ZPrCP člen 107, 107/7, 107/8, 107/10, 107/12. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. Pravilnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu (2006) člen 7. Zakon o splošnem upravnem postopku (1965) člen 80.
vožnja pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi - preverjanje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - odreditev strokovnega pregleda - razlogi za sum - podpis zapisnika
Spisovno gradivo izkazuje, da sta bila v obravnavanem primeru očitno opravljena oba postopka, tako postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo, kot tudi preizkus z napravo ali sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu obdolženca (hitri test), vendar je prvostopenjsko sodišče dokazno oceno izpodbijane sodbe oprlo na dejstvo, da je bilo v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo, ugotovljeno, da je bila obdolženčeva reakcija zenic upočasnjena, ter da je bil izgled oči pordel. Gre torej za tista znaka, ki sta bila ugotovljena v postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, zaradi ugotovitve katerih je utemeljen zaključek, da je bil obdolženemu strokovni pregled odrejen zakonito.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4, 343, 343/1, 365, 365/1.
fikcija vročitve - zavrženje pritožbe - zamuda roka
Za pritožbeno rešitev zadeve je odločilno le dejstvo, da je bil pritožniku sklep z dne 21. 4. 2021 o zavrženju vloge, prejete 22. 1. 2021, vročen 7. 5. 2021 po pravilih o fikciji vročitve iz 4. odstavka 142. člena ZPP. Petnajst dnevni pritožbeni rok je začel teči 8. 5. 2021, potekel v soboto 22. 5. 2021, oz. v skladu s 4. odstavkom 111. člena ZPP s potekom prvega naslednjega delovnika, tj. v ponedeljek 24. 5. 2021. Da bi bila pritožba pravočasna, bi morala biti vložena najpozneje 24. 5. 2021, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje.
Ker ni nobenega dvoma, da bila pritožba priporočena na pošto oddana šele 26. 5. 2021, je vložena prepozno. Z izpodbijanim sklepom jo je lahko sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 365. člena v zvezi s 1. odstavkom 343. člena ZPP le kot prepozno zavrglo.
pravica do starostne pokojnine - pokojninska doba - neizpolnjevanje pogojev
ZPIZ-2 v prvem odstavku 27. člena določa, da zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Tožnica je sicer dopolnila starost 65 let, ni pa dopolnila drugega pogoja, to pa je 15 let zavarovalne dobe. Iz dokumentacije v spisu namreč izhaja, da je tožnica v Sloveniji dopolnila zgolj 9 let 9 mesecev in 6 dni pokojninske dobe. Ker tožnica ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, je bil njen zahtevek utemeljeno zavrnjen.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna ureditev stikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - izjemen ukrep - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - verjetna izkazanost zakonitega razloga - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Ureditvena začasna odredba je izjemen ukrep. Omejena je na nujne primere, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi treba ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj. V skladu s 161. členom DZ izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrokova ogroženost je podana, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ).
Za izdajo začasne odredbe je potrebno izkazati ogroženost otroka, česar nasprotnemu udeležencu ni uspelo. Predmet odločitve v začasni odredbi pa ni določitev optimalnega načina stikovanja, saj bo to predmet končne odločbe.
sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Če dolžnik ni zmogel plačati sodne takse za pritožbo po plačilnem nalogu, je imel na voljo v zakonu delno oprostitev ali odlog oziroma obročno plačilo sodne takse. Predlog za oprostitev ali odlog plačila sodne takse je celo podal, vendar prepozno in sodišče prve stopnje ga je zavrglo.
ZBPP člen 46, 46/1, 46/2, 46/3, 48, 48/4. ZIZ člen 38, 38/1, 38/5.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški cenilca - stroški postopka izvršbe - plačilo v dobro proračuna RS - specialna ureditev - potrebni stroški izvršbe - pristojnost za odločanje
Odločba 48. člena ZBPP res ureja obveznost upravičenca do BPP, da pod določenimi pogoji1 povrne Republiki Sloveniji stroške. Vendar določba ne vzpostavlja avtomatične obveznosti upravičenca BPP, da bi moral povrniti celotni znesek, izplačan iz naslova BPP, temveč gre zgolj za razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP. Republika Slovenija ima tako obveznost, da najprej skuša izterjati stroške sodnega postopka od dolžnika oziroma nasprotne stranke v postopku, za katerega je bila BPP odobrena, in šele v primeru neuspešne ali deloma neuspešne izterjave razliko terjati od upnice - upravičenke do BPP.
SPZ člen 213, 217, 269. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
obstoj stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - obseg in vsebina stvarne služnosti - izvrševanje stvarne služnosti - vsebina služnosti - priposestvovalna doba - nasprotovanje izvajanju služnosti - pravilna uporaba materialnega prava - dokazna ocena - določnost in izvršljivost izreka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je vtoževano služnost omejilo za potrebe obdelovanja in uporabe travnika in sadovnjaka. V presežku, za obdelovanje in uporabe vrta, je po ugotovitvi, da se razširitev služnosti ni izvajala brez nasprotovanja toženca v potrebni dvajsetletni priposestvovalni dobi, tožbeni zahtevek zavrnilo.
V sodbi za ugotovitev stvarne služnosti je treba natančno ugotoviti njeno vsebino. Pri priposestvovanju vsebino služnosti določa način dejanskega izvrševanja v celotni priposestvovalni dobi. Odvisen je od sredstev, s katerimi se je služnost izvrševala, od trase poti, ki se je uporabljala, ter od potreb gospodujočega zemljišča. Če se ugotovi, da se je služnost izvajala le za točno določen namen (potrebe) gospodujočega zemljišča, je treba ugotovljeno vsebino stvarne služnosti opisati v izreku sodbe.
Vsebina služnosti zagotavlja služnostnemu upravičencu uporabo služeče nepremičnine na način, ki ustreza vsebini služnosti. Pri služnosti poti se odraža v ponavljajočih se dejanjih služnostnega upravičenca. Služnostni upravičenec zaporedoma uporablja služečo nepremičnino, kar mora lastnik služeče nepremičnine trpeti (prvi odstavek 213. člena SPZ). Iz narave služnostne pravice, ki predstavlja omejitev lastninske pravice (breme) lastnika služeče nepremičnine, izhaja, da jo je treba izvajati obzirno in le v obsegu, ki ustreza njeni vsebini. Stvarne služnosti se morajo utesnjevati, kolikor dopuščata njen namen in narava. Velja splošno pravilo, da spremenjene potrebe gospodujočega zemljišča ne opravičujejo razširitve stvarne služnosti.
Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval (drugi odstavek 217. člena SPZ).
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - izbrisni razlog subjekt ne posluje na registriranem poslovnem naslovu - najemna pogodba - ustavitev postopka izbrisa - sklep o ustavitvi postopka izbrisa - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev - pravne posledice izbrisa - pravne posledice izbrisa pravne osebe iz sodnega registra - spregled pravne osebnosti
Ustavno sodišče se je v svoji odločbi U-I-57/15, U-I-2/16 z dne 14. 4. 2016 v okviru 3. točke izreka opredelilo do možnosti upnikovega izpodbijanja obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP in upnikom subjekta vpisa v postopku izbrisa, začetem (tudi) na podlagi 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP priznalo kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, ugovor, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila svojih obveznosti, torej jim je do odprave protipravnosti priznalo vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku, začetem po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga - prepozen predlog
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da mora biti predlog za oprostitev ali odlog plačila sodne takse vložen v 8-dnevnem roku od vročilne plačilnega naloga.
začasna nezmožnost za delo - dokončnost in pravnomočnost odločbe - zavrženje tožbe - sprememba sodbe
Kot pravilno poudarja pritožba je bilo o začasni nezmožnosti za delo za obdobje od 18. 2. 2020 do 6. 3. 2020 odločeno z odločbo imenovanega zdravnika št. ... z dne 27. 2. 2020, potrjeno z dokončno odločbo zdravstvene komisije št. ... z dne 16. 4. 2020. Zoper navedeni odločbi z dne 27. 2. 2020 in z dne 16. 4. 2020 tožnik ni vložil tožbe tako, da sta odločbi postali dokončni in pravnomočni. To pomeni, da je o začasni nezmožnosti za delo za obdobje od 18. 2. 2020 do 6. 3. 2020 v predsodnem postopku že odločeno s pravnomočno odločbo. Že iz tega razloga vsebinsko sojenje za to obdobje, to je za čas od 18. 2. 2020 do 6. 3. 2020 o izpodbojni tožbi ni dopustno, ne glede na to, da je bilo v tem postopku ugotovljeno, da je bil tožnik od 27. 10. 2019 dalje začasno popolnoma nezmožen opravljati svoje delo kmetovalca zaradi poškodbe pri delu.
edini družbenik - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odgovornost uprave - direktor - refleksna škoda - odsevna škoda - aktivna legitimacija družbenika - samostojno pravno varstvo - omejitev odškodninske odgovornosti
Delničarji lahko neposredno od povzročiteljev škode po 264. členu ZGD-1 uveljavljajo le tisto škodo, ki ne izvira iz škode, ki je nastala družbi, oziroma le tisto škodo, ki jim je nastala, ne da bi hkrati nastala družbi. Ne morejo neposredno uveljavljati refleksne, odsevne škode oziroma škode, ki je le odsev škode, ki je nastala družbi. Kot tipičen primer refleksne škode, ki izvira iz družbi nastale škode, se omenjata znižanje vrednosti delnice in/ali nižja dividenda. Če se navedeno aplicira na d.o.o. gre za nižjo vrednost družbenikovega lastniškega deleža in/ali nižje izplačilo dobička.
Primer, ko uprava družbe sodeluje pri ″izstradanju‶ manjšinskih delničarjev z bilančno politiko družbe (politiko izplačevanja dividend), je povsem različen od očitanega primera sodelovanja uprav pri ″izčrpavanju‶ družbe. Pri ″izstradanju‶ delničarjev z bilančno politiko družba dejansko ustvari dobiček oziroma ni oškodovana, le z bilančnimi operacijami s strani uprave je delničarjem odtegnjeno izplačilo dividend, medtem ko se v primeru izčrpavanja družbe dobiček družbe dejansko zmanjša (ne le bilančno) oziroma se družbo oškoduje.
Določba 264. člena ZGD-1 je del celotnega ZGD-1 in, ker dobesedna razlaga te določbe pripelje do povsem neskladnega in nelogičnega rezultata (npr. do možnosti, da bi morala domnevna povzročitelja škode škodo plačati ne samo zatrjevano oškodovanemu družbeniku, ampak še družbi, ki je primarni predmet varstva po ZGD-1), jo je vsekakor ne samo dopustno, ampak nujno treba dopolniti z ostalimi metodami razlage.
DZ člen 161. URS člen 53. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
začasna odredba - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - psihična obremenitev otroka - odtujitveni sindrom - dolgoročna korist
Vzpostavljanje stikov po dveh letih bo predstavljajo tudi psihično obremenitev za dečka, vendar ta ni primerljiva s škodo, ki bi mu nastala, če bi prišlo do popolnega odtujitvenega sindroma. Zato je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost dolgoročni koristi dečka in ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe za ureditev stikov pod nadzorom centra za socialno delo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00048984
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. OZ člen 5, 6, 86, 112. ZVPot člen 22, 23, 24. ZPotK člen 7, 7/1, 24.
varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - valuta obveznosti (valutna klavzula) - tuja valuta - glavni predmet pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - načelo skrbnosti - Direktiva Sveta 93/13/EGS - ničnost kreditne pogodbe - ničnost kot skrajna sankcija - razveza pogodbe - spremenjene okoliščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene
Pri kreditnih pogodbah, kjer je obračun vezan na uporabo tuje valute, je pogodba morala vsebovati navedbo tuje valute in vrsto tečaja, po katerem se izračunava vrednost v domači valuti, in opozorilo, da se ob spremembi tečaja lahko spremenijo tudi predvideni zneski posameznih plačil (prvi odstavek 7. člena ZPotK).
Presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja je po stališču sodišča EU treba opraviti glede na trenutek sklenitve pogodbe in pri tem upoštevati vse okoliščine, ki bi jih prodajalec ali ponudnik lahko tedaj poznal in ki bi lahko vplivale na poznejše izvajanje pogodbe, saj pogodbeni pogoj lahko pomeni neravnotežje med strankama, ki se pokaže šele med izvajanjem pogodbe. Ob upoštevanju strokovnega znanja in izkušenj banke, mora po stališčih sodišča EU nacionalno sodišče pri posojilih v tuji valuti najprej opraviti presojo spoštovanja dobre vere s strani banke in nato morebitno znatno neravnotežje med pogodbenima strankama v smislu člena 3 (1) Direktive 93/13. Za ugotovitev, ali pogoj v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank, mora preveriti, ali bi lahko banka, če s potrošnikom lojalno in pravično posluje, razumno pričakovala, da bi potrošnik tak pogoj sprejel v okviru posamičnih pogajanj.
Tudi po stališčih slovenske sodne prakse pošteno opravljena pojasnilna dolžnost pomeni dolžnost razkritja vseh informacij, ki bi jih banka lahko poznala ob sklenitvi pogodbe in bi lahko vplivale na njeno poznejše izvajanje, saj pogoj lahko pomeni neravnotežje med strankama, ki se lahko pokaže šele med izvajanjem pogodbe. Banka je pojasnilno dolžnost dolžna opraviti v obsegu, ki se zahteva za standard povprečnega potrošnika, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Opustitev ali nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti sama po sebi ne vodi do ničnostne sankcije. Do nje pride le v primeru, če je podana nepoštenost glede glavnega predmeta pogodbe, torej če je banka hkrati ravnala v slabi veri in ker je ob sklepanju pogodbe med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank obstajalo znatno neravnotežje.
izvršba na nepremičnine - ustavitev izvršbe na nepremičnino - predlog za ponovni razpis druge javne dražbe
Ob ugotovljenem, da je sodišče prve stopnje po neuspešni prvi javni dražbi, že odredilo drugo javno dražbo z odredbo, ki jo je nato preklicalo, brez da bi navedlo razlog za preklic, ter ob dejstvu, da gre v predmetnem postopku za izterjavo preživnine ter da je v teh postopkih glavno vodilo otrokova korist, upnica utemeljeno zatrjuje, da jo je sodišče prve stopnje zavedlo oziroma je utemeljeno mislila, da sodišče prve stopnje šteje, da izvedbo druge javne dražbe želi.
kaznivo dejanje grožnje - izrek kazenske sankcije - preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilja v družini
Primarni objekt varstva je pri inkriminaciji kaznivega dejanja nasilja v družini družinska ali druga trajnejša življenjska skupnost, medtem ko je pri kaznivem dejanju grožnje primarni objekt varstva pravica do osebne varnosti. Vendar zgolj na podlagi tega še ni mogoče trditi, da gre za drugovrstni kaznivi dejanji, kot to izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe. Vsebinsko izhodišče za izrek pogojne obsodbe je po tretjem odstavku 58. člena KZ-1 v spoznanju ali v tako imenovani pozitivni prognozi, da storilec ne bo več ponavljal nobenih, ne zgolj istovrstnih kaznivih dejanj.
sodna poravnava - starševska skrb - stiki otroka - nova odločitev o dodelitvi otroka, preživnini in stikih - spremenjene razmere - otrokova želja - varstvo koristi otroka
Korist otroka in njegova želja nista sopomenki. Korist otroka je pravni pojem, ki ga je treba v vsakem konkretnem primeru napolniti z vsebino, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Korist otroka ne zajema le koristi do njegovega 18. leta starosti (kratkoročna korist), ampak tudi korist, ki se bo pokazala v odrasli dobi (dolgoročna korist). Treba si je prizadevati za zdrav in celosten razvoj otroka, to je razvoj v samostojno odraslo osebo. Sodišče lahko zato ob tehtnih razlogih odloči tudi drugače, kot si želi otrok.
preživnina za otroka - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - začetek plačevanja preživnine v zvišanem znesku - vložitev predloga
Predlagateljica je v predlogu predlagala zvišanje preživnine od vložitve predloga. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (enake) zvišane potrebe predlagateljice od vložitve predloga dalje, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno naložilo nasprotnemu udeležencu, da mora plačati zvišano preživnino tudi za obdobje od vložitve predloga.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-8, 103/1-11, 103/3. OZ člen 39.
najemno razmerje - neprofitno najemno stanovanje - ničnost najemne pogodbe - odpovedni razlog - krivdni odpovedni razlog - odpadla kavza
V obravnavani zadevi tožba za ugotovitev ničnosti najemne pogodbe za neprofitno stanovanje, sklenjene med pravdnima strankama, ne predstavlja ustreznega pravnega varstva, zato je sodišče prve stopnje postavljeni zahtevek pravilno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00049369
ZMZPP člen 1, 94 - 103, 108. ZIZ člen 15, 17, 44, 44/5, 46, 46/3, 55, 55/1, 55/1-2. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-14. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4. Ovršni zakon (Zakon o izvršbi, Hrvaška) (2012) člen 30, 30/2.
tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - predhodno vprašanje - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - tuje pravo - pravo EU - uporaba domačega prava - načelo formalne legalitete - obstoj izvršilnega naslova - formalna predpostavka - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - obrazložitev sklepa o izvršbi - razlogi o odločilnih dejstvih
Podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa o izvršbi je tuja sodna odločba – pravnomočna in izvršljiva sodba Občinskega sodišča na Rabu P 208/10-36 z dne 23. 6. 2010, ki jo je sodišče prve stopnje pred dovolitvijo izvršbe preizkusilo skladno z določbami od 94. do 103. člena ZMZPP in odločilo o njenem priznanju kot o predhodnem vprašanju. Ugotovilo je, da so podani pogoji za priznanje in zato navedeno tujo sodno odločbo priznalo. Sodba hrvaškega sodišča je bila izdana 23. 6. 2010, to je pred pristopom Republike Hrvaške k Evropski uniji, zato se za njeno priznanje in izvršitev uporabljajo nacionalni predpisi oziroma morebitne mednarodne pogodbe. Za vprašanje priznanja in izvršitve sodbe Občinskega sodišča na Rabu P 208/10-36 z dne 23. 6. 2010 je torej treba uporabiti še ZMZPP, to je zakon, ki ureja razmerja z mednarodnim elementom, konkretno vprašanja, katero (materialno) pravo je treba uporabiti pri odločanju v razmerjih z mednarodnim elementom, pristojnost sodišč v takih razmerjih ter pravila priznanja in izvršitve tujih sodnih odločb. Tudi v razmerjih z mednarodnim elementom oziroma tudi, če je treba pri odločanju o samem zahtevku uporabiti tuje materialno pravo, pa sodišče v postopku odloča po pravilih slovenskega procesnega prava (lex fori). Vsaka država sama določa pravila postopka, po katerih pristojni organi obravnavajo zadeve. V procesnem pravu je uporaba lex fori pravilo, zakon samo izjemoma napotuje na kakšno drugo pravo.
Vprašanje, ali je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za izvršbo glede izterjave zakonskih zakonskih zamudnih obresti od zneska 624.365,00 HRK s sklicevanjem na načelo formalne legalitete, je stvar uporabe (izvršilnega) procesnega prava. Gre za načelo, ki se nanaša na pravila o izdaji sklepa o izvršbi. Izvršilni naslov je formalna predpostavka za izvršbo, kršitve v zvezi s tem so ugovorni razlog po 2. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Po stališču teorije se ta ugovorni razlog uvršča med kršitve pravil postopka oziroma kršitve procesnih predpostavk. Pod ta ugovorni razlog spada tudi položaj, ko se dovoli izvršba preko izvršilnega naslova. V obravnavanem primeru je torej dilema, ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo načelo formalne legalitete, kar je glede na zgoraj pojasnjeno stvar (izvršilnega) procesnega prava. Zato tudi ne pridejo v poštev niti Uredba (ES) št. 846/2017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 (Uredba Rim II) niti določbe ZMZPP o uporabi prava pri nepogodbeni odškodninski odgovornosti. Oboje se namreč nanaša na materialno – obligacijsko pravo.
Ker je načelo formalne legalitete stvar (izvršilnega) procesnega prava, to glede na zgoraj pojasnjeno tudi pomeni, da je treba (ne)pravilnost njegove uporabe presojati po slovenskem pravu. Upoštevaje 17. člen ZIZ in z njim povezano sodno prakso slovenskih sodišč pa ni sporno, da je izvršilno sodišče, sploh pri sodni odločbi kot izvršilnem naslovu, na le-to strogo vezano in lahko zato dovoli izvršbo le za izterjavo natančno take (in nič večje) terjatve, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Za terjatev, ki iz izvršilnega naslova ne izhaja, izvršbe ni mogoče dovoliti.
sorazmerni del starostne pokojnine - zavarovalna doba s povečanjem - dokazno breme
Zaradi načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, bi morala tožeča stranka podati konkretne in popolne trditve, da je v celotnem obdobju opravljanja dela v Sloveniji opravljala delo na delovnih mestih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem po stopnji 12/15 in v tej smeri podati tudi substancirane dokazne predloge. Predložitev izpiska kopije iz delovne knjižice ne zadošča, saj kot je pravilno izpostavilo sodišče v 11. točki obrazložitve, predloženi dokaz dokazuje le obdobje opravljanja dela v Sloveniji, ne pa tudi, na katerih delovnih mestih je tožeča stranka delala, kar je edino pravno relevantno za ugotovitev ali se zavarovalna doba za opravljanje del šteje s povečanjem oziroma po kakšni stopnji povečanja.
Ker tožeča stranka ni zmogla svojega dokaznega bremena, je sodišče pravilno odločilo, da je tožeča stranka opravljala dela na delovnem mestu, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem samo v zg. citiranih obdobjih, ki jih je kot take pravilno opredelila že tožena stranka v predsodnem postopku. Sodišče je namreč moralo odločiti na podlagi navedb in dokazov, ki jih je imelo na razpolago, saj je celotno tožnikovo zatrjevanje ostalo le na stopnji pavšalnih zatrjevanj.