nova dejstva in dokazi - obseg zapuščine - zapuščinski postopek - pritožbene novote
Ker iz podatkov v spisu ni razvidno, da je bil pritožnik v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje pred izdajo sklepa o dedovanju opozorjen, da v pritožbenem postopku ne bo mogel več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov, pritožbeno sodišče šteje dedičeve navedbe za dopustne pritožbene navedbe.
sodno varstvo posesti - posestno varstvo - subjektivni rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok za tožbo - materialni rok - zavrženje tožbe kot prepozne - prepozna tožba - dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Vsi našteti dokazi zadostujejo za izkaz verjetnosti, da je navedba tožene stranke v odgovoru na tožbo, da je tožba vložena po izteku roka iz 32. člena SPZ, utemeljena. Posledično je bilo na tožeči stranki dokazno breme, da z večjo stopnjo verjetnosti dokaže, da je tožba vložena v roku iz 32. člena SPZ. Tega dokaznega bremena pa tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni zmogla.
izdaja regulacijske začasne odredbe - neobvezna izvedba naroka - nastanek težko nadomestljive škode
Pri presoji utemeljenosti začasne ureditve razmerja na način, ki je po vsebini enak zahtevi za sodno varstvo, je potrebno upoštevaje stališče Ustavnega sodišča v odločbi Up-257/97 ovrednotiti položaja obeh strank, hkrati pa tudi upoštevati, da je varstvu tožnikove terjatve, ki jo uveljavlja v pravdi, prvenstveno namenjen sodni postopek (z vsemi potrebnimi procesnimi jamstvi, danimi vsaki od strank). Začasna ureditev spornega razmerja na način, ki ga tožeča stranka uveljavlja tudi s tožbenim zahtevkom, je zato sprejemljiva le tedaj, ko sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena.
ZIZ člen 71, 71/2, 71/2-1, 74, 74/2, 169, 169/6, 169/7. ZIZ-M člen 20.
izvršba na nepremičnino - odlog izvršbe na predlog dolžnika - nepremičnina, ki je dom dolžnika - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - predpostavke za odlog izvršbe - pogoji za odlog izvršbe - posebne okoliščine
Upnikova terjatev znaša okrog 63.500 EUR in dosega od 22 % do 27 % vrednosti nepremičnine. Očitna nesorazmernost ni podana. Ne gre za izterjavo razmeroma nizkega in realno obvladljivega dolga.
Ker dolžnik ni uspel izkazati osnovnega pogoja za odlog izvršbe po 1. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ oziroma po prej veljavnem četrtem odstavku 71. člena ZIZ, sodišče prve stopnje o tem postopku ni bilo dolžno obveščati pristojnega CSD, niti pridobivati mnenja o ogroženosti dolžnikovega preživljanja.
ZDR-1 člen 144, 146, 148.. ZZDej člen 52a.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 11.. ZDSS-1 člen 6, 6-c, 47, 47/2, 49.. ZPP člen 8, 213.
kolektivni delovni spor - referenčno obdobje - neenakomerno razporejen delovni čas - skladnost splošnega akta delodajalca s kolektivno pogodbo
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je izpodbijana ureditev pri nasprotnem udeležencu v nasprotju z namenom izravnalnega oziroma referenčnega obdobja v okviru instituta neenakomerno razporejenega delovnega časa, za katerega je bistveno, da se po koncu t. i. obdobja za izravnavo presežne ure izravnajo in se delavcu omogoči, da njegova delovna obveznost v povprečju znaša predpisano število ur (40 na teden). Za navedeno je nujno, da je trajanje izravnalnega obdobja fiksno in se mora začeti in končati na isti datum za vse ure, ki v tem obdobju nastanejo, saj se le tako lahko doseže zakonsko predpisano tedensko povprečje ur.
prisilna hospitalizacija - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - bipolarna afektivna motnja - ocena ogroženosti
Izpolnjeni so vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr, saj je zaradi narave duševne bolezni potrebno, da se pritožnico zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom, njena odklonitev zdravljenja pa je posledica duševne bolezni in s tem povezane nesposobnosti razumevanja lastnega stanja, ne pa posledica zavestne in razumske odločitve.
motenje posesti - dostop do nepremičnine - sprememba obstoječega posestnega stanja
Res je, da je tožba navajala, da preko robnika višine 13 cm tožniki ne morejo voziti do svoje hiše. Vendar je pomembno, da je bilo ugotovljeno, da ravnanje toženk otežuje vožnjo in spreminja dotedanji način izvrševanja posesti, kar pa pomeni motenje posesti (ne glede na to, da ne drži, da tožnice zaradi robnika v višini 13 cm ne bi mogle voziti do hiše).
Povsem izkustveno je, da je potrebno peljati preko višjega robnika precej bolj pazljivo in počasneje, kot preko nižjega, zaradi česar je poseg v del dovozne poti z znižanim robnikom vsekakor sprememba posestnega stanja, kar pa seveda predstavlja motenje posesti.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - stiki med očetom in otrokom
Izvedeni dokazni postopek je za sodišče z najmanj stopnjo verjetnosti potrdil, da je strah mld. J. pred očetom tako intenziven in s tem zanj ogrožujoč, da je potrebno stike začasno ukiniti. S takšno obrazložitvijo pa je sodišče prve stopnje pravno formalno ukinilo stike, ki so bili dogovorjeni s prej omenjeno sodno poravnavo opr. št. III N 5/2021 z dne 12. 4. 2021, v kateri sta se starša dogovorila, da bodo stiki potekali pod nadzorom Centra za socialno delo. Iz samega izreka sklepa sodišča prve stopnje pa izhaja, da je sodišče prve stopnje sklenilo, da se po uradni dolžnosti izda začasna odredba, s katero pa se bodo ukinili stiki, kateri so bili določeni s sklepom Okrožnega sodišča v Ptuju opr. št. N 52/2018 z dne 4. 6. 2018. Po tem sklepu pa je bilo glede stikov odločeno, da se bodo stiki med očetom in mld. sinom izvajali po sprotnem dogovoru med staršema, upoštevajoč koristi mld. otroka in sicer izmenjaje enkrat pri očetu in enkrat pri materi. Izrek sklepa je tako v nasprotju z njegovo obrazložitvijo.
odgovornost pravne osebe za prekršek - razbremenitev odgovornosti - ekskulpacijski razlog - trditveno in dokazno breme
Da bi se razbremenila odgovornosti, mora pravna oseba storiti vse, kar je potrebno, da zagotovi, da zaposleni pri delu zanjo ne bi storili prekrška. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da zgolj sprejem splošnih aktov in formalna seznanitev z njimi, ne zadošča. Kršiteljica je z izdajo splošnega navodila v celoti prenesla na voznika odgovornost za odločitev o količini tovora. Pri tem pa ni niti trdila niti izkazala, kako je neposrednemu kršitelju razložila uporabo navodil v praksi in kako ga je poučila o tem, kakšne so vrste lesa in stanje vlažnosti, da bi ta navodila sploh lahko uporabljal. Prav tako ne more uspeti s sklicevanjem, da gre pri vozniku za strokovnjaka, saj ni izkazala, da bi bil strokovnjak s področja gozdarstva in lesarstva.
ZDR-1 člen 148, 148/2, 158, 158/5.. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2013) člen 33.
plačilo dnevnic - voznik tovornega vozila - mobilni delavec
Pritožba toženke neutemeljeno navaja, da tožnik ni upravičen do dnevnic, ker ni šlo za službene poti, temveč za redno opravljanje dela v tujini. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno opozorilo na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS in pritožbenega sodišča, da so tudi vozniki tovornih vozil, ki opravljajo prevoz v tujini, na službeni poti in jim pripadajo dnevnice, pri čemer ni bistveno, ali opravljajo redne delovne naloge ali pa gre le za enkratno in občasno nalogo, ki jo mora delavec opraviti v tujini. Bistveno je, da gre za opravljanje del po nalogu delodajalca v drugem kraju ali na določenih relacijah izven kraja sedeža delodajalca oziroma izven kraja stalnega obrata delodajalca. Sodišče prve stopnje je tožniku pravilno prisodilo dnevnice za ves čas, ko je bil v tujini, ne zgolj za čas, ki se po določbah ZDCOPMD šteje v delovni čas. Kaj se mobilnim delavcem šteje v delovni čas, je specifično urejeno, za dnevnice pa je bistven ves čas, ko je takšen delavec na službeni poti, torej po nalogu delodajalca v drugem kraju, v tujini.
plačilo nadur - voznik - evidence - dnevnica - stroški za prevoz na delo in z dela - izvedenec
Dejstvo, da tožnik ni natančno in dosledno evidentiral opravljenih del, ne pomeni, da do plačila za nadurno delo ni upravičen, upoštevajoč pri tem tudi dolžnost tožene stranke kot delodajalca izvajati nadzor nad pravilnim beleženjem aktivnosti voznikov. Neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da tožena stranka tožnika zaradi narave njegovega dela in oddaljenosti ni mogla neprestano spremljati in nadzirati. Organizacija prevoza tovora je v izključni pristojnosti tožene stranke, ki v okviru nadzorstvene dolžnosti daje tožniku navodila za izvedbo prevoza in izvaja redne kontrole delovanja in uporabe tahografov. Tožena stranka je tožniku določala relacije vožnje glede na naročila. Odrejala mu je tudi druge naloge, ki jih predvideva ZDCOPMD, kot so izvajanje nakladanja in razkladanja, čakanje na nakladanje in razkladanje, čiščenje in tehnično vzdrževanje in vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom, ki se odvija, vključno s spremljanjem natovarjanja in raztovarjanja. Tožena stranka, ki se profesionalno ukvarja z dejavnostjo cestnega prevoza blaga, vnaprej pozna naloge, ki so povezane z določenim prevozom, in čas, ki je potreben za njegovo izvedbo. Tožena stranka se zato neutemeljeno zavzema za to, da bi moral tožnik po dnevih in mesecih posebej zatrjevati tudi število nakladov in razkladov ter ostale okoliščine, ki vplivajo na njihovo trajanje (vrsta blaga, tip vozila, način oziroma tehnologija nakladanja in razkladanja ipd.).
zavržena tožba - epidemija - tek roka - pravočasnost tožbe
Rok za pritožbo (8 dni) je določen v prvem odstavku 25. člena ZJU. Teče od vročitve pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja. V konkretnem primeru od vročitve sklepa zaradi napačnega pravnega pouka toženke rok ni začel teči. Sodišče prve stopnje je štelo, da je začel teči z vročitvijo sklepa, s katerim je tožnikovo tožbo zavrglo, in da na njegov tek niso vplivale določbe ZZUSUDJZ.
Skladno s prvim odstavkom ZZUSUDJZ niso tekli roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom. Tudi rok za vložitev pritožbe, ki je procesna predpostavka za kasnejše sodno varstvo, je takšen rok, torej (posredno) rok za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih. To pomeni, da osemdnevni rok za vložitev pritožbe v času vročitve sklepa o zavrženju tožbe tožniku ni tekel. Njegova pritožba je pravočasna.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - psihično nasilje - dokaz s postavitvijo izvedenca
Postopek po ZPND je nujen in prednosten in je zaradi narave postopka (gre za hitro in začasno ureditev razmerij zaradi neposredno preteče nevarnosti) stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja. Zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti, zato sodišče iz nabora dokaznih predlogov izbere in izvede le tiste dokaze, ki so relevantni in ki so ocenjeni kot nujno potrebni, da s stopnjo verjetnosti potrdi (ne)obstoj odločilnih dejstev.
osredotočeno policijsko preiskovanje - osredotočenost suma - pravni pouk osumljencu - privilegij zoper samoobtožbo - razlogi za sum - policijsko zbiranje obvestil - zbiranje obvestil od osumljenca - zbiranje obvestil
Pritožnik nepravilno enači pomen razlogov za sum po prvem in po četrtem odstavku navedenega člena. Ko so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ima policija sicer nalogo, da ukrene potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja in zberejo dokazi, vendar policija v tej fazi šele skuša ugotoviti, kdo bi lahko bil storilec. V teku izvrševanja teh nalog, tudi z zbiranjem obvestil od oseb, je preiskava glede storilca še neosredotočena, zato obveznosti pravnega pouka po četrtem odstavku 148. člena ZKP pri zbiranju obvestil ni. Šele ko se preiskovanje prevesi iz splošnega poizvedovanja in preiskovanja v iskanje dokazov zoper določenega storilca, ko torej obstajajo razlogi za sum, da je prav določena oseba storila kaznivo dejanje, se sproži obveznost pravnega pouka po četrtem odstavku 148. člena ZKP.
Zgolj okoliščina, da je v okolici stanovanjskega objekta bila najdena konoplja, torej, da so bili podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ne pomeni, da že za vsakogar, ki se nahaja v takšnem objektu, obstajajo razlogi za sum, da je storil ali sodeloval pri storitvi kaznivega dejanja, saj je to v nasprotju s pojmom osredotočene preiskave. To pomeni, da pri izvrševanju naloge zbiranja obvestil še ni nastopila dolžnost pravnega pouka po četrtem odstavku 148. člena ZKP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje potrebe po delu - organizacijski razlog
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko ugotovitvijo, da A.A. ni bila zaposlena za povsem enako delo kot ga je opravljala tožnica, saj je opravljala tudi animacijska opravila in pomagala pri bookingu. Poleg tega je toženka odpoved oprla tudi na razloge, ki so nastopili šele po zaposlitvi A.A. (popoln upad gostov v času, ko ji ni bilo dovoljeno opravljati dejavnost, negotovost, kdaj se bodo ukrepi pričeli sproščati, za sektor turizma napovedana gospodarska kriza...). Kot je bilo že obrazloženo, se je toženka tem okoliščinam utemeljeno organizacijsko prilagodila z zmanjšanjem števila zaposlenih v vseh oddelkih, vključno s podajo odpovedi tožnici. Pritožba zato zmotno vztraja, da se 30. 5. 2020, ko je bila tožnici odpovedana pogodba, potreba po njenem delu ni spremenila.
negatorna tožba - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - imisije - prepovedane imisije - odstranitev vira škodne nevarnosti - hrup - gostinska dejavnost - test sorazmernosti - hrup, ki presega normalne (običajne) meje kot pravni standard - praktična konkordanca - krajevno običajne meje - pravni standard
Utemeljeni so očitki toženca o zmotni uporabi materialnega prava v zvezi s presojo pravnega standarda preseganja običajne meje in z njim povezanega vprašanja ustreznosti izrečenega ukrepa (prepoved opravljanja gostinske dejavnosti in sklepanja novih najemnih pogodb, po katerih bi se v tem delu nepremičnine opravljala gostinska dejavnost), saj le-ta ni bil materialnopravno pravilno zapolnjen, čeprav je toženec, na kar opozarja tudi v svoji pritožbi, že v postopku pred sodiščem prve stopnje ugovarjal, da predstavlja prepoved opravljanja dejavnosti in sklepanja novih najemnih pogodb prekomeren in nesorazmeren poseg, ki pomeni kršenje njegove pravice do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena URS in pravice do lastnine iz 67. člena URS. V tem konkretnem primeru, ko si konkurirata na strani tožnika pravica do zdravega življenjskega okolja, ki se navzven kaže predvsem kot pravica tožnika do mirnega bivanja v lastni nepremičnini in nočnega počitka, na strani toženca pa pravici do svobodne gospodarske pobude in do lastnine, ki se v tem konkretnem primeru udejanjata kot pravica uporabljati nepremičnino za opravljanje točno določene (t.j. gostinske) dejavnosti in pravica razpolagati z nepremičnino z njenim oddajanjem v najem za opravljanje točno določene (t.j. gostinske) dejavnosti, bi moralo sodišče prve stopnje, da bi pravilno uporabilo materialno pravo in pravilno zapolnilo pravni standard krajevno običajnih mej ter ustreznosti ukrepa za preprečevanje ugotovljenih prepovedanih imisij, opraviti še praktično konkordanco, test sorazmernosti. Da je lahko poseg v pravico sploh dopusten morajo biti izpolnjeni trije pogoji. Po prvem pogoju mora biti poseg v pravico nujen, kar pomeni, da cilja, ki se s tem posegom zasleduje, ni mogoče doseči z nobenim blažjim posegom. Poseg mora biti tudi primeren, da se z njim doseže zaželen in ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javnega interesa). Prav tako pa je za končno oceno nujnosti posega potrebno tehtati pomembnost prizadete pravice, ki se s posegom omejuje, v primerjavi s pravico, ki se želi s tem posegom zavarovati. Zadnje je tako imenovana sorazmernost v ožjem smislu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Sodišče prve stopnje je povzelo razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 4. 2020, ki jo je toženka podala tožniku iz ekonomskega in organizacijskega razloga, torej poslovnega razloga, kot ga določa 1. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Pravilno je ugotavljalo, ali je ta razlog podan, torej ali držijo navedbe toženke v odpovedi o prizadetosti zaradi epidemije koronavirusne bolezni in upadu prihodkov ter o reorganizaciji dela na način, da se zmanjša število delavcev na delovnem mestu zunanji vratar/portir. Pritožba ne oporeka ugotovljenemu upadu prihodkov kot tudi ne dejstvu, da je bila reorganizacija dela izvedena (da se je delo po juniju 2020 opravljalo s tremi in ne več štirimi delavci na delovnem mestu zunanji vratar/portir). Tožnikove pritožbene navedbe, ki jih ponavlja iz dosedanjega postopka in se nanašajo na obseg študentskega dela pri toženki (pred in po odpovedi) in delo zunanjih vratarjev, ki so ga opravljali receptorji, vodje receptorjev in vzdrževalci, po podani odpovedi, niso bistvene.
kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - dodatek za delo v rizičnih razmerah - vojska
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da kršitev kolektivne pogodbe ni podana. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji, da določba drugega odstavka 39. člena KPJS že sama po sebi dovoljuje zaključek, da je pravica do dodatka za delo v rizičnih razmerah časovno omejena in da ta ne pripada javnemu uslužbencu za celoten delovni čas, ko opravlja delo. Določba izrecno navaja, da dodatek pripada samo za čas, ko dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami. Drugi odstavek torej časovno zamejuje pravico do dodatka.
določitev ukrepov prepovedi nasilnih dejanj - nasilje v družini - protipraven poseg - poseg v osebnostne pravice posameznika - žrtev nasilja v družini - nujen postopek - hiter postopek - dokazni standard verjetnosti - začasni ukrep - trajanje ukrepa - pravočasnost predloga - nadaljevano dejanje - ustrahovanje - bivanje v tujini (Avstrija)
Po 19. členu ZPND lahko sodišče povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegal v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, med drugim prepove vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev, in se zadrževati v njeni bližini, mu prepove zadrževati in približevati se kraju, kjer se žrtev običajno nahaja, prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb, in prepove vzpostaviti srečanja z žrtvijo.
Postopki po ZPND so zaradi učinkovite zaščite žrtve nasilja nujni in prednostni, izrečeni ukrepi pa začasni, zato je dokazni standard v teh postopkih nižji. V sodni praksi je sprejeto stališče, da zadostuje, da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, verjetno izkazana.
Predlog za izdajo ukrepov po ZPND mora biti podan najkasneje v šestih mesecih, odkar je žrtev zadnjič utrpela telesno poškodbo, ali ji je povzročitelj nasilja prizadejal škodo na zdravju, ali drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (22b. člen ZPND). Vendar pa sodišče prve stopnje sporočila z dne 10. 1. 20204 pravilno ni štelo kot samostojnega dejanja, temveč kot del kontinuiranega ravnanja v sklopu oziroma v luči nadaljnjih ravnanj nasprotnega udeleženca, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, in katerih namen je bil ustrahovanje predlagateljic, s katerimi je nasprotni udeleženec želel doseči svoj cilj, to je vrnitev predlagateljic nazaj domov oziroma vsaj vzpostavitev stika z njimi, kot je bilo že zgoraj navedeno.
Dejstvo, da kazenska sodba ni pravnomočna, za razpravljajoče sodišče pomeni le, da skladno s 14. členom ZPP ni vezano na dejanski stan kazenske sodbe glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti ter mu zato glede na načelo nedolžnosti ne sme očitati storitve kaznivega dejanja, ni pa ovire, da navedeni dokaz uporabi pri ugotavljanju dejstev po metodologiji iz 8. člena ZPP. Nepravnomočna sodna odločba je torej le eden od dokazov, ki ga je sodišče presojalo skupaj z drugimi dokazi.