ZJU člen 101.. ZODPol člen 95, 95/1.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 5/2.. ZDR-1 člen 170.
Tožnik se neutemeljeno zavzema za to, da je pri njegovi udeležbi na predavanjih šlo za službeno potovanje. S tem, ko se je udeležil izobraževanja, za katerega je bila med strankama sklenjena pogodba o izobraževanju, ni bil napoten na službeno pot, ampak je bil tedaj z dela odsoten, toženka pa je bila plačevala nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00049040
ZIZ člen 272. SPZ člen 33.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - izvrševanje posesti - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - uporaba parkirišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - postavitev zapornice - postavitev zapornice kot motilno dejanje - poseg v obstoječe posestno stanje - pasivna legitimacija upravnika
V motenjskem sporu ni pasivno legitimiran zgolj tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši (ali ga naroči). Se pa razlikuje glede vprašanja, ali za pasivno legitimacijo zadošča, da je nekdo dejanje odobril (oz. mu ni nasprotoval), ali pa mora biti poleg odobritve (oz. nasprotovanja) dejanje tudi v njegovo korist. V zvezi s tem se pritožbeno sodišče pridružuje prepričljivejšim razlogom odločb, ki izhajajo iz stališča, da mora biti poleg kasnejše odobritve ali nasprotovanja motilno dejanje tudi v korist osebe, za katero se trdi, da je pasivno legitimirana.
Glede vprašanja, ali imajo etažni lastniki posest na parkiriščih pred večstanovanjskimi stavbami v mestnih naseljih, sodna praksa ni (bila) enotna. Vendar pa, če je mogoče pred leti najti v sodni praksi glede tega vprašanja nasprotujoča si stališča, je v novejši sodni praksi večinsko sprejeto, da etažni lastniki imajo posest na parkirišču. Etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki zahtevajo posestno varstvo na parkiriščih, za katere zatrjujejo, da predstavljajo pripadajočo zemljišče k večstanovanjski stavbi v njihovi etažni lastnini in dokažejo (so)uporabo parkirišča, so upravičeni do posestnega varstva ne glede na to, da na njem lahko občasno (če je prostor) parkirajo tudi drugi, ki ne prebivajo v večstanovanjski stavbi. Ni namreč bistveno, kako pogosto tožniki prihajajo in parkirajo na parkirišču, ampak da svojo (so)posest izvajajo kontinuirano in da je vedno prisoten njihov animus possidendi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Sodišče prve stopnje je povzelo razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 4. 2020, ki jo je toženka podala tožniku iz ekonomskega in organizacijskega razloga, torej poslovnega razloga, kot ga določa 1. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Pravilno je ugotavljalo, ali je ta razlog podan, torej ali držijo navedbe toženke v odpovedi o prizadetosti zaradi epidemije koronavirusne bolezni in upadu prihodkov ter o reorganizaciji dela na način, da se zmanjša število delavcev na delovnem mestu zunanji vratar/portir. Pritožba ne oporeka ugotovljenemu upadu prihodkov kot tudi ne dejstvu, da je bila reorganizacija dela izvedena (da se je delo po juniju 2020 opravljalo s tremi in ne več štirimi delavci na delovnem mestu zunanji vratar/portir). Tožnikove pritožbene navedbe, ki jih ponavlja iz dosedanjega postopka in se nanašajo na obseg študentskega dela pri toženki (pred in po odpovedi) in delo zunanjih vratarjev, ki so ga opravljali receptorji, vodje receptorjev in vzdrževalci, po podani odpovedi, niso bistvene.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - psihično nasilje - dokaz s postavitvijo izvedenca
Postopek po ZPND je nujen in prednosten in je zaradi narave postopka (gre za hitro in začasno ureditev razmerij zaradi neposredno preteče nevarnosti) stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja. Zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti, zato sodišče iz nabora dokaznih predlogov izbere in izvede le tiste dokaze, ki so relevantni in ki so ocenjeni kot nujno potrebni, da s stopnjo verjetnosti potrdi (ne)obstoj odločilnih dejstev.
prisilna hospitalizacija - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - bipolarna afektivna motnja - ocena ogroženosti
Izpolnjeni so vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr, saj je zaradi narave duševne bolezni potrebno, da se pritožnico zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom, njena odklonitev zdravljenja pa je posledica duševne bolezni in s tem povezane nesposobnosti razumevanja lastnega stanja, ne pa posledica zavestne in razumske odločitve.
kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - dodatek za delo v rizičnih razmerah - vojska
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da kršitev kolektivne pogodbe ni podana. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji, da določba drugega odstavka 39. člena KPJS že sama po sebi dovoljuje zaključek, da je pravica do dodatka za delo v rizičnih razmerah časovno omejena in da ta ne pripada javnemu uslužbencu za celoten delovni čas, ko opravlja delo. Določba izrecno navaja, da dodatek pripada samo za čas, ko dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami. Drugi odstavek torej časovno zamejuje pravico do dodatka.
določitev ukrepov prepovedi nasilnih dejanj - nasilje v družini - protipraven poseg - poseg v osebnostne pravice posameznika - žrtev nasilja v družini - nujen postopek - hiter postopek - dokazni standard verjetnosti - začasni ukrep - trajanje ukrepa - pravočasnost predloga - nadaljevano dejanje - ustrahovanje - bivanje v tujini (Avstrija)
Po 19. členu ZPND lahko sodišče povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegal v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, med drugim prepove vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev, in se zadrževati v njeni bližini, mu prepove zadrževati in približevati se kraju, kjer se žrtev običajno nahaja, prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb, in prepove vzpostaviti srečanja z žrtvijo.
Postopki po ZPND so zaradi učinkovite zaščite žrtve nasilja nujni in prednostni, izrečeni ukrepi pa začasni, zato je dokazni standard v teh postopkih nižji. V sodni praksi je sprejeto stališče, da zadostuje, da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, verjetno izkazana.
Predlog za izdajo ukrepov po ZPND mora biti podan najkasneje v šestih mesecih, odkar je žrtev zadnjič utrpela telesno poškodbo, ali ji je povzročitelj nasilja prizadejal škodo na zdravju, ali drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (22b. člen ZPND). Vendar pa sodišče prve stopnje sporočila z dne 10. 1. 20204 pravilno ni štelo kot samostojnega dejanja, temveč kot del kontinuiranega ravnanja v sklopu oziroma v luči nadaljnjih ravnanj nasprotnega udeleženca, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, in katerih namen je bil ustrahovanje predlagateljic, s katerimi je nasprotni udeleženec želel doseči svoj cilj, to je vrnitev predlagateljic nazaj domov oziroma vsaj vzpostavitev stika z njimi, kot je bilo že zgoraj navedeno.
Dejstvo, da kazenska sodba ni pravnomočna, za razpravljajoče sodišče pomeni le, da skladno s 14. členom ZPP ni vezano na dejanski stan kazenske sodbe glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti ter mu zato glede na načelo nedolžnosti ne sme očitati storitve kaznivega dejanja, ni pa ovire, da navedeni dokaz uporabi pri ugotavljanju dejstev po metodologiji iz 8. člena ZPP. Nepravnomočna sodna odločba je torej le eden od dokazov, ki ga je sodišče presojalo skupaj z drugimi dokazi.
ZDR-1 člen 144, 146, 148.. ZZDej člen 52a.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 11.. ZDSS-1 člen 6, 6-c, 47, 47/2, 49.. ZPP člen 8, 213.
kolektivni delovni spor - referenčno obdobje - neenakomerno razporejen delovni čas - skladnost splošnega akta delodajalca s kolektivno pogodbo
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je izpodbijana ureditev pri nasprotnem udeležencu v nasprotju z namenom izravnalnega oziroma referenčnega obdobja v okviru instituta neenakomerno razporejenega delovnega časa, za katerega je bistveno, da se po koncu t. i. obdobja za izravnavo presežne ure izravnajo in se delavcu omogoči, da njegova delovna obveznost v povprečju znaša predpisano število ur (40 na teden). Za navedeno je nujno, da je trajanje izravnalnega obdobja fiksno in se mora začeti in končati na isti datum za vse ure, ki v tem obdobju nastanejo, saj se le tako lahko doseže zakonsko predpisano tedensko povprečje ur.
ZPIZ-2 člen 41, 63, 63/2, 63/2-2, 63/2-3.. ZPP člen 286b.
invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti - neizpolnjevanje pogojev
Dejstvo, da je bila tožnica pri tujem nosilcu zavarovanja že invalidsko upokojena, ne pomeni, da so izpolnjeni pogoji za invalidsko pokojnino tudi v Republiki Sloveniji. Odločilno je namreč, da vsak organ vprašanje invalidnosti presoja samostojno, kar pomeni, da je v primeru vprašanja, ali je pri tožnici podana II. kategorija invalidnosti, potrebno izhajati iz določb ZPIZ-2. Iz podanega izvedenskega mnenja pa po stališču pritožbenega sodišča jasno izhaja, da je pri tožnici delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 %, kar pomeni, da je pri njej podana III. kategorija invalidnosti.
pravica do starostne pokojnine - pokojninska doba - neizpolnjevanje pogojev
ZPIZ-2 v prvem odstavku 27. člena določa, da zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Tožnica je sicer dopolnila starost 65 let, ni pa dopolnila drugega pogoja, to pa je 15 let zavarovalne dobe. Iz dokumentacije v spisu namreč izhaja, da je tožnica v Sloveniji dopolnila zgolj 9 let 9 mesecev in 6 dni pokojninske dobe. Ker tožnica ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, je bil njen zahtevek utemeljeno zavrnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00051087
ZZK-1 člen 157, 158, 158/1, 158/1-1.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - sklep o vknjižbi - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - zastopanje v zemljiškoknjižnem postopku - vročitev sodnega pisanja pooblaščencu - preklic pooblastila
Vročitev po pooblaščencu, ki dolžnika zastopa v izvršilnem postopku in je razviden iz pravnomočnega sklepa o izročitvi je pravilna, saj gre pri vpisu na podlagi sklepa o izročitvi za eno od faz izvršbe na nepremičnine (192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju)
ZPP člen 264, 264/1, 266. URS člen 15, 15/3, 34, 35, 37, 37/2, 38. ZKP člen 149b, 149b/1. ZEKom-1 člen 147, 153. ZVOP-1 člen 22. ZEPT člen 11, 11/2.
postopek za zavarovanje dokazov - varstvo tajnosti pisem in drugih občil - pravica do komunikacijske zasebnosti - anonimni spletni komentar - svoboda govora - omejitev ustavnih pravic - varstvo osebnih podatkov - varstvo osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - nedopusten poseg v zasebnost
Pravica do komunikacijske zasebnosti varuje posameznika, da se država ali nepovabljen tretji ne seznani s sporočilom, ki ga na daljavo posreduje prek kateregakoli sredstva, če lahko utemeljeno pričakuje svojo zasebnost.
Anonimni avtor se z objavo komentarja na spletu ne odpove pravici do komunikacijske zasebnosti, ki je varovana z 37. členom Ustave RS.
Ni zakonske podlage za pridobitev podatkov, ki bi omogočali identifikacijo avtorja na spletu objavljenega komentarja zaradi vložitve civilne ali zasebne kazenske tožbe.
Kadar si pridejo ustavno varovane pravice in svoboščine v kolizijo, sodišče glede na okoliščine primera, ki jih ugotavlja v postopku, presodi, kateri pravici je treba v konkretnem primeru dati prednost. Predmet postopka za zavarovanje dokazov pred pravdo ni tehtanje ustavnih pravic strank, saj se v takem postopku ne ugotavlja utemeljenost terjatve (predlagatelj mora izkazati le obstoj pravnega interesa).
edini družbenik - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odgovornost uprave - direktor - refleksna škoda - odsevna škoda - aktivna legitimacija družbenika - samostojno pravno varstvo - omejitev odškodninske odgovornosti
Delničarji lahko neposredno od povzročiteljev škode po 264. členu ZGD-1 uveljavljajo le tisto škodo, ki ne izvira iz škode, ki je nastala družbi, oziroma le tisto škodo, ki jim je nastala, ne da bi hkrati nastala družbi. Ne morejo neposredno uveljavljati refleksne, odsevne škode oziroma škode, ki je le odsev škode, ki je nastala družbi. Kot tipičen primer refleksne škode, ki izvira iz družbi nastale škode, se omenjata znižanje vrednosti delnice in/ali nižja dividenda. Če se navedeno aplicira na d.o.o. gre za nižjo vrednost družbenikovega lastniškega deleža in/ali nižje izplačilo dobička.
Primer, ko uprava družbe sodeluje pri ″izstradanju‶ manjšinskih delničarjev z bilančno politiko družbe (politiko izplačevanja dividend), je povsem različen od očitanega primera sodelovanja uprav pri ″izčrpavanju‶ družbe. Pri ″izstradanju‶ delničarjev z bilančno politiko družba dejansko ustvari dobiček oziroma ni oškodovana, le z bilančnimi operacijami s strani uprave je delničarjem odtegnjeno izplačilo dividend, medtem ko se v primeru izčrpavanja družbe dobiček družbe dejansko zmanjša (ne le bilančno) oziroma se družbo oškoduje.
Določba 264. člena ZGD-1 je del celotnega ZGD-1 in, ker dobesedna razlaga te določbe pripelje do povsem neskladnega in nelogičnega rezultata (npr. do možnosti, da bi morala domnevna povzročitelja škode škodo plačati ne samo zatrjevano oškodovanemu družbeniku, ampak še družbi, ki je primarni predmet varstva po ZGD-1), jo je vsekakor ne samo dopustno, ampak nujno treba dopolniti z ostalimi metodami razlage.
sodna poravnava - starševska skrb - stiki otroka - nova odločitev o dodelitvi otroka, preživnini in stikih - spremenjene razmere - otrokova želja - varstvo koristi otroka
Korist otroka in njegova želja nista sopomenki. Korist otroka je pravni pojem, ki ga je treba v vsakem konkretnem primeru napolniti z vsebino, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera. Korist otroka ne zajema le koristi do njegovega 18. leta starosti (kratkoročna korist), ampak tudi korist, ki se bo pokazala v odrasli dobi (dolgoročna korist). Treba si je prizadevati za zdrav in celosten razvoj otroka, to je razvoj v samostojno odraslo osebo. Sodišče lahko zato ob tehtnih razlogih odloči tudi drugače, kot si želi otrok.
pravica do vdovske pokojnine - pravnomočna odločitev - obnova postopka
ZUP v 260. členu določa v katerih primerih se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku) lahko obnovi. V 1. točki je tako določeno, da se postopek obnovi, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Tožnica je predložila dokaze v zvezi s poslabšanjem zdravstvenega stanja. Navedeni dokazi v ničemer ne vplivajo na odločitev o priznanju pravice do vdovske pokojnine, enako tudi ne tožničine navedbe v zvezi z njeno sedanjo starostjo. V tem primeru ne gre niti za nova dejstva niti za nove dokaze v smislu 1. točke 260. člena ZUP. Izvidi namreč izkazujejo poslabšanje zdravstvenega stanja za obdobje po izdaji odločbe, s katero je bila zavrnjena tožničina zahteva za priznanje pravice do vdovske pokojnine in so zato za rešitev predmetne zadeve pravno irelevantni.
9Ker niso izpolnjeni pogoji po določbi 260. člena ZUP, je sodišče prve stopnje tožničin tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo in tudi pravilno zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na vsebinsko odločanje o pravici do vdovske pokojine, saj je bilo o tej pravici že pravnomočno odločeno.
začasna nezmožnost za delo - dokončnost in pravnomočnost odločbe - zavrženje tožbe - sprememba sodbe
Kot pravilno poudarja pritožba je bilo o začasni nezmožnosti za delo za obdobje od 18. 2. 2020 do 6. 3. 2020 odločeno z odločbo imenovanega zdravnika št. ... z dne 27. 2. 2020, potrjeno z dokončno odločbo zdravstvene komisije št. ... z dne 16. 4. 2020. Zoper navedeni odločbi z dne 27. 2. 2020 in z dne 16. 4. 2020 tožnik ni vložil tožbe tako, da sta odločbi postali dokončni in pravnomočni. To pomeni, da je o začasni nezmožnosti za delo za obdobje od 18. 2. 2020 do 6. 3. 2020 v predsodnem postopku že odločeno s pravnomočno odločbo. Že iz tega razloga vsebinsko sojenje za to obdobje, to je za čas od 18. 2. 2020 do 6. 3. 2020 o izpodbojni tožbi ni dopustno, ne glede na to, da je bilo v tem postopku ugotovljeno, da je bil tožnik od 27. 10. 2019 dalje začasno popolnoma nezmožen opravljati svoje delo kmetovalca zaradi poškodbe pri delu.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - manija - manična depresija - zmožnost presoje realnosti - ogrožanje življenja in zdravja - opustitev zdravljenja - sprejem na zdravljenje brez privolitve - nujni primeri
Ogrožanja zaenkrat ni mogoče odpraviti na kak drug način izven oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, saj udeleženka pri njih ne bi bila sposobna sodelovati. Zaenkrat je do svojega bolezenskega stanja povsem nekritična in bi zdravljenje takoj opustila.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna ureditev stikov - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - izjemen ukrep - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - verjetna izkazanost zakonitega razloga - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Ureditvena začasna odredba je izjemen ukrep. Omejena je na nujne primere, ko je z vidika zagotavljanja otrokove koristi treba ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj. V skladu s 161. členom DZ izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrokova ogroženost je podana, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ).
Za izdajo začasne odredbe je potrebno izkazati ogroženost otroka, česar nasprotnemu udeležencu ni uspelo. Predmet odločitve v začasni odredbi pa ni določitev optimalnega načina stikovanja, saj bo to predmet končne odločbe.
delni umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe - sosporništvo na pasivni strani - kriterij uspeha stranke - krivdni stroški - navedba vrednosti spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - odmera pravdnih stroškov - odvetniški stroški - odvetniška tarifa - višina stroškov postopka - potrebni pravdni stroški - povišanje nagrade za zastopanje več strank
Skladno s 158. členom ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Tožnik, ki umakne tožbo, mora nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške, pri čemer razlog, zaradi katerega se je odločil za umik (razen, ko gre za izpolnitev zahtevka), ni pomemben. Tudi ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen ali ne.
V razmerju med tožnico ter drugo, tretje in četrto toženo stranko je prišlo do zaključka postopka na podlagi delnega umika tožbe, zato pravilo o načelu uspeha glede povrnitve stroškov postopka ni uporabljivo. Irelevantna pa je presoja dolžnosti povrnitve stroškov postopka po načelu uspeha, v kolikor tožnica tožbe ne bi delno umaknila.
Kriterij krivde je korektiv temeljnega pravila o povrnitvi pravdnih stroškov po uspehu. Pojem krivde iz prvega odstavka 156. člena ZPP zajema dejanja, katerih namen je zavlačevanje postopka. Potrebno je upoštevati, da je načelo krivde dopolnilni, ne pa temeljni kriterij za povračilo stroškov. Neutemeljeno upiranje tožbenemu zahtevku tako npr. samo po sebi še ni zakrivljeno ravnanje, zaradi katerega bi morala tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške po krivdnem načelu. Zgolj neurejeno lastniško razmerje med toženci, ki ima za posledico nujno sosporništvo na pasivni strani, samo po sebi tudi po oceni pritožbenega sodišča še ne pomeni zakrivljenega ravnanja, zaradi katerega bi bilo moč govoriti o krivdno povzročenih stroških s strani drugo in tretje tožene stranke.
Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago, ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, mora tožnik v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP navesti vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej in za vsakega toženca posebej. V primeru, da tožnik v takšni situaciji navede le eno vrednost spornega predmeta, gre za tako imenovano nediferencirano vrednost spornega predmeta. Obveznost diferenciranosti vrednosti spornega predmeta je bila na tožničini strani.