postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - založitev predujma - vračilo predujma
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, v sklepu, s katerim sodišče upravitelju naloži vračilo založenega predujma, ni potrebno ugotavljati, katera stečajna masa je bila unovčena, pač pa zadošča ugotovitev, da je bila stečajna masa unovčena in da presega znesek stroškov iz prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Ne glede na to, je upraviteljica natančno opisala, kako je prišlo do tega, da stečajna masa presega znesek stroškov iz prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP, to pa je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzelo tudi sodišče prve stopnje.
Predvsem pa mora sodišče pri odločitvi ob izdaji ureditvene začasne odredbe upoštevati položaj nasprotnega udeleženca, zato začasne odredbe ne sme izdati, če bi le ta nasprotnemu udeležencu nalagala storitev nečesa, kar z razveljavitvijo odredbe ne bi bilo možno odpraviti (t.i. reverzibilnost začasne odredbe).
Po oceni sodišča druge stopnje omogočitev prehoda skozi razstavni prostor, ki je namenjen širši javnosti, v tej fazi postopka (pred vloženim ugovorom) za toženca ne more predstavljati težjega položaja od položaja tožnika, ki do najetih prostorov in s tem do izvajanja najemne pogodbe ne more dostopati.
sklep o prekinitvi postopka - prekinitev pravdnega postopka - imetniki podrejenih obveznic - izbris obveznic - razlogi za prekinitev - predhodno vprašanje - protiustavnost zakona - ustavna odločba - Banka Slovenije - nadaljevanje postopka - Nova Ljubljanska banka (NLB) - sodno varstvo zoper odločbe Banke Slovenije - varstvo imetnikov izbrisanih in konvertiranih upravičenj v bankah
Opustitev vložitve tožbe za presojo vprašanja pravilnosti in zakonitosti odločb Banke Slovenije s strani tožene stranke je eden od razlogov, da je tožeča stranka proti toženi stranki vložila to tožbo.
Tudi v teh postopkih je bistveno, ali so tako ugotovljena dejstva kot tudi zaključki Banke Slovenije glede potrebnosti izreka izrednega ukrepa pravilni in ali je bil izredni ukrep potreben, sorazmeren in zakonit. Šele po razjasnitvi teh vprašanje je nadalje mogoče presojati ravnanje poslovnih bank in posledično njihovo odškodninsko odgovornost.
Smotrno, ekonomično in ustavno skladno je, da so vprašanja, ki zadevajo pravilnost predpostavk za izdajo odločb Banke Slovenije in so skupna vsem odškodninskim postopkom imetnikov kvalificiranih pravic, rešena na enak način za vse odškodninske postopke.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini
Ukrepa iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 19. člena ZPND povzročitelju nasilja preprečujeta konkretno osebno ogrožanje žrtve v stanovanju ali bližini stanovanja s fizičnim in psihičnim nasiljem. Ukrep po 21. členu ZPND pa omogoča žrtvi uporabo stanovanja brez omejitev, ki bi jih sicer lahko izposloval povzročitelj nasilja, v konkretnem primeru nasprotni udeleženec, ki je najemnik tega stanovanja, in zaradi katerih bi bilo bivanje v stanovanju manj kakovostno ali celo nemogoče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM00050316
OZ člen 33, 51, 51/3, 51/4, 82, 442. ZPP člen 8, 337, 340.
predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - prava pogodbena volja strank - pogodba o prodaji nepremičnine - plačilo dogovorjene cene - nova dejstva v pritožbi - učinki pogodbe - razmerje med pisno pogodbo in ustnimi dogovori - graja dokazne ocene - elementi pogodbe
Tudi ni utemeljen očitek sodišču prve stopnje da bi moralo ugotavljati pravo pogodbeno voljo strank. Tožnik je bil tisti, ki je pripravil pogodbo oziroma je bila pripravljena po njegovem navodilu, toženka pa je zgolj podpisala pripravljeno pogodbo.
Nesporno je, da sta stranki v roku več kot mesec dni sklenili glavno pogodbo s tem pa je predpogodba prenehala veljati.
Zmotno meni pritožba, da je potrebno določbe predpogodb razlagati v skladu s sklenjeno pogodbo, ker sta se stranki v predpogodbi dogovorili, da vsebino slednje ne bosta spreminjali.
povečan obseg dela - delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela - javni uslužbenci
Za priznanje pravice do izplačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je bistveno le, ali je javni uslužbenec presegel pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu (prim. sklep VS RS VIII Ips 56/2020 in VIII Ips 11/2020). Pri tem pa ni bistveno, ali je do tega preseganja rezultatov dela prišlo zaradi opravljanja nalog delokroga delovnega mesta, za katerega je imel javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ali zaradi opravljanja nalog drugih delovnih mest, ki jih je javni uslužbenec opravljal po odredbi nadrejenega.
ZDZdr člen 39, 67. URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ocena ogroženosti - samomorilnost - agresija
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena URS), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člen URS). Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
dopustnost pritožbe zoper sklep, s katerim se zavrne zahteva za izločitev sodnika - nepopoln predlog
Določbo sedmega odstavka 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po kateri zoper sklep o zavrženju nedovoljene, nepopolne ali nerazumljive zahteve za izločitev ni posebne pritožbe, je potrebno razlagati v povezavi s 363. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ta določa, da je zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba, razen če je v zakonu določeno, da pritožbe ni. Če zakon izrecno določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo. V konkretnem primeru zakon določa, da ni posebne pritožbe, zato se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati v pritožbi zoper končno odločbo. S tem je varovana upnikova ustavna pravica do pritožbe.
nagrada upravitelja - nagrada stečajnega upravitelja - stroški stečajnega postopka - plačilo stroškov stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - predlog za soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - obrazloženost priglasitve stroškov - soglasje sodišča k plačilu stroškov - obrazloženost odločitve o stroških - stroški odvetniških storitev - odmera nagrade in stroškov odvetnika - uporaba tarife - uporaba odvetniške tarife
Za storitve iz sedmega odstavka 103. člena ZFPPIPP, za katere je predpisana ali v poslovni praksi uveljavljena tarifa, kot strošek stečajnega postopka ni dovoljeno plačati cene v zneskih, ki so višji od zneskov, določenih s to tarifo in opravil, ki presegajo okvir nujno potrebnih del v okviru teh storitev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - plačilo odpravnine
V skladu z drugim odstavkom 108. člena ZDR-1 pripada delavcu odpravnina v višini ene četrtine osnove (povprečna mesečna plača v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo) za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 10 let do 20 let. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da besedna zveza "do 10 let" pomeni do dopolnjenih 10 let delovne dobe (torej 10 let in 0 dni), medtem ko vsi dodatni dnevi, tedni in meseci zaposlitve nad 10 let pomenijo, da je delavec zaposlen pri delodajalcu "več kot 10 let". Zato je sodišče pravilno dosodilo tožnici razliko odpravnine, saj je tožnica upravičena do odpravnine v višini ene četrtine povprečne plače v zadnjih treh mesecih, glede na to, da je dopolnila 10 let in 10 mesecev delovne dobe pri toženi stranki in njenih pravnih prednikih.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - osebna vročitev fizični osebi - fikcija vročitve - osebni stečaj fizične osebe - začetek stečajnega postopka - vročanje sodnih pisanj osebi v stečaju - vročanje stečajnemu upravitelju
Ker je bila tožba tožencu vročena na napačen naslov, ni mogoče šteti, da mu je bila s fikcijo pravilno vročena. Ni izpolnjen prvi pogoji za izdajo zamudne sodbe.
V skladu z 251. členom ZFPPIPP je potrebno po začetku stečajnega postopka vsa pisanja v sodnih in drugih postopkih, ki jih je treba vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki ali drugem udeležencu postopka, vročiti upravitelju. Tega pa v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni storilo, saj je tožbo (v odgovor) vročalo (osebno) tožencu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00049265
ZPP člen 2, 213, 213/2, 226, 226/1, 287, 287/2. SPZ člen 132, 132/1. URS člen 22.
izbrisna tožba - ničnost prodajne pogodbe - realizacija posla - sale and lease back - odločanje v mejah zahtevka - zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog
Trditve o ničnosti Prodajnih pogodb, ker naj bi celotna operacija sale and lease back predstavljala prepovedan komisorni dogovor v smislu prvega odstavka 132. člena SPZ, so prav tako neutemeljene. Višje sodišče ponovno poudarja, da tožeča stranka v obravnavani zadevi zahteva ugotovitev ničnosti izključno Prodajnih pogodb (ne torej obeh - Prodajnih pogodb in Pogodb o finančnem leasingu, kot je navedla v pritožbi). Le Prodajni pogodbi sami pa niti ne moreta kršiti prepovedi iz prvega odstavka 132. člena SPZ, saj ne obstaja dejanski stan, v katerem bi položaj, kot ga ureja omenjena določba, sploh nastal.
ustavitev izvršbe - poplačilo terjatve - pritožba upnika - zahteva upnika za povrnitev stroškov - zamudne obresti - vsebina izvršilnega naslova
Odločanje izvršilnega sodišča o dolžnosti plačevanja zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti glavnice do plačila bi namreč predstavljalo odločanje o materialno pravni obveznosti dolžnika, kar v primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova ni v pristojnosti izvršilnega sodišča.
ZIZ člen 38, 38/6, 55, 55/1, 55/1-4, 71, 72. ZPP člen 158, 158/1. ZDavP-2 člen 208.
izvršilni naslov - davčna odločba - kasnejša odprava, razveljavitev oziroma sprememba izvršilnega naslova - umik predloga za izvršbo - umik ugovora - presoja utemeljenosti ugovora - uspeh z ugovorom zoper sklep o izvršbi - neutemeljeno povzročeni stroški - krivdni razlog za nastanek stroškov - odlog izvršbe - stroški predloga za odlog
Določbe 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha iz ZPP in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank (predvsem upnika) v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti. Vendar pa so neutemeljene zahteve dolžnika, da bi sodišče o stroških moralo v konkretnem primeru odločiti le na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP. V okviru omenjenih posebnosti izvršilnega postopka je namreč kot odločilno treba upoštevati, da upnik v izvršilnem postopku že razpolaga z izvršilnim naslovom (za razliko od pravdnega postopka, v katerem si izvršilni naslov šele prizadeva pridobiti). Vsak umik izvršilnega predloga zato še ne pomeni avtomatično pravice dolžnika do povrnitve stroškov pred umikom vloženega ugovora, temveč je v vsakem konkretnem primeru treba presoditi upnikove razloge za umik predloga in subjektivno potrebnost dolžnikovega ugovora ter tudi v primeru umika primarno upoštevati krivdni princip iz šestega odstavka 38. člena ZIZ, po katerem mora upnik dolžniku povrniti le stroške, ki mu jih je povzročil neutemeljeno.
Upnik je predlog za izvršbo vložil na podlagi takrat obstoječe in izvršljive odločbe, strinjal se je z odlogom izvršbe in z odlogom odločanja o dolžnikovem ugovoru do odločitve o pritožbi zoper to odločbo, takoj po njeni odpravi s sodbo upravnega sodišča pa je predlog za izvršbo umaknil. S takim postopanjem upnik dolžniku stroškov ugovora, ki niti ni bil utemeljen, ni povzročil neutemeljeno, zato jih dolžnik kljub poznejši odpravi izvršilnega naslova in posledični ustavitvi postopka krije sam.
Neutemeljenosti povzročitve stroškov upniku prav tako ni mogoče očitati v zvezi z dolžnikovim predlogom za odlog izvršbe. Upnik se je z dolžnikovim predlogom za odlog izvršbe do pravnomočne odločitve o izvršilnem naslovu in z odložitvijo odločanja o ugovoru za isto obdobje strinjal, sodišče pa je zaradi upnikovega strinjanja izvršbo odložilo na podlagi 72. člena (odlog na predlog upnika) in ne na podlagi 71. člena ZIZ (odlog na predlog dolžnika), zato kljub odlogu niti ni mogoče govoriti o dolžnikovem uspehu s predlogom. S svojim ravnanjem je upnik odložil svoje sodno varstvo in omogočil, da se neposredna izvršilna dejanja na dolžnikovo nepremično premoženje v tem času niso opravljala, na ta način pa je tudi preprečil nastanek nadaljnjih izvršilnih stroškov. Upnikovo opisano postopanje predstavlja skrbno in ekonomično ravnanje, ki mu ni mogoče pripisati kakršnekoli krivde za nastanek dolžnikovih stroškov, posledično pa mu jih tudi ni mogoče naložiti v plačilo in jih mora dolžnik kriti sam.
ZIZ člen 270. ZGD-1 člen 57, 57/1, 57/2, 57/2-3, 66, 66/5, 66/5-24, 227, 227/1, 230, 230/7, 230/8.
zavarovanje denarne terjatve - predlog za začasno odredbo - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - izkaz poslovnega izida - revidiranje - osnovni kapital družbe - vezani kapital - čisti dobiček družbe - bilančni dobiček - uporaba čistega dobička in bilančnega dobička - revidirano letno poročilo
Zgolj pritožničino zatrjevanje, da tožena stranka obveznosti do nje nepravilno ne prikazuje v svojem poslovnem poročilu, dejstev, ki jih izkazuje revidirano letno poročilo, ne more omajati. Zgolj takšna trditev ne more zadoščati za drugačno odločitev o predlagani začasni odredbi, ki temelji na trditvi o poseganju delničarjev v vezani kapital z izplačilom bilančnega dobička.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00049391
KZ-1 člen 186, 186/1, 186/3. ZKP člen 370, 370/2, 450c, 450c/1.
sporazum o priznanju krivde - odmera kazenske sankcije - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta bili dogovorjeni glavna in stranska kazen obtožencu odmerjeni zakonito, v mejah predpisanih kazni (pri zaporni z uporabo omilitvenih določb) in da je obtoženec priznal krivdo v sporazumu o priznanju krivde. Dogovorjenih kazni zato v predmetnem pritožbenem postopku ni več mogoče spreminjati, saj sta bili določeni s sporazumom.
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 168, 168/3, 169, 169/7.
kaznivo dejanje goljufije - oškodovanec kot tožilec - zahteva za preiskavo - obvezne sestavine
V abstraktnem delu opisa dejanja po predmetni zahtevi za preiskavo oziroma pravnem stavku, oškodovanec kot tožilec osumljeni očita izvršitveno obliko goljufije z lažnivim prikazovanjem in prikrivanjem dejanskih okoliščin, ki pa je v nadaljevanju opisa ne konkretizira, t. j. ne navede katere dejanske okoliščine je osumljena oškodovancu lažno zatrjevala oziroma mu jih prikrivala in ga s tem spravila v zmoto. Zatrjuje le, da ji je oškodovanec v škodo svojega premoženja izročil premoženje velike vrednosti (v nadaljevanju ga specificira) ″zaradi domnevne izvenzakonske skupnosti″, ki naj bi jo osumljena po prekinitvi izvenzakonske skupnosti odtujila ter kupnino zadržala zase.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050338
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 158/3, 158/4, 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-1, 378, 378/1, 378/4, 394, 394/1. ZJRM-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 6, 7. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/1. URS člen 35, 39, 39/1.
kaznivo dejanje razžalitve - negativna vrednostna sodba - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - sprememba sodbe - oprostilna sodba - trditve o dejstvih - dejanje ni kaznivo dejanje - zasebni tožilec - župan - občutek razžaljenosti - objektivno žaljive besede - poseg v čast in dobro ime - izključitev protipravnosti (kaznivosti) - zaničevalni namen - svoboda izražanja
Obratno kot pri kaznivem dejanju razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1, pri katerem so v ospredju negativne vrednostne sodbe o posamezniku kot predmetu napada, ki se lahko med drugim izražajo tudi skozi trditve o dejstvih so pri obravnavanem kaznivem dejanju žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1 v ospredju trditve o dejstvih, ki lahko prikrito (implicitno) vsebujejo tudi vrednostne sodbe.
Drugače je v primeru, ko bi bilo v ospredju objavljanje zasebnega tožilca v občinskem glasilu, kar je nedvomno trditev o dejstvu, ki pa sama zase časti ali dobremu imenu zasebnega tožilca ne more škodovati. Še zlasti, ker je zasebni tožilec v občinskem glasniku očitno objavljal kot voljeni predstavnik ljudstva (župan občine), kar sme vsak po zagotovljeni svobodi izražanja v prvem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) prosto in skladno z lastno vestjo ocenjevati.
Ker objektivni pogoji zaradi katerih je storilčeva kaznivost izključena hkrati pogojujejo ugotavljanje zaničevalnega namena, kar je negativno določen subjektivni pogoj za izključitev storilčeve kaznivosti je jasno, da se sodišče prve stopnje, po tem ko prvega pogoja ni ugotovilo, z drugim ni bilo dolžno posebej ukvarjati.
OZ člen 179, 239, 239/1, 239/2, 240, 243, 243/2, 246.. ZBPP člen 46, 46/3.. ZST-1 člen 15, 15/1, 15/2, 15/3, 15/4.
pogodbena odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - vzročna zveza - huda malomarnost - načelo popolne odškodnine
V predmetni zadevi je po mnenju pritožbenega sodišča ključen odgovor na vprašanje, ali je nepremoženjska škoda pravno priznana škoda kot predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti.