izvršba na nepremičnino - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo
Glede na navedeno ter po sodišču prve stopnje ugotovljeno, da sta cenilca mnenje utemeljila z metodami, pravilno metodologijo, pri čemer sta upoštevala lokacijo, zemljiškoknjižne podatke, pravne značilnosti premoženja, makrolokacijo, gospodarsko in družbeno okolje, mikrolokacijo, izmere ter vir informacij, na katere se nanašata, pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje tržno vrednost v izreku navedenih nepremičnin ugotovilo pravilno in zakonito.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - domneva o umiku pravnega sredstva - pravno odločilna dejstva
V kolikor sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
sorazmerni del starostne pokojnine - zavarovalna doba s povečanjem - dokazno breme
Zaradi načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, bi morala tožeča stranka podati konkretne in popolne trditve, da je v celotnem obdobju opravljanja dela v Sloveniji opravljala delo na delovnih mestih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem po stopnji 12/15 in v tej smeri podati tudi substancirane dokazne predloge. Predložitev izpiska kopije iz delovne knjižice ne zadošča, saj kot je pravilno izpostavilo sodišče v 11. točki obrazložitve, predloženi dokaz dokazuje le obdobje opravljanja dela v Sloveniji, ne pa tudi, na katerih delovnih mestih je tožeča stranka delala, kar je edino pravno relevantno za ugotovitev ali se zavarovalna doba za opravljanje del šteje s povečanjem oziroma po kakšni stopnji povečanja.
Ker tožeča stranka ni zmogla svojega dokaznega bremena, je sodišče pravilno odločilo, da je tožeča stranka opravljala dela na delovnem mestu, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem samo v zg. citiranih obdobjih, ki jih je kot take pravilno opredelila že tožena stranka v predsodnem postopku. Sodišče je namreč moralo odločiti na podlagi navedb in dokazov, ki jih je imelo na razpolago, saj je celotno tožnikovo zatrjevanje ostalo le na stopnji pavšalnih zatrjevanj.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-8, 103/1-11, 103/3. OZ člen 39.
najemno razmerje - neprofitno najemno stanovanje - ničnost najemne pogodbe - odpovedni razlog - krivdni odpovedni razlog - odpadla kavza
V obravnavani zadevi tožba za ugotovitev ničnosti najemne pogodbe za neprofitno stanovanje, sklenjene med pravdnima strankama, ne predstavlja ustreznega pravnega varstva, zato je sodišče prve stopnje postavljeni zahtevek pravilno zavrnilo.
ZPIZ-2 člen 41, 63, 63/2, 63/2-2, 63/2-3.. ZPP člen 286b.
invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti - neizpolnjevanje pogojev
Dejstvo, da je bila tožnica pri tujem nosilcu zavarovanja že invalidsko upokojena, ne pomeni, da so izpolnjeni pogoji za invalidsko pokojnino tudi v Republiki Sloveniji. Odločilno je namreč, da vsak organ vprašanje invalidnosti presoja samostojno, kar pomeni, da je v primeru vprašanja, ali je pri tožnici podana II. kategorija invalidnosti, potrebno izhajati iz določb ZPIZ-2. Iz podanega izvedenskega mnenja pa po stališču pritožbenega sodišča jasno izhaja, da je pri tožnici delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 %, kar pomeni, da je pri njej podana III. kategorija invalidnosti.
ZPP člen 285, 355.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2002) člen 6.
dodatek za nego otroka - izpolnjevanje pogojev - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V spornem obdobju gre pri mladoletnem otroku nedvomno za izkazano alergijo na dvoje osnovnih živil. Zaradi izvedenčevega (napačnega) izhodišča,pa je ostalo neraziskano dejstvo obstoja otrokove alergije na arašide, in s tem izpolnjenost pogojev za priznanje vtoževane pravice.Ker sodišče nima medicinskega znanja, da bi samo tolmačilo izpostavljene ugotovitve glede parametrov otrokove (pre)občutljivosti, bi moralo s pomočjo sodnega izvedenca ugotoviti ključno dejstvo obstoja upoštevne alergije na arašide.Tudi ugotovitev izvedenca, da je bil pri otroku ves ta čas potreben posebni dietni režim in enaka terapija, bi moralo sodišče vzpodbuditi k ugotovitvi vzroka za različne odločitve tožene stranke v zaporednem časovnem obdobju.
pravica do vdovske pokojnine - pravnomočna odločitev - obnova postopka
ZUP v 260. členu določa v katerih primerih se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) lahko obnovi. V 1. točki je tako določeno, da se postopek obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Tožnica je predložila dokaze v zvezi s poslabšanjem zdravstvenega stanja. Navedeni dokazi v ničemer ne vplivajo na odločitev o priznanju pravice do vdovske pokojnine, enako tudi ne tožničine navedbe v zvezi z njeno sedanjo starostjo. V tem primeru ne gre niti za nova dejstva niti za nove dokaze v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Izvidi namreč izkazujejo poslabšanje zdravstvenega stanja za obdobje po izdaji odločbe, s katero je bila zavrnjena tožničina zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine in so zato za rešitev predmetne zadeve pravno irelevantni.
9Ker niso izpolnjeni pogoji po določbi 260. člena ZUP, je sodišče prve stopnje tožničin tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo in tudi pravilno zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na vsebinsko odločanje o pravici do vdovske pokojine, saj je bilo o tej pravici že pravnomočno odločeno.
sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Če dolžnik ni zmogel plačati sodne takse za pritožbo po plačilnem nalogu, je imel na voljo v zakonu delno oprostitev ali odlog oziroma obročno plačilo sodne takse. Predlog za oprostitev ali odlog plačila sodne takse je celo podal, vendar prepozno in sodišče prve stopnje ga je zavrglo.
edini družbenik - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odgovornost uprave - direktor - refleksna škoda - odsevna škoda - aktivna legitimacija družbenika - samostojno pravno varstvo - omejitev odškodninske odgovornosti
Delničarji lahko neposredno od povzročiteljev škode po 264. členu ZGD-1 uveljavljajo le tisto škodo, ki ne izvira iz škode, ki je nastala družbi, oziroma le tisto škodo, ki jim je nastala, ne da bi hkrati nastala družbi. Ne morejo neposredno uveljavljati refleksne, odsevne škode oziroma škode, ki je le odsev škode, ki je nastala družbi. Kot tipičen primer refleksne škode, ki izvira iz družbi nastale škode, se omenjata znižanje vrednosti delnice in/ali nižja dividenda. Če se navedeno aplicira na d.o.o. gre za nižjo vrednost družbenikovega lastniškega deleža in/ali nižje izplačilo dobička.
Primer, ko uprava družbe sodeluje pri ″izstradanju‶ manjšinskih delničarjev z bilančno politiko družbe (politiko izplačevanja dividend), je povsem različen od očitanega primera sodelovanja uprav pri ″izčrpavanju‶ družbe. Pri ″izstradanju‶ delničarjev z bilančno politiko družba dejansko ustvari dobiček oziroma ni oškodovana, le z bilančnimi operacijami s strani uprave je delničarjem odtegnjeno izplačilo dividend, medtem ko se v primeru izčrpavanja družbe dobiček družbe dejansko zmanjša (ne le bilančno) oziroma se družbo oškoduje.
Določba 264. člena ZGD-1 je del celotnega ZGD-1 in, ker dobesedna razlaga te določbe pripelje do povsem neskladnega in nelogičnega rezultata (npr. do možnosti, da bi morala domnevna povzročitelja škode škodo plačati ne samo zatrjevano oškodovanemu družbeniku, ampak še družbi, ki je primarni predmet varstva po ZGD-1), jo je vsekakor ne samo dopustno, ampak nujno treba dopolniti z ostalimi metodami razlage.
fikcija vročitve - zavrženje pritožbe kot prepozne
Za nastop fikcije je odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje.
izvršba na nepremičnino - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika - zapuščinski postopek - prekinitev izvršilnega postopka - listina primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice
V pravdni zadevi zakoniti dediči tožijo dolžnico (kot oporočno dedinjo) na razveljavitev oporoke in uveljavljajo, da ta ni veljavna. V navedeni pravdni zadevi, v kateri upnik niti ni udeležen kot stranka, se torej ne zahteva vpis lastninske pravice na dolžnico. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ upnik vpisa lastninske pravice na dolžnico na podlagi oporoke niti ne more zahtevati. Zaključek sodišča prve stopnje, da je dejansko stanje v tej zadevi drugačno od tistega, ki ga predvideva določilo petega odstavka 168. člena ZIZ, je zato pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00049369
ZMZPP člen 1, 94 - 103, 108. ZIZ člen 15, 17, 44, 44/5, 46, 46/3, 55, 55/1, 55/1-2. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-14. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4. Ovršni zakon (Zakon o izvršbi, Hrvaška) (2012) člen 30, 30/2.
tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - predhodno vprašanje - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - tuje pravo - pravo EU - uporaba domačega prava - načelo formalne legalitete - obstoj izvršilnega naslova - formalna predpostavka - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - obrazložitev sklepa o izvršbi - razlogi o odločilnih dejstvih
Podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa o izvršbi je tuja sodna odločba – pravnomočna in izvršljiva sodba Občinskega sodišča na Rabu P 208/10-36 z dne 23. 6. 2010, ki jo je sodišče prve stopnje pred dovolitvijo izvršbe preizkusilo skladno z določbami od 94. do 103. člena ZMZPP in odločilo o njenem priznanju kot o predhodnem vprašanju. Ugotovilo je, da so podani pogoji za priznanje in zato navedeno tujo sodno odločbo priznalo. Sodba hrvaškega sodišča je bila izdana 23. 6. 2010, to je pred pristopom Republike Hrvaške k Evropski uniji, zato se za njeno priznanje in izvršitev uporabljajo nacionalni predpisi oziroma morebitne mednarodne pogodbe. Za vprašanje priznanja in izvršitve sodbe Občinskega sodišča na Rabu P 208/10-36 z dne 23. 6. 2010 je torej treba uporabiti še ZMZPP, to je zakon, ki ureja razmerja z mednarodnim elementom, konkretno vprašanja, katero (materialno) pravo je treba uporabiti pri odločanju v razmerjih z mednarodnim elementom, pristojnost sodišč v takih razmerjih ter pravila priznanja in izvršitve tujih sodnih odločb. Tudi v razmerjih z mednarodnim elementom oziroma tudi, če je treba pri odločanju o samem zahtevku uporabiti tuje materialno pravo, pa sodišče v postopku odloča po pravilih slovenskega procesnega prava (lex fori). Vsaka država sama določa pravila postopka, po katerih pristojni organi obravnavajo zadeve. V procesnem pravu je uporaba lex fori pravilo, zakon samo izjemoma napotuje na kakšno drugo pravo.
Vprašanje, ali je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za izvršbo glede izterjave zakonskih zakonskih zamudnih obresti od zneska 624.365,00 HRK s sklicevanjem na načelo formalne legalitete, je stvar uporabe (izvršilnega) procesnega prava. Gre za načelo, ki se nanaša na pravila o izdaji sklepa o izvršbi. Izvršilni naslov je formalna predpostavka za izvršbo, kršitve v zvezi s tem so ugovorni razlog po 2. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Po stališču teorije se ta ugovorni razlog uvršča med kršitve pravil postopka oziroma kršitve procesnih predpostavk. Pod ta ugovorni razlog spada tudi položaj, ko se dovoli izvršba preko izvršilnega naslova. V obravnavanem primeru je torej dilema, ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo načelo formalne legalitete, kar je glede na zgoraj pojasnjeno stvar (izvršilnega) procesnega prava. Zato tudi ne pridejo v poštev niti Uredba (ES) št. 846/2017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 (Uredba Rim II) niti določbe ZMZPP o uporabi prava pri nepogodbeni odškodninski odgovornosti. Oboje se namreč nanaša na materialno – obligacijsko pravo.
Ker je načelo formalne legalitete stvar (izvršilnega) procesnega prava, to glede na zgoraj pojasnjeno tudi pomeni, da je treba (ne)pravilnost njegove uporabe presojati po slovenskem pravu. Upoštevaje 17. člen ZIZ in z njim povezano sodno prakso slovenskih sodišč pa ni sporno, da je izvršilno sodišče, sploh pri sodni odločbi kot izvršilnem naslovu, na le-to strogo vezano in lahko zato dovoli izvršbo le za izterjavo natančno take (in nič večje) terjatve, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Za terjatev, ki iz izvršilnega naslova ne izhaja, izvršbe ni mogoče dovoliti.
ZPP člen 264, 264/1, 266. URS člen 15, 15/3, 34, 35, 37, 37/2, 38. ZKP člen 149b, 149b/1. ZEKom-1 člen 147, 153. ZVOP-1 člen 22. ZEPT člen 11, 11/2.
postopek za zavarovanje dokazov - varstvo tajnosti pisem in drugih občil - pravica do komunikacijske zasebnosti - anonimni spletni komentar - svoboda govora - omejitev ustavnih pravic - varstvo osebnih podatkov - varstvo osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - nedopusten poseg v zasebnost
Pravica do komunikacijske zasebnosti varuje posameznika, da se država ali nepovabljen tretji ne seznani s sporočilom, ki ga na daljavo posreduje prek kateregakoli sredstva, če lahko utemeljeno pričakuje svojo zasebnost.
Anonimni avtor se z objavo komentarja na spletu ne odpove pravici do komunikacijske zasebnosti, ki je varovana z 37. členom Ustave RS.
Ni zakonske podlage za pridobitev podatkov, ki bi omogočali identifikacijo avtorja na spletu objavljenega komentarja zaradi vložitve civilne ali zasebne kazenske tožbe.
Kadar si pridejo ustavno varovane pravice in svoboščine v kolizijo, sodišče glede na okoliščine primera, ki jih ugotavlja v postopku, presodi, kateri pravici je treba v konkretnem primeru dati prednost. Predmet postopka za zavarovanje dokazov pred pravdo ni tehtanje ustavnih pravic strank, saj se v takem postopku ne ugotavlja utemeljenost terjatve (predlagatelj mora izkazati le obstoj pravnega interesa).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00051087
ZZK-1 člen 157, 158, 158/1, 158/1-1.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - sklep o vknjižbi - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - zastopanje v zemljiškoknjižnem postopku - vročitev sodnega pisanja pooblaščencu - preklic pooblastila
Vročitev po pooblaščencu, ki dolžnika zastopa v izvršilnem postopku in je razviden iz pravnomočnega sklepa o izročitvi je pravilna, saj gre pri vpisu na podlagi sklepa o izročitvi za eno od faz izvršbe na nepremičnine (192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju)
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00049245
KZ-1 člen 235, 235/1, 235/2.
kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - pogojna obsodba - graja dokazne ocene - račun kot knjigovodska listina
Račun je torej pravno in poslovno pomembna poslovna listina, saj dokazuje nastanek poslovnega dogodka. Je sodišče prve stopnje nedvomno ugotovilo in na tej podlagi prepričljivo obrazložilo, da na podlagi spornih izdanih računov družbe C. blago poslovnim partnerjem navedenih gospodarskih družb ni bilo nikoli dobavljeno. Zgolj naročilo, brez da bi bilo blago dejansko dobavljeno, tako ni moglo ustvariti terjatve oziroma dolžnega zneska z datumom zapadlosti na izdanih računih, če naročeno blago ni bilo dobavljeno.
odškodninska odgovornost države za delo policista - ravnanje policista pri izvajanju pooblastil - varnostni pregled - prekoračitev policijskih pooblastil - uporaba sile - prekoračena sila - vzročna zveza - predhodno zdravstveno stanje
Za razbremenitev toženkine odgovornosti ni bilo pomembno, ali je šlo za dovoljen policistov prijem in ali je bila pri obratu prekoračena nujna in običajna sila, ampak zakaj je bila sploh potrebna (kakršnakoli) sila.
V teoriji in sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se povzročitelj škode ne more (niti v celoti niti delno) razbremeniti odgovornosti za škodo, tudi če je posamezna pojavna oblika škode oziroma njen večji obseg pogojen z osebnim stanjem oškodovanca v najširšem pomenu besede, ki obsega posebno občutljivost, genetsko predispozicijo, prejšnje bolezni oziroma druge osebne (fizične in psihične) lastnosti oškodovanca.
ZPrCP člen 107, 107/7, 107/8, 107/10, 107/12. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. Pravilnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu (2006) člen 7. Zakon o splošnem upravnem postopku (1965) člen 80.
vožnja pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi - preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - odreditev strokovnega pregleda - razlogi za sum - podpis zapisnika
Spisovno gradivo izkazuje, da sta bila v obravnavanem primeru očitno opravljena oba postopka, tako postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo, kot tudi preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu obdolženca (hitri test), vendar je prvostopenjsko sodišče dokazno oceno izpodbijane sodbe oprlo na dejstvo, da je bilo v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo, ugotovljeno, da je bila obdolženčeva reakcija zenic upočasnjena, ter da je bil izgled oči pordel. Gre torej za tista znaka, ki sta bila ugotovljena v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, zaradi ugotovitve katerih je utemeljen zaključek, da je bil obdolženemu strokovni pregled odrejen zakonito.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izvedensko mnenje - pisna izdelava izvedenskega mnenja - psihiatrični pregled - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - izločitev izvedenca - zahteva za izločitev izvedenca - zavrnitev zahteve za izločitev izvedenca - nedovoljenost posebne pritožbe
Sodišče prve stopnje ni izvedencu predpisalo meril „psihiatričnega pregleda“ temveč mu je določilo nalogo in v okviru te zastavilo vprašanja, ki so pravno relevantna za odločitev o glavni stvari v predmetnem postopku.
Ko organizacija za plačilni promet prejme sklep o izvršbi, mora blokirati sredstva v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi.
Blokada sredstev pri organizaciji za plačilni promet še ne pomeni poplačila upnikove terjatve. Šele po pravnomočnost sklepa o izvršbi se namreč ta znesek izplača upniku.