redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje potrebe po delu - organizacijski razlog
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko ugotovitvijo, da A.A. ni bila zaposlena za povsem enako delo kot ga je opravljala tožnica, saj je opravljala tudi animacijska opravila in pomagala pri bookingu. Poleg tega je toženka odpoved oprla tudi na razloge, ki so nastopili šele po zaposlitvi A.A. (popoln upad gostov v času, ko ji ni bilo dovoljeno opravljati dejavnost, negotovost, kdaj se bodo ukrepi pričeli sproščati, za sektor turizma napovedana gospodarska kriza...). Kot je bilo že obrazloženo, se je toženka tem okoliščinam utemeljeno organizacijsko prilagodila z zmanjšanjem števila zaposlenih v vseh oddelkih, vključno s podajo odpovedi tožnici. Pritožba zato zmotno vztraja, da se 30. 5. 2020, ko je bila tožnici odpovedana pogodba, potreba po njenem delu ni spremenila.
ZDR-1 člen 45, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 169, 200, 200/1.. ZVNDN člen 8, 8-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - neupravičena odsotnost z dela
Ker je tožena stranka v 169. členu ZDR-1 imela ustrezno podlago za odreditev druge vrste dela tožnici, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica odklonila (zakonito) odrejeno delo in s tem namenoma ali iz hude malomarnosti huje kršila svoje obveznosti.
Pravilen je zaključek, da tožnica ni dokazala, da bi toženko obvestila o razlogih za svojo odsotnost od 5. 5. 2020 dalje niti ni zatrjevala, da tega ne bi mogla storiti. Zato sta podana oba zatrjevana razloga za izredno odpoved, tožnica pa v pritožbi ne nasprotuje ugotovitvi obstoja drugega pogoja za njeno zakonitost iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00049064
OZ člen 346. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 9, 9/5, 98. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 1, 1/2, 3, 3/1, 3/3, 7. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288, 288/2.
sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - nenamenska uporaba sredstev - finančni popravek - upravna odločba - res iudicata - upravna pogodba - zastaranje - pretrganje zastaranja - neposredna uporaba uredbe
Tožena stranka ne more uspeti s sklicevanjem, da so ji bila sofinancerska sredstva v celotni prijavljeni višini dokončno dodeljena že na podlagi pravnomočne upravne odločbe. Pogodbeno se je namreč dogovorila za možnost nadzora in za posledice ugotovitev kršitev pri tem nadzoru, s čimer je med drugim nase prevzela tudi riziko morebitnih, šele naknadno ugotovljenih nepravilnosti skupaj z vsemi finančnimi posledicami.
Pogodba predstavlja t. i. upravno pogodbo, ki jo slovensko pravo posebej ne ureja. Za primere, ki jih pogodba ne ureja, se zato uporabljajo določbe, ki urejajo materijo, na katero se nanaša pogodba, če tudi teh ni, pa splošne določbe, ki urejajo civilna pogodbena razmerja. Ker se zahtevek nanaša na vračilo neupravičeno izplačanih sredstev, ki so sofinancirana iz sredstev EU, je treba v tem primeru pri presoji zastaranja zahtevka upoštevati tudi določila pravno odločilnih uredb EU.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da glede vprašanja zastaranja in vprašanja pretrganja zastaranja Uredba 2988/95 ni (neposredno) uporabljiva. Navedeno uredbo je namreč glede vprašanj v zvezi z zastaranjem, ki jih ureja, treba uporabiti, razen kjer sama uredba dopušča drugačno nacionalno ureditev. V teh primerih, kot tudi v primerih, ki jih Uredba 2988/95 ne ureja, pa se uporabijo določila OZ, ki urejajo civilna pogodbena razmerja.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - stiki med očetom in otrokom
Izvedeni dokazni postopek je za sodišče z najmanj stopnjo verjetnosti potrdil, da je strah mld. J. pred očetom tako intenziven in s tem zanj ogrožujoč, da je potrebno stike začasno ukiniti. S takšno obrazložitvijo pa je sodišče prve stopnje pravno formalno ukinilo stike, ki so bili dogovorjeni s prej omenjeno sodno poravnavo opr. št. III N 5/2021 z dne 12. 4. 2021, v kateri sta se starša dogovorila, da bodo stiki potekali pod nadzorom Centra za socialno delo. Iz samega izreka sklepa sodišča prve stopnje pa izhaja, da je sodišče prve stopnje sklenilo, da se po uradni dolžnosti izda začasna odredba, s katero pa se bodo ukinili stiki, kateri so bili določeni s sklepom Okrožnega sodišča v Ptuju opr. št. N 52/2018 z dne 4. 6. 2018. Po tem sklepu pa je bilo glede stikov odločeno, da se bodo stiki med očetom in mld. sinom izvajali po sprotnem dogovoru med staršema, upoštevajoč koristi mld. otroka in sicer izmenjaje enkrat pri očetu in enkrat pri materi. Izrek sklepa je tako v nasprotju z njegovo obrazložitvijo.
ZDR-1 člen 148, 148/2, 158, 158/5.. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2013) člen 33.
plačilo dnevnic - voznik tovornega vozila - mobilni delavec
Pritožba toženke neutemeljeno navaja, da tožnik ni upravičen do dnevnic, ker ni šlo za službene poti, temveč za redno opravljanje dela v tujini. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno opozorilo na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS in pritožbenega sodišča, da so tudi vozniki tovornih vozil, ki opravljajo prevoz v tujini, na službeni poti in jim pripadajo dnevnice, pri čemer ni bistveno, ali opravljajo redne delovne naloge ali pa gre le za enkratno in občasno nalogo, ki jo mora delavec opraviti v tujini. Bistveno je, da gre za opravljanje del po nalogu delodajalca v drugem kraju ali na določenih relacijah izven kraja sedeža delodajalca oziroma izven kraja stalnega obrata delodajalca. Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno prisodilo dnevnice za ves čas, ko je bil v tujini, ne zgolj za čas, ki se po določbah ZDCOPMD šteje v delovni čas. Kaj se mobilnim delavcem šteje v delovni čas, je specifično urejeno, za dnevnice pa je bistven ves čas, ko je takšen delavec na službeni poti, torej po nalogu delodajalca v drugem kraju, v tujini.
osredotočeno policijsko preiskovanje - osredotočenost suma - pravni pouk osumljencu - privilegij zoper samoobtožbo - razlogi za sum - policijsko zbiranje obvestil - zbiranje obvestil od osumljenca - zbiranje obvestil
Pritožnik nepravilno enači pomen razlogov za sum po prvem in po četrtem odstavku navedenega člena. Ko so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ima policija sicer nalogo, da ukrene potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja in zberejo dokazi, vendar policija v tej fazi šele skuša ugotoviti, kdo bi lahko bil storilec. V teku izvrševanja teh nalog, tudi z zbiranjem obvestil od oseb, je preiskava glede storilca še neosredotočena, zato obveznosti pravnega pouka po četrtem odstavku 148. člena ZKP pri zbiranju obvestil ni. Šele ko se preiskovanje prevesi iz splošnega poizvedovanja in preiskovanja v iskanje dokazov zoper določenega storilca, ko torej obstajajo razlogi za sum, da je prav določena oseba storila kaznivo dejanje, se sproži obveznost pravnega pouka po četrtem odstavku 148. člena ZKP.
Zgolj okoliščina, da je v okolici stanovanjskega objekta bila najdena konoplja, torej, da so bili podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ne pomeni, da že za vsakogar, ki se nahaja v takšnem objektu, obstajajo razlogi za sum, da je storil ali sodeloval pri storitvi kaznivega dejanja, saj je to v nasprotju s pojmom osredotočene preiskave. To pomeni, da pri izvrševanju naloge zbiranja obvestil še ni nastopila dolžnost pravnega pouka po četrtem odstavku 148. člena ZKP.
negatorna tožba - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - imisije - prepovedane imisije - odstranitev vira škodne nevarnosti - hrup - gostinska dejavnost - test sorazmernosti - hrup, ki presega normalne (običajne) meje kot pravni standard - praktična konkordanca - krajevno običajne meje - pravni standard
Utemeljeni so očitki toženca o zmotni uporabi materialnega prava v zvezi s presojo pravnega standarda preseganja običajne meje in z njim povezanega vprašanja ustreznosti izrečenega ukrepa (prepoved opravljanja gostinske dejavnosti in sklepanja novih najemnih pogodb, po katerih bi se v tem delu nepremičnine opravljala gostinska dejavnost), saj le-ta ni bil materialnopravno pravilno zapolnjen, čeprav je toženec, na kar opozarja tudi v svoji pritožbi, že v postopku pred sodiščem prve stopnje ugovarjal, da predstavlja prepoved opravljanja dejavnosti in sklepanja novih najemnih pogodb prekomeren in nesorazmeren poseg, ki pomeni kršenje njegove pravice do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena URS in pravice do lastnine iz 67. člena URS. V tem konkretnem primeru, ko si konkurirata na strani tožnika pravica do zdravega življenjskega okolja, ki se navzven kaže predvsem kot pravica tožnika do mirnega bivanja v lastni nepremičnini in nočnega počitka, na strani toženca pa pravici do svobodne gospodarske pobude in do lastnine, ki se v tem konkretnem primeru udejanjata kot pravica uporabljati nepremičnino za opravljanje točno določene (t.j. gostinske) dejavnosti in pravica razpolagati z nepremičnino z njenim oddajanjem v najem za opravljanje točno določene (t.j. gostinske) dejavnosti, bi moralo sodišče prve stopnje, da bi pravilno uporabilo materialno pravo in pravilno zapolnilo pravni standard krajevno običajnih mej ter ustreznosti ukrepa za preprečevanje ugotovljenih prepovedanih imisij, opraviti še praktično konkordanco, test sorazmernosti. Da je lahko poseg v pravico sploh dopusten morajo biti izpolnjeni trije pogoji. Po prvem pogoju mora biti poseg v pravico nujen, kar pomeni, da cilja, ki se s tem posegom zasleduje, ni mogoče doseči z nobenim blažjim posegom. Poseg mora biti tudi primeren, da se z njim doseže zaželen in ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javnega interesa). Prav tako pa je za končno oceno nujnosti posega potrebno tehtati pomembnost prizadete pravice, ki se s posegom omejuje, v primerjavi s pravico, ki se želi s tem posegom zavarovati. Zadnje je tako imenovana sorazmernost v ožjem smislu.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izvedensko mnenje - pisna izdelava izvedenskega mnenja - psihiatrični pregled - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - izločitev izvedenca - zahteva za izločitev izvedenca - zavrnitev zahteve za izločitev izvedenca - nedovoljenost posebne pritožbe
Sodišče prve stopnje ni izvedencu predpisalo meril „psihiatričnega pregleda“ temveč mu je določilo nalogo in v okviru te zastavilo vprašanja, ki so pravno relevantna za odločitev o glavni stvari v predmetnem postopku.
Ko organizacija za plačilni promet prejme sklep o izvršbi, mora blokirati sredstva v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi.
Blokada sredstev pri organizaciji za plačilni promet še ne pomeni poplačila upnikove terjatve. Šele po pravnomočnost sklepa o izvršbi se namreč ta znesek izplača upniku.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - rok za vložitev predloga - prepozen predlog
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da mora biti predlog za oprostitev ali odlog plačila sodne takse vložen v 8-dnevnem roku od vročilne plačilnega naloga.
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-8, 103/1-11, 103/3. OZ člen 39.
najemno razmerje - neprofitno najemno stanovanje - ničnost najemne pogodbe - odpovedni razlog - krivdni odpovedni razlog - odpadla kavza
V obravnavani zadevi tožba za ugotovitev ničnosti najemne pogodbe za neprofitno stanovanje, sklenjene med pravdnima strankama, ne predstavlja ustreznega pravnega varstva, zato je sodišče prve stopnje postavljeni zahtevek pravilno zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00051087
ZZK-1 člen 157, 158, 158/1, 158/1-1.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - sklep o vknjižbi - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - zastopanje v zemljiškoknjižnem postopku - vročitev sodnega pisanja pooblaščencu - preklic pooblastila
Vročitev po pooblaščencu, ki dolžnika zastopa v izvršilnem postopku in je razviden iz pravnomočnega sklepa o izročitvi je pravilna, saj gre pri vpisu na podlagi sklepa o izročitvi za eno od faz izvršbe na nepremičnine (192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju)
ZPP člen 264, 264/1, 266. URS člen 15, 15/3, 34, 35, 37, 37/2, 38. ZKP člen 149b, 149b/1. ZEKom-1 člen 147, 153. ZVOP-1 člen 22. ZEPT člen 11, 11/2.
postopek za zavarovanje dokazov - varstvo tajnosti pisem in drugih občil - pravica do komunikacijske zasebnosti - anonimni spletni komentar - svoboda govora - omejitev ustavnih pravic - varstvo osebnih podatkov - varstvo osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - nedopusten poseg v zasebnost
Pravica do komunikacijske zasebnosti varuje posameznika, da se država ali nepovabljen tretji ne seznani s sporočilom, ki ga na daljavo posreduje prek kateregakoli sredstva, če lahko utemeljeno pričakuje svojo zasebnost.
Anonimni avtor se z objavo komentarja na spletu ne odpove pravici do komunikacijske zasebnosti, ki je varovana z 37. členom Ustave RS.
Ni zakonske podlage za pridobitev podatkov, ki bi omogočali identifikacijo avtorja na spletu objavljenega komentarja zaradi vložitve civilne ali zasebne kazenske tožbe.
Kadar si pridejo ustavno varovane pravice in svoboščine v kolizijo, sodišče glede na okoliščine primera, ki jih ugotavlja v postopku, presodi, kateri pravici je treba v konkretnem primeru dati prednost. Predmet postopka za zavarovanje dokazov pred pravdo ni tehtanje ustavnih pravic strank, saj se v takem postopku ne ugotavlja utemeljenost terjatve (predlagatelj mora izkazati le obstoj pravnega interesa).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00048984
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2. OZ člen 5, 6, 86, 112. ZVPot člen 22, 23, 24. ZPotK člen 7, 7/1, 24.
varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - valuta obveznosti (valutna klavzula) - tuja valuta - glavni predmet pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - načelo skrbnosti - Direktiva Sveta 93/13/EGS - ničnost kreditne pogodbe - ničnost kot skrajna sankcija - razveza pogodbe - spremenjene okoliščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena - metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene
Pri kreditnih pogodbah, kjer je obračun vezan na uporabo tuje valute, je pogodba morala vsebovati navedbo tuje valute in vrsto tečaja, po katerem se izračunava vrednost v domači valuti, in opozorilo, da se ob spremembi tečaja lahko spremenijo tudi predvideni zneski posameznih plačil (prvi odstavek 7. člena ZPotK).
Presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja je po stališču sodišča EU treba opraviti glede na trenutek sklenitve pogodbe in pri tem upoštevati vse okoliščine, ki bi jih prodajalec ali ponudnik lahko tedaj poznal in ki bi lahko vplivale na poznejše izvajanje pogodbe, saj pogodbeni pogoj lahko pomeni neravnotežje med strankama, ki se pokaže šele med izvajanjem pogodbe. Ob upoštevanju strokovnega znanja in izkušenj banke, mora po stališčih sodišča EU nacionalno sodišče pri posojilih v tuji valuti najprej opraviti presojo spoštovanja dobre vere s strani banke in nato morebitno znatno neravnotežje med pogodbenima strankama v smislu člena 3 (1) Direktive 93/13. Za ugotovitev, ali pogoj v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank, mora preveriti, ali bi lahko banka, če s potrošnikom lojalno in pravično posluje, razumno pričakovala, da bi potrošnik tak pogoj sprejel v okviru posamičnih pogajanj.
Tudi po stališčih slovenske sodne prakse pošteno opravljena pojasnilna dolžnost pomeni dolžnost razkritja vseh informacij, ki bi jih banka lahko poznala ob sklenitvi pogodbe in bi lahko vplivale na njeno poznejše izvajanje, saj pogoj lahko pomeni neravnotežje med strankama, ki se lahko pokaže šele med izvajanjem pogodbe. Banka je pojasnilno dolžnost dolžna opraviti v obsegu, ki se zahteva za standard povprečnega potrošnika, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Opustitev ali nepravilna izpolnitev pojasnilne dolžnosti sama po sebi ne vodi do ničnostne sankcije. Do nje pride le v primeru, če je podana nepoštenost glede glavnega predmeta pogodbe, torej če je banka hkrati ravnala v slabi veri in ker je ob sklepanju pogodbe med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank obstajalo znatno neravnotežje.
izvršba na nepremičnine - ustavitev izvršbe na nepremičnino - predlog za ponovni razpis druge javne dražbe
Ob ugotovljenem, da je sodišče prve stopnje po neuspešni prvi javni dražbi, že odredilo drugo javno dražbo z odredbo, ki jo je nato preklicalo, brez da bi navedlo razlog za preklic, ter ob dejstvu, da gre v predmetnem postopku za izterjavo preživnine ter da je v teh postopkih glavno vodilo otrokova korist, upnica utemeljeno zatrjuje, da jo je sodišče prve stopnje zavedlo oziroma je utemeljeno mislila, da sodišče prve stopnje šteje, da izvedbo druge javne dražbe želi.
ZBPP člen 46, 46/1, 46/2, 46/3, 48, 48/4. ZIZ člen 38, 38/1, 38/5.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški cenilca - stroški postopka izvršbe - plačilo v dobro proračuna RS - specialna ureditev - potrebni stroški izvršbe - pristojnost za odločanje
Odločba 48. člena ZBPP res ureja obveznost upravičenca do BPP, da pod določenimi pogoji1 povrne Republiki Sloveniji stroške. Vendar določba ne vzpostavlja avtomatične obveznosti upravičenca BPP, da bi moral povrniti celotni znesek, izplačan iz naslova BPP, temveč gre zgolj za razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP. Republika Slovenija ima tako obveznost, da najprej skuša izterjati stroške sodnega postopka od dolžnika oziroma nasprotne stranke v postopku, za katerega je bila BPP odobrena, in šele v primeru neuspešne ali deloma neuspešne izterjave razliko terjati od upnice - upravičenke do BPP.
sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi
Če dolžnik ni zmogel plačati sodne takse za pritožbo po plačilnem nalogu, je imel na voljo v zakonu delno oprostitev ali odlog oziroma obročno plačilo sodne takse. Predlog za oprostitev ali odlog plačila sodne takse je celo podal, vendar prepozno in sodišče prve stopnje ga je zavrglo.
fikcija vročitve - zavrženje pritožbe kot prepozne
Za nastop fikcije je odločilno, kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4, 343, 343/1, 365, 365/1.
fikcija vročitve - zavrženje pritožbe - zamuda roka
Za pritožbeno rešitev zadeve je odločilno le dejstvo, da je bil pritožniku sklep z dne 21. 4. 2021 o zavrženju vloge, prejete 22. 1. 2021, vročen 7. 5. 2021 po pravilih o fikciji vročitve iz 4. odstavka 142. člena ZPP. Petnajst dnevni pritožbeni rok je začel teči 8. 5. 2021, potekel v soboto 22. 5. 2021, oz. v skladu s 4. odstavkom 111. člena ZPP s potekom prvega naslednjega delovnika, tj. v ponedeljek 24. 5. 2021. Da bi bila pritožba pravočasna, bi morala biti vložena najpozneje 24. 5. 2021, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje.
Ker ni nobenega dvoma, da bila pritožba priporočena na pošto oddana šele 26. 5. 2021, je vložena prepozno. Z izpodbijanim sklepom jo je lahko sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 365. člena v zvezi s 1. odstavkom 343. člena ZPP le kot prepozno zavrglo.