ZBPP člen 46, 46/1, 46/2, 46/3, 48, 48/4. ZIZ člen 38, 38/1, 38/5.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški cenilca - stroški postopka izvršbe - plačilo v dobro proračuna RS - specialna ureditev - potrebni stroški izvršbe - pristojnost za odločanje
Odločba 48. člena ZBPP res ureja obveznost upravičenca do BPP, da pod določenimi pogoji1 povrne Republiki Sloveniji stroške. Vendar določba ne vzpostavlja avtomatične obveznosti upravičenca BPP, da bi moral povrniti celotni znesek, izplačan iz naslova BPP, temveč gre zgolj za razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP. Republika Slovenija ima tako obveznost, da najprej skuša izterjati stroške sodnega postopka od dolžnika oziroma nasprotne stranke v postopku, za katerega je bila BPP odobrena, in šele v primeru neuspešne ali deloma neuspešne izterjave razliko terjati od upnice - upravičenke do BPP.
Ko organizacija za plačilni promet prejme sklep o izvršbi, mora blokirati sredstva v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi.
Blokada sredstev pri organizaciji za plačilni promet še ne pomeni poplačila upnikove terjatve. Šele po pravnomočnost sklepa o izvršbi se namreč ta znesek izplača upniku.
izpodbojna tožba - prekluzivni rok - izpodbijanje sklepa skupščine - udeležba na skupščini
Iz pooblastila, pripetega k zapisniku skupščine, izhaja, da je tožnica kot družbenik toženke za zastopanje na skupščini pooblastila odvetniško pisarno in je bila zastopana po dveh pooblaščencih. Iz pooblastila ne izhaja omejitev, da bi lahko tožnico pooblaščenca zastopala zgolj skupno, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje, kar pomeni, da sta imela oba pooblaščenca neomejeno pooblastilo za zastopanje tožnice na skupščini. Kadar je pooblastilo dano odvetniški družbi, so za opravo dejanj pooblaščeni vsi odvetniki v tej družbi in vsi lahko neomejeno zastopajo pooblastitelja v kolikor na samem pooblastilu ni drugače razvidno.
Ključna predpostavka za izpodbijanje sklepa skupščine je poprejšnja napoved izpodbijanja, ki mora biti podana na skupščini. Ker se je sklep o odstranitvi s skupščine nanašal zgolj na enega pooblaščenca, ni mogoče zaključiti, da je bila tožnica s skupščine protipravno odstranjena oziroma da ji je bilo protipravno preprečeno sodelovanje na skupščini. Zastopana je bila namreč po pooblaščenki, ki ni imela nobenih omejitev v zvezi s svojim pooblastilom in na katero se sklep predsedujočega o odstranitvi s skupščine ni nanašal. To pa pomeni, da je tožnico vezala poprejšnja napoved izpodbijanja v skladu s prvim odstavkom 397. člena ZGD-1, saj je skupščino zapustila na podlagi lastnega ravnanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00048642
ZNP-1 člen 89. DZ člen 122, 122/1.
ugotavljanje očetovstva - pravočasnost vložitve predloga - dokaz z analizo DNK - izvedba dokaza z odvzemom vzorcev za dnk analizo - dolžnost sodelovanja stranke - denarna kazen - prostovoljna izpolnitev obveznosti - dokazovanje - dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze - zavrnitev dokaznih predlogov
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da predlagatelj nima pravnega interesa za predlog, v katerem predlaga, da se ugotovi, da je drugi nasprotni udeleženec njegov oče, ker je predlagatelj star več kot štirideset let z lastnim družinskim življenjem. Predlagateljeva pravica do ugotavljanja očetovstva je omejena le s subjektivnim rokom, enako pa velja tudi za izpodbijanje očetovstva.
Ker je drugi nasprotni udeleženec dolžnostno ravnanje iz sklepa prostovoljno izpolnil, niso več izpolnjene predpostavke za denarno kaznovanje, zato se pritožbeno sodišče podrobneje ne opredeljuje glede vsebinskih razlogov iz pritožbe, s katerimi drugi nasprotni udeleženec izpodbija zakonitost sklepa, s tem, ko navaja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, s katerimi je drugi nasprotni udeleženec dokazoval, da je predlagatelj vložil predlog prepozno.
SPZ člen 213, 217, 269. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
obstoj stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - obseg in vsebina stvarne služnosti - izvrševanje stvarne služnosti - vsebina služnosti - priposestvovalna doba - nasprotovanje izvajanju služnosti - pravilna uporaba materialnega prava - dokazna ocena - določnost in izvršljivost izreka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je vtoževano služnost omejilo za potrebe obdelovanja in uporabe travnika in sadovnjaka. V presežku, za obdelovanje in uporabe vrta, je po ugotovitvi, da se razširitev služnosti ni izvajala brez nasprotovanja toženca v potrebni dvajsetletni priposestvovalni dobi, tožbeni zahtevek zavrnilo.
V sodbi za ugotovitev stvarne služnosti je treba natančno ugotoviti njeno vsebino. Pri priposestvovanju vsebino služnosti določa način dejanskega izvrševanja v celotni priposestvovalni dobi. Odvisen je od sredstev, s katerimi se je služnost izvrševala, od trase poti, ki se je uporabljala, ter od potreb gospodujočega zemljišča. Če se ugotovi, da se je služnost izvajala le za točno določen namen (potrebe) gospodujočega zemljišča, je treba ugotovljeno vsebino stvarne služnosti opisati v izreku sodbe.
Vsebina služnosti zagotavlja služnostnemu upravičencu uporabo služeče nepremičnine na način, ki ustreza vsebini služnosti. Pri služnosti poti se odraža v ponavljajočih se dejanjih služnostnega upravičenca. Služnostni upravičenec zaporedoma uporablja služečo nepremičnino, kar mora lastnik služeče nepremičnine trpeti (prvi odstavek 213. člena SPZ). Iz narave služnostne pravice, ki predstavlja omejitev lastninske pravice (breme) lastnika služeče nepremičnine, izhaja, da jo je treba izvajati obzirno in le v obsegu, ki ustreza njeni vsebini. Stvarne služnosti se morajo utesnjevati, kolikor dopuščata njen namen in narava. Velja splošno pravilo, da spremenjene potrebe gospodujočega zemljišča ne opravičujejo razširitve stvarne služnosti.
Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval (drugi odstavek 217. člena SPZ).
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - izbrisni razlog subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - najemna pogodba - ustavitev postopka izbrisa - sklep o ustavitvi postopka izbrisa - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev - pravne posledice izbrisa - pravne posledice izbrisa pravne osebe iz sodnega registra - spregled pravne osebnosti
Ustavno sodišče se je v svoji odločbi U-I-57/15, U-I-2/16 z dne 14. 4. 2016 v okviru 3. točke izreka opredelilo do možnosti upnikovega izpodbijanja obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP in upnikom subjekta vpisa v postopku izbrisa, začetem (tudi) na podlagi 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP priznalo kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, ugovor, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila svojih obveznosti, torej jim je do odprave protipravnosti priznalo vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku, začetem po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
kaznivo dejanje grožnje - izrek kazenske sankcije - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilja v družini
Primarni objekt varstva je pri inkriminaciji kaznivega dejanja nasilja v družini družinska ali druga trajnejša življenjska skupnost, medtem ko je pri kaznivem dejanju grožnje primarni objekt varstva pravica do osebne varnosti. Vendar zgolj na podlagi tega še ni mogoče trditi, da gre za drugovrstni kaznivi dejanji, kot to izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe. Vsebinsko izhodišče za izrek pogojne obsodbe je po tretjem odstavku 58. člena KZ-1 v spoznanju ali v tako imenovani pozitivni prognozi, da storilec ne bo več ponavljal nobenih, ne zgolj istovrstnih kaznivih dejanj.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga - prepozen predlog
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da mora biti predlog za oprostitev ali odlog plačila sodne takse vložen v 8-dnevnem roku od vročilne plačilnega naloga.
edini družbenik - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odgovornost uprave - direktor - refleksna škoda - odsevna škoda - aktivna legitimacija družbenika - samostojno pravno varstvo - omejitev odškodninske odgovornosti
Delničarji lahko neposredno od povzročiteljev škode po 264. členu ZGD-1 uveljavljajo le tisto škodo, ki ne izvira iz škode, ki je nastala družbi, oziroma le tisto škodo, ki jim je nastala, ne da bi hkrati nastala družbi. Ne morejo neposredno uveljavljati refleksne, odsevne škode oziroma škode, ki je le odsev škode, ki je nastala družbi. Kot tipičen primer refleksne škode, ki izvira iz družbi nastale škode, se omenjata znižanje vrednosti delnice in/ali nižja dividenda. Če se navedeno aplicira na d.o.o. gre za nižjo vrednost družbenikovega lastniškega deleža in/ali nižje izplačilo dobička.
Primer, ko uprava družbe sodeluje pri ″izstradanju‶ manjšinskih delničarjev z bilančno politiko družbe (politiko izplačevanja dividend), je povsem različen od očitanega primera sodelovanja uprav pri ″izčrpavanju‶ družbe. Pri ″izstradanju‶ delničarjev z bilančno politiko družba dejansko ustvari dobiček oziroma ni oškodovana, le z bilančnimi operacijami s strani uprave je delničarjem odtegnjeno izplačilo dividend, medtem ko se v primeru izčrpavanja družbe dobiček družbe dejansko zmanjša (ne le bilančno) oziroma se družbo oškoduje.
Določba 264. člena ZGD-1 je del celotnega ZGD-1 in, ker dobesedna razlaga te določbe pripelje do povsem neskladnega in nelogičnega rezultata (npr. do možnosti, da bi morala domnevna povzročitelja škode škodo plačati ne samo zatrjevano oškodovanemu družbeniku, ampak še družbi, ki je primarni predmet varstva po ZGD-1), jo je vsekakor ne samo dopustno, ampak nujno treba dopolniti z ostalimi metodami razlage.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - domneva o umiku pravnega sredstva - pravno odločilna dejstva
V kolikor sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
gradbena pogodba - obveznost naročnika - dogovor o plačilu - začasna situacija - zapadlost terjatve - delna neizpolnitev - zaslišanje strank - celovita dokazna ocena - opredelitev do navedb stranke - možnost preizkusa sodbe
Dogovor, kot ga zatrjuje toženka, naročniku ne daje pravice, da zaradi delne neizpolnitve podjemnikove obveznosti svojo lastno izpolnitev odlaga v nedogled in s tem za nedoločen čas odloži zapadlost podjemnikove terjatve. Na neizpolnitev oziroma delno neizpolnitev se lahko sklicuje le stranka, ki del ni prevzela oziroma jih ni prevzela v celoti, neizpolnjen del pa predstavlja bistveni del oziroma vsaj pomemben del pogodbenega predmeta.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izvedensko mnenje - pisna izdelava izvedenskega mnenja - psihiatrični pregled - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - izločitev izvedenca - zahteva za izločitev izvedenca - zavrnitev zahteve za izločitev izvedenca - nedovoljenost posebne pritožbe
Sodišče prve stopnje ni izvedencu predpisalo meril „psihiatričnega pregleda“ temveč mu je določilo nalogo in v okviru te zastavilo vprašanja, ki so pravno relevantna za odločitev o glavni stvari v predmetnem postopku.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4, 343, 343/1, 365, 365/1.
fikcija vročitve - zavrženje pritožbe - zamuda roka
Za pritožbeno rešitev zadeve je odločilno le dejstvo, da je bil pritožniku sklep z dne 21. 4. 2021 o zavrženju vloge, prejete 22. 1. 2021, vročen 7. 5. 2021 po pravilih o fikciji vročitve iz 4. odstavka 142. člena ZPP. Petnajst dnevni pritožbeni rok je začel teči 8. 5. 2021, potekel v soboto 22. 5. 2021, oz. v skladu s 4. odstavkom 111. člena ZPP s potekom prvega naslednjega delovnika, tj. v ponedeljek 24. 5. 2021. Da bi bila pritožba pravočasna, bi morala biti vložena najpozneje 24. 5. 2021, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje.
Ker ni nobenega dvoma, da bila pritožba priporočena na pošto oddana šele 26. 5. 2021, je vložena prepozno. Z izpodbijanim sklepom jo je lahko sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 365. člena v zvezi s 1. odstavkom 343. člena ZPP le kot prepozno zavrglo.
pravica do vdovske pokojnine - pravnomočna odločitev - obnova postopka
ZUP v 260. členu določa v katerih primerih se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) lahko obnovi. V 1. točki je tako določeno, da se postopek obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Tožnica je predložila dokaze v zvezi s poslabšanjem zdravstvenega stanja. Navedeni dokazi v ničemer ne vplivajo na odločitev o priznanju pravice do vdovske pokojnine, enako tudi ne tožničine navedbe v zvezi z njeno sedanjo starostjo. V tem primeru ne gre niti za nova dejstva niti za nove dokaze v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Izvidi namreč izkazujejo poslabšanje zdravstvenega stanja za obdobje po izdaji odločbe, s katero je bila zavrnjena tožničina zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine in so zato za rešitev predmetne zadeve pravno irelevantni.
9Ker niso izpolnjeni pogoji po določbi 260. člena ZUP, je sodišče prve stopnje tožničin tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo in tudi pravilno zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na vsebinsko odločanje o pravici do vdovske pokojine, saj je bilo o tej pravici že pravnomočno odločeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00048984
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. OZ člen 5, 6, 86, 112. ZVPot člen 22, 23, 24. ZPotK člen 7, 7/1, 24.
varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - valuta obveznosti (valutna klavzula) - tuja valuta - glavni predmet pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - načelo skrbnosti - Direktiva Sveta 93/13/EGS - ničnost kreditne pogodbe - ničnost kot skrajna sankcija - razveza pogodbe - spremenjene okoliščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene
Pri kreditnih pogodbah, kjer je obračun vezan na uporabo tuje valute, je pogodba morala vsebovati navedbo tuje valute in vrsto tečaja, po katerem se izračunava vrednost v domači valuti, in opozorilo, da se ob spremembi tečaja lahko spremenijo tudi predvideni zneski posameznih plačil (prvi odstavek 7. člena ZPotK).
Presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja je po stališču sodišča EU treba opraviti glede na trenutek sklenitve pogodbe in pri tem upoštevati vse okoliščine, ki bi jih prodajalec ali ponudnik lahko tedaj poznal in ki bi lahko vplivale na poznejše izvajanje pogodbe, saj pogodbeni pogoj lahko pomeni neravnotežje med strankama, ki se pokaže šele med izvajanjem pogodbe. Ob upoštevanju strokovnega znanja in izkušenj banke, mora po stališčih sodišča EU nacionalno sodišče pri posojilih v tuji valuti najprej opraviti presojo spoštovanja dobre vere s strani banke in nato morebitno znatno neravnotežje med pogodbenima strankama v smislu člena 3 (1) Direktive 93/13. Za ugotovitev, ali pogoj v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank, mora preveriti, ali bi lahko banka, če s potrošnikom lojalno in pravično posluje, razumno pričakovala, da bi potrošnik tak pogoj sprejel v okviru posamičnih pogajanj.
Tudi po stališčih slovenske sodne prakse pošteno opravljena pojasnilna dolžnost pomeni dolžnost razkritja vseh informacij, ki bi jih banka lahko poznala ob sklenitvi pogodbe in bi lahko vplivale na njeno poznejše izvajanje, saj pogoj lahko pomeni neravnotežje med strankama, ki se lahko pokaže šele med izvajanjem pogodbe. Banka je pojasnilno dolžnost dolžna opraviti v obsegu, ki se zahteva za standard povprečnega potrošnika, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Opustitev ali nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti sama po sebi ne vodi do ničnostne sankcije. Do nje pride le v primeru, če je podana nepoštenost glede glavnega predmeta pogodbe, torej če je banka hkrati ravnala v slabi veri in ker je ob sklepanju pogodbe med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank obstajalo znatno neravnotežje.
izvršba na nepremičnine - ustavitev izvršbe na nepremičnino - predlog za ponovni razpis druge javne dražbe
Ob ugotovljenem, da je sodišče prve stopnje po neuspešni prvi javni dražbi, že odredilo drugo javno dražbo z odredbo, ki jo je nato preklicalo, brez da bi navedlo razlog za preklic, ter ob dejstvu, da gre v predmetnem postopku za izterjavo preživnine ter da je v teh postopkih glavno vodilo otrokova korist, upnica utemeljeno zatrjuje, da jo je sodišče prve stopnje zavedlo oziroma je utemeljeno mislila, da sodišče prve stopnje šteje, da izvedbo druge javne dražbe želi.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.. ZPIZ-2 člen 53, 53/1, 53/1-1, 53/3.. ZDSS-1 člen 81.
pravica do vdovske pokojnine - zavrženje zahteve - nespremenjeno dejansko stanje in pravna podlaga
Pravna podlaga za razsojo zadeve je v okoliščinah konkretnega primera podana v 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP, po kateri organ preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže med drugim tudi v primeru, če je bila izdana pravnomočna zavrnilna odločba, pa se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila.
Prav takšno procesno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi. Prvostopenjsko sodišče povsem pravilno zaključuje, da se 53. člen ZPIZ-2 ter Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Sporazum), veljavna v času izdaje odločbe 15. 4. 2014, nista spremenila.
ZPrCP člen 107, 107/7, 107/8, 107/10, 107/12. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. Pravilnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu (2006) člen 7. Zakon o splošnem upravnem postopku (1965) člen 80.
vožnja pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi - preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - odreditev strokovnega pregleda - razlogi za sum - podpis zapisnika
Spisovno gradivo izkazuje, da sta bila v obravnavanem primeru očitno opravljena oba postopka, tako postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo, kot tudi preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu obdolženca (hitri test), vendar je prvostopenjsko sodišče dokazno oceno izpodbijane sodbe oprlo na dejstvo, da je bilo v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo, ugotovljeno, da je bila obdolženčeva reakcija zenic upočasnjena, ter da je bil izgled oči pordel. Gre torej za tista znaka, ki sta bila ugotovljena v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, zaradi ugotovitve katerih je utemeljen zaključek, da je bil obdolženemu strokovni pregled odrejen zakonito.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - stvarna pristojnost sodišča - premoženjski spor - pogodbeno razmerje - fizična oseba kot tožena stranka - okrajno sodišče
Okrožno sodišče bi bilo pristojno odločati v tem sporu, ne glede na vrednost spornega predmeta le, če bi šlo za gospodarski spor (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP). V konkretnem primeru gre za premoženjski spor iz pogodbenega razmerja med tožečo stranko, ki je registrirana kot družba z omejeno odgovornostjo in toženo stranko, ki je fizična oseba. Po nobenem izmed kriterijev iz dvaintridesetega poglavja ZPP (od 480. do 484. člena ZPP) obravnavanega spora ni mogoče opredeliti za gospodarski spor.