ne torej obeh - Prodajnih pogodb in Pogodb o finančnem leasingu, kot je navedla v pritožbi). Le Prodajni pogodbi sami pa niti ne moreta kršiti prepovedi iz prvega odstavka 132. člena SPZ, saj ne obstaja dejanski stan, v katerem bi položaj, kot ga ureja omenjena določba, sploh nastal.