zavržena tožba - epidemija - tek roka - pravočasnost tožbe
Rok za pritožbo (8 dni) je določen v prvem odstavku 25. člena ZJU. Teče od vročitve pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja. V konkretnem primeru od vročitve sklepa zaradi napačnega pravnega pouka toženke rok ni začel teči. Sodišče prve stopnje je štelo, da je začel teči z vročitvijo sklepa, s katerim je tožnikovo tožbo zavrglo, in da na njegov tek niso vplivale določbe ZZUSUDJZ.
Skladno s prvim odstavkom ZZUSUDJZ niso tekli roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom. Tudi rok za vložitev pritožbe, ki je procesna predpostavka za kasnejše sodno varstvo, je takšen rok, torej (posredno) rok za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih. To pomeni, da osemdnevni rok za vložitev pritožbe v času vročitve sklepa o zavrženju tožbe tožniku ni tekel. Njegova pritožba je pravočasna.
Predhodno že citirana navedba iz 5. točke prvega odstavka 43. člena ZN je namenjena potrditvi dejstva, da je bil notarski zapis s strani notarja strankam oz. udeležencem prebran in da so ga le-ti odobrili. Tudi po oceni pritožbenega sodišča v tej zvezi ni potreben dobesedni prepis citirane določbe, ampak zadošča, da je iz vsebine notarskega zapisa nedvomno razvidno, da so bile stranke seznanjene z vsebino citirane določbe in da so s podpisom notarskega zapisa vsebino le-tega potrdile oz. ga odobrile. Vpogled v predmetni notarski zapis notarke A. A. (priloga B1 spisa) ne pušča nobenega dvoma o tem, da je bil ta strankama prebran (nasprotnega v bistvu pritožba niti ne trdi), da sta bili le-ti seznanjeni oz. opozorjeni na določbe 43. člena ZN, in "da sta izjavili, da pri dogovorjenem poslu vztrajata ter ta notarski zapis odobrita in ga podpišeta", kar sta vse potrdili s podpisi na vsaki posamezni strani notarskega zapisa. Brez dvoma navedeno zadošča, nasprotno prizadevanje pritožbe, ki v odsotnosti dobesednega prepisa citirane določbe predmetnemu notarskemu zapisu "jemlje" vsako veljavo (tako značaj javne listine, kot tudi učinek neposredne izvršljivosti) pa temelji na pretiranemu formalizmu oz. črkobralstvu, ki mu po povedanem ne gre slediti.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - psihično nasilje - dokaz s postavitvijo izvedenca
Postopek po ZPND je nujen in prednosten in je zaradi narave postopka (gre za hitro in začasno ureditev razmerij zaradi neposredno preteče nevarnosti) stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja. Zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti, zato sodišče iz nabora dokaznih predlogov izbere in izvede le tiste dokaze, ki so relevantni in ki so ocenjeni kot nujno potrebni, da s stopnjo verjetnosti potrdi (ne)obstoj odločilnih dejstev.
izdaja regulacijske začasne odredbe - neobvezna izvedba naroka - nastanek težko nadomestljive škode
Pri presoji utemeljenosti začasne ureditve razmerja na način, ki je po vsebini enak zahtevi za sodno varstvo, je potrebno upoštevaje stališče Ustavnega sodišča v odločbi Up-257/97 ovrednotiti položaja obeh strank, hkrati pa tudi upoštevati, da je varstvu tožnikove terjatve, ki jo uveljavlja v pravdi, prvenstveno namenjen sodni postopek (z vsemi potrebnimi procesnimi jamstvi, danimi vsaki od strank). Začasna ureditev spornega razmerja na način, ki ga tožeča stranka uveljavlja tudi s tožbenim zahtevkom, je zato sprejemljiva le tedaj, ko sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena.
ZDR-1 člen 34, 37, 87, 87/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZPP člen 4, 286, 286/3.. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - tatvina - aprehenzijska teorija
Sodišče prve stopnje je upoštevajoč aprehenizijsko teorijo zaključilo, da je tožnik s svojim naklepnim ravnanjem, za katero ni imel navodil delodajalca (kršitev 34. člena ZDR-1), izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja tatvine, s čimer pritožbeno sodišče soglaša. S tem, ko je dva soda kurilnega olja naložil v kombi in ju nameraval odpeljati iz B., je vzel tujo premično stvar, do katere je imel dostop zaradi sklenjenega delovnega razmerja s toženko. Zato je zaključek, da je tožnik storil kršitev iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, materialnopravno pravilen.
negatorna tožba - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - imisije - prepovedane imisije - odstranitev vira škodne nevarnosti - hrup - gostinska dejavnost - test sorazmernosti - hrup, ki presega normalne (običajne) meje kot pravni standard - praktična konkordanca - krajevno običajne meje - pravni standard
Utemeljeni so očitki toženca o zmotni uporabi materialnega prava v zvezi s presojo pravnega standarda preseganja običajne meje in z njim povezanega vprašanja ustreznosti izrečenega ukrepa (prepoved opravljanja gostinske dejavnosti in sklepanja novih najemnih pogodb, po katerih bi se v tem delu nepremičnine opravljala gostinska dejavnost), saj le-ta ni bil materialnopravno pravilno zapolnjen, čeprav je toženec, na kar opozarja tudi v svoji pritožbi, že v postopku pred sodiščem prve stopnje ugovarjal, da predstavlja prepoved opravljanja dejavnosti in sklepanja novih najemnih pogodb prekomeren in nesorazmeren poseg, ki pomeni kršenje njegove pravice do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena URS in pravice do lastnine iz 67. člena URS. V tem konkretnem primeru, ko si konkurirata na strani tožnika pravica do zdravega življenjskega okolja, ki se navzven kaže predvsem kot pravica tožnika do mirnega bivanja v lastni nepremičnini in nočnega počitka, na strani toženca pa pravici do svobodne gospodarske pobude in do lastnine, ki se v tem konkretnem primeru udejanjata kot pravica uporabljati nepremičnino za opravljanje točno določene (t.j. gostinske) dejavnosti in pravica razpolagati z nepremičnino z njenim oddajanjem v najem za opravljanje točno določene (t.j. gostinske) dejavnosti, bi moralo sodišče prve stopnje, da bi pravilno uporabilo materialno pravo in pravilno zapolnilo pravni standard krajevno običajnih mej ter ustreznosti ukrepa za preprečevanje ugotovljenih prepovedanih imisij, opraviti še praktično konkordanco, test sorazmernosti. Da je lahko poseg v pravico sploh dopusten morajo biti izpolnjeni trije pogoji. Po prvem pogoju mora biti poseg v pravico nujen, kar pomeni, da cilja, ki se s tem posegom zasleduje, ni mogoče doseči z nobenim blažjim posegom. Poseg mora biti tudi primeren, da se z njim doseže zaželen in ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javnega interesa). Prav tako pa je za končno oceno nujnosti posega potrebno tehtati pomembnost prizadete pravice, ki se s posegom omejuje, v primerjavi s pravico, ki se želi s tem posegom zavarovati. Zadnje je tako imenovana sorazmernost v ožjem smislu.
ZDR-1 člen 148, 148/2, 158, 158/5.. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2013) člen 33.
plačilo dnevnic - voznik tovornega vozila - mobilni delavec
Pritožba toženke neutemeljeno navaja, da tožnik ni upravičen do dnevnic, ker ni šlo za službene poti, temveč za redno opravljanje dela v tujini. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno opozorilo na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS in pritožbenega sodišča, da so tudi vozniki tovornih vozil, ki opravljajo prevoz v tujini, na službeni poti in jim pripadajo dnevnice, pri čemer ni bistveno, ali opravljajo redne delovne naloge ali pa gre le za enkratno in občasno nalogo, ki jo mora delavec opraviti v tujini. Bistveno je, da gre za opravljanje del po nalogu delodajalca v drugem kraju ali na določenih relacijah izven kraja sedeža delodajalca oziroma izven kraja stalnega obrata delodajalca. Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno prisodilo dnevnice za ves čas, ko je bil v tujini, ne zgolj za čas, ki se po določbah ZDCOPMD šteje v delovni čas. Kaj se mobilnim delavcem šteje v delovni čas, je specifično urejeno, za dnevnice pa je bistven ves čas, ko je takšen delavec na službeni poti, torej po nalogu delodajalca v drugem kraju, v tujini.
pobot (kompenzacija) - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - nezakonita razrešitev - prekluzija dejstev in dokazov - soprispevek - pritožbena obravnava
Pri tem je treba upoštevati, da je tožnik bil v spornem obdobju v pogodbenem razmerju s slovenskim delodajalcem, za katerega veljajo slovenski davčni predpisi in ki posledično plačuje davke in prispevke po slovenski zakonodaji. Zavezan je torej k plačilu prispevkov v višini, določeni z zakonom in k obračunu dohodnine po predpisani davčni stopnji. Plača v slovenskem pravnem sistemu pomeni bruto plačo.
Sodišče ni imelo podlage za to, da tožencu naloži tudi plačilo prispevkov za socialno varnost, saj pri prisojeni odškodnini zaradi nezakonite razrešitve ne gre za prihodek iz delovnega razmerja. Slednje je zakonito prenehalo v posledici razrešitve. Drugače pa velja glede davčne obveznosti. Prisojena odškodnina za premoženjsko škodo namreč ni izvzeta kot prihodek, od katerega se plača dohodnina, zato jo je toženec dolžan plačati.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.. ZPIZ-2 člen 53, 53/1, 53/1-1, 53/3.. ZDSS-1 člen 81.
pravica do vdovske pokojnine - zavrženje zahteve - nespremenjeno dejansko stanje in pravna podlaga
Pravna podlaga za razsojo zadeve je v okoliščinah konkretnega primera podana v 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP, po kateri organ preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže med drugim tudi v primeru, če je bila izdana pravnomočna zavrnilna odločba, pa se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila.
Prav takšno procesno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi. Prvostopenjsko sodišče povsem pravilno zaključuje, da se 53. člen ZPIZ-2 ter Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (Sporazum), veljavna v času izdaje odločbe 15. 4. 2014, nista spremenila.
fikcija vročitve - zavrženje pritožbe kot prepozne
Za nastop fikcije je odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00051087
ZZK-1 člen 157, 158, 158/1, 158/1-1.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - sklep o vknjižbi - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - zastopanje v zemljiškoknjižnem postopku - vročitev sodnega pisanja pooblaščencu - preklic pooblastila
Vročitev po pooblaščencu, ki dolžnika zastopa v izvršilnem postopku in je razviden iz pravnomočnega sklepa o izročitvi je pravilna, saj gre pri vpisu na podlagi sklepa o izročitvi za eno od faz izvršbe na nepremičnine (192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju)
Ko organizacija za plačilni promet prejme sklep o izvršbi, mora blokirati sredstva v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi.
Blokada sredstev pri organizaciji za plačilni promet še ne pomeni poplačila upnikove terjatve. Šele po pravnomočnost sklepa o izvršbi se namreč ta znesek izplača upniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00049369
ZMZPP člen 1, 94 - 103, 108. ZIZ člen 15, 17, 44, 44/5, 46, 46/3, 55, 55/1, 55/1-2. ZPP člen 13, 339, 339/2, 339/2-14. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4. Ovršni zakon (Zakon o izvršbi, Hrvaška) (2012) člen 30, 30/2.
tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - predhodno vprašanje - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - tuje pravo - pravo EU - uporaba domačega prava - načelo formalne legalitete - obstoj izvršilnega naslova - formalna predpostavka - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - obrazložitev sklepa o izvršbi - razlogi o odločilnih dejstvih
Podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa o izvršbi je tuja sodna odločba – pravnomočna in izvršljiva sodba Občinskega sodišča na Rabu P 208/10-36 z dne 23. 6. 2010, ki jo je sodišče prve stopnje pred dovolitvijo izvršbe preizkusilo skladno z določbami od 94. do 103. člena ZMZPP in odločilo o njenem priznanju kot o predhodnem vprašanju. Ugotovilo je, da so podani pogoji za priznanje in zato navedeno tujo sodno odločbo priznalo. Sodba hrvaškega sodišča je bila izdana 23. 6. 2010, to je pred pristopom Republike Hrvaške k Evropski uniji, zato se za njeno priznanje in izvršitev uporabljajo nacionalni predpisi oziroma morebitne mednarodne pogodbe. Za vprašanje priznanja in izvršitve sodbe Občinskega sodišča na Rabu P 208/10-36 z dne 23. 6. 2010 je torej treba uporabiti še ZMZPP, to je zakon, ki ureja razmerja z mednarodnim elementom, konkretno vprašanja, katero (materialno) pravo je treba uporabiti pri odločanju v razmerjih z mednarodnim elementom, pristojnost sodišč v takih razmerjih ter pravila priznanja in izvršitve tujih sodnih odločb. Tudi v razmerjih z mednarodnim elementom oziroma tudi, če je treba pri odločanju o samem zahtevku uporabiti tuje materialno pravo, pa sodišče v postopku odloča po pravilih slovenskega procesnega prava (lex fori). Vsaka država sama določa pravila postopka, po katerih pristojni organi obravnavajo zadeve. V procesnem pravu je uporaba lex fori pravilo, zakon samo izjemoma napotuje na kakšno drugo pravo.
Vprašanje, ali je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za izvršbo glede izterjave zakonskih zakonskih zamudnih obresti od zneska 624.365,00 HRK s sklicevanjem na načelo formalne legalitete, je stvar uporabe (izvršilnega) procesnega prava. Gre za načelo, ki se nanaša na pravila o izdaji sklepa o izvršbi. Izvršilni naslov je formalna predpostavka za izvršbo, kršitve v zvezi s tem so ugovorni razlog po 2. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Po stališču teorije se ta ugovorni razlog uvršča med kršitve pravil postopka oziroma kršitve procesnih predpostavk. Pod ta ugovorni razlog spada tudi položaj, ko se dovoli izvršba preko izvršilnega naslova. V obravnavanem primeru je torej dilema, ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo načelo formalne legalitete, kar je glede na zgoraj pojasnjeno stvar (izvršilnega) procesnega prava. Zato tudi ne pridejo v poštev niti Uredba (ES) št. 846/2017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 (Uredba Rim II) niti določbe ZMZPP o uporabi prava pri nepogodbeni odškodninski odgovornosti. Oboje se namreč nanaša na materialno – obligacijsko pravo.
Ker je načelo formalne legalitete stvar (izvršilnega) procesnega prava, to glede na zgoraj pojasnjeno tudi pomeni, da je treba (ne)pravilnost njegove uporabe presojati po slovenskem pravu. Upoštevaje 17. člen ZIZ in z njim povezano sodno prakso slovenskih sodišč pa ni sporno, da je izvršilno sodišče, sploh pri sodni odločbi kot izvršilnem naslovu, na le-to strogo vezano in lahko zato dovoli izvršbo le za izterjavo natančno take (in nič večje) terjatve, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Za terjatev, ki iz izvršilnega naslova ne izhaja, izvršbe ni mogoče dovoliti.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izvedensko mnenje - pisna izdelava izvedenskega mnenja - psihiatrični pregled - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - izločitev izvedenca - zahteva za izločitev izvedenca - zavrnitev zahteve za izločitev izvedenca - nedovoljenost posebne pritožbe
Sodišče prve stopnje ni izvedencu predpisalo meril „psihiatričnega pregleda“ temveč mu je določilo nalogo in v okviru te zastavilo vprašanja, ki so pravno relevantna za odločitev o glavni stvari v predmetnem postopku.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-8, 103/1-11, 103/3. OZ člen 39.
najemno razmerje - neprofitno najemno stanovanje - ničnost najemne pogodbe - odpovedni razlog - krivdni odpovedni razlog - odpadla kavza
V obravnavani zadevi tožba za ugotovitev ničnosti najemne pogodbe za neprofitno stanovanje, sklenjene med pravdnima strankama, ne predstavlja ustreznega pravnega varstva, zato je sodišče prve stopnje postavljeni zahtevek pravilno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00049710
ZIZ člen 272. SPZ člen 99. ZPP člen 108, 108/4.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pomanjkljivost tožbe - določljivost tožbenega zahtevka - prepoved odplačnega zastopanja - načelo relativnosti obligacijskih razmerij - notranje pooblastilno razmerje - aktivna legitimacija - vznemirjanje lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - varstvo lastninske pravice
V obligacijskem pravu velja načelo relativnosti razmerja, kar pomeni, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki. Tožnik kot tretja oseba ne more posegati v obstoječe pogodbeno razmerje med drugimi. Ne more torej doseči odpovedi ali preklica pooblastila, ki so ga pooblastiteljice dale toženki. Ker tožnik ne more biti aktivno legitimiran za poseganje v pooblastilno razmerje z zahtevkom na prepoved zastopanja pooblastiteljic s strani toženke kot njihove pooblaščenke (odvetnice), pogoj izkazane verjetnosti obstoja terjatve ni izpolnjen. Tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe je bil zato pravilno zavrnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00048642
ZNP-1 člen 89. DZ člen 122, 122/1.
ugotavljanje očetovstva - pravočasnost vložitve predloga - dokaz z analizo DNK - izvedba dokaza z odvzemom vzorcev za dnk analizo - dolžnost sodelovanja stranke - denarna kazen - prostovoljna izpolnitev obveznosti - dokazovanje - dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze - zavrnitev dokaznih predlogov
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da predlagatelj nima pravnega interesa za predlog, v katerem predlaga, da se ugotovi, da je drugi nasprotni udeleženec njegov oče, ker je predlagatelj star več kot štirideset let z lastnim družinskim življenjem. Predlagateljeva pravica do ugotavljanja očetovstva je omejena le s subjektivnim rokom, enako pa velja tudi za izpodbijanje očetovstva.
Ker je drugi nasprotni udeleženec dolžnostno ravnanje iz sklepa prostovoljno izpolnil, niso več izpolnjene predpostavke za denarno kaznovanje, zato se pritožbeno sodišče podrobneje ne opredeljuje glede vsebinskih razlogov iz pritožbe, s katerimi drugi nasprotni udeleženec izpodbija zakonitost sklepa, s tem, ko navaja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, s katerimi je drugi nasprotni udeleženec dokazoval, da je predlagatelj vložil predlog prepozno.
ZBPP člen 46, 46/1, 46/2, 46/3, 48, 48/4. ZIZ člen 38, 38/1, 38/5.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški cenilca - stroški postopka izvršbe - plačilo v dobro proračuna RS - specialna ureditev - potrebni stroški izvršbe - pristojnost za odločanje
Odločba 48. člena ZBPP res ureja obveznost upravičenca do BPP, da pod določenimi pogoji1 povrne Republiki Sloveniji stroške. Vendar določba ne vzpostavlja avtomatične obveznosti upravičenca BPP, da bi moral povrniti celotni znesek, izplačan iz naslova BPP, temveč gre zgolj za razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP. Republika Slovenija ima tako obveznost, da najprej skuša izterjati stroške sodnega postopka od dolžnika oziroma nasprotne stranke v postopku, za katerega je bila BPP odobrena, in šele v primeru neuspešne ali deloma neuspešne izterjave razliko terjati od upnice - upravičenke do BPP.
gradbena pogodba - obveznost naročnika - dogovor o plačilu - začasna situacija - zapadlost terjatve - delna neizpolnitev - zaslišanje strank - celovita dokazna ocena - opredelitev do navedb stranke - možnost preizkusa sodbe
Dogovor, kot ga zatrjuje toženka, naročniku ne daje pravice, da zaradi delne neizpolnitve podjemnikove obveznosti svojo lastno izpolnitev odlaga v nedogled in s tem za nedoločen čas odloži zapadlost podjemnikove terjatve. Na neizpolnitev oziroma delno neizpolnitev se lahko sklicuje le stranka, ki del ni prevzela oziroma jih ni prevzela v celoti, neizpolnjen del pa predstavlja bistveni del oziroma vsaj pomemben del pogodbenega predmeta.
ZPP člen 264, 264/1, 266. URS člen 15, 15/3, 34, 35, 37, 37/2, 38. ZKP člen 149b, 149b/1. ZEKom-1 člen 147, 153. ZVOP-1 člen 22. ZEPT člen 11, 11/2.
postopek za zavarovanje dokazov - varstvo tajnosti pisem in drugih občil - pravica do komunikacijske zasebnosti - anonimni spletni komentar - svoboda govora - omejitev ustavnih pravic - varstvo osebnih podatkov - varstvo osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - nedopusten poseg v zasebnost
Pravica do komunikacijske zasebnosti varuje posameznika, da se država ali nepovabljen tretji ne seznani s sporočilom, ki ga na daljavo posreduje prek kateregakoli sredstva, če lahko utemeljeno pričakuje svojo zasebnost.
Anonimni avtor se z objavo komentarja na spletu ne odpove pravici do komunikacijske zasebnosti, ki je varovana z 37. členom Ustave RS.
Ni zakonske podlage za pridobitev podatkov, ki bi omogočali identifikacijo avtorja na spletu objavljenega komentarja zaradi vložitve civilne ali zasebne kazenske tožbe.
Kadar si pridejo ustavno varovane pravice in svoboščine v kolizijo, sodišče glede na okoliščine primera, ki jih ugotavlja v postopku, presodi, kateri pravici je treba v konkretnem primeru dati prednost. Predmet postopka za zavarovanje dokazov pred pravdo ni tehtanje ustavnih pravic strank, saj se v takem postopku ne ugotavlja utemeljenost terjatve (predlagatelj mora izkazati le obstoj pravnega interesa).