Predhodno že citirana navedba iz 5. točke prvega odstavka 43. člena ZN je namenjena potrditvi dejstva, da je bil notarski zapis s strani notarja strankam oz. udeležencem prebran in da so ga le-ti odobrili. Tudi po oceni pritožbenega sodišča v tej zvezi ni potreben dobesedni prepis citirane določbe, ampak zadošča, da je iz vsebine notarskega zapisa nedvomno razvidno, da so bile stranke seznanjene z vsebino citirane določbe in da so s podpisom notarskega zapisa vsebino le-tega potrdile oz. ga odobrile. Vpogled v predmetni notarski zapis notarke A. A. (priloga B1 spisa) ne pušča nobenega dvoma o tem, da je bil ta strankama prebran (nasprotnega v bistvu pritožba niti ne trdi), da sta bili le-ti seznanjeni oz. opozorjeni na določbe 43. člena ZN, in "da sta izjavili, da pri dogovorjenem poslu vztrajata ter ta notarski zapis odobrita in ga podpišeta", kar sta vse potrdili s podpisi na vsaki posamezni strani notarskega zapisa. Brez dvoma navedeno zadošča, nasprotno prizadevanje pritožbe, ki v odsotnosti dobesednega prepisa citirane določbe predmetnemu notarskemu zapisu "jemlje" vsako veljavo (tako značaj javne listine, kot tudi učinek neposredne izvršljivosti) pa temelji na pretiranemu formalizmu oz. črkobralstvu, ki mu po povedanem ne gre slediti.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - stiki med očetom in otrokom
Izvedeni dokazni postopek je za sodišče z najmanj stopnjo verjetnosti potrdil, da je strah mld. J. pred očetom tako intenziven in s tem zanj ogrožujoč, da je potrebno stike začasno ukiniti. S takšno obrazložitvijo pa je sodišče prve stopnje pravno formalno ukinilo stike, ki so bili dogovorjeni s prej omenjeno sodno poravnavo opr. št. III N 5/2021 z dne 12. 4. 2021, v kateri sta se starša dogovorila, da bodo stiki potekali pod nadzorom Centra za socialno delo. Iz samega izreka sklepa sodišča prve stopnje pa izhaja, da je sodišče prve stopnje sklenilo, da se po uradni dolžnosti izda začasna odredba, s katero pa se bodo ukinili stiki, kateri so bili določeni s sklepom Okrožnega sodišča v Ptuju opr. št. N 52/2018 z dne 4. 6. 2018. Po tem sklepu pa je bilo glede stikov odločeno, da se bodo stiki med očetom in mld. sinom izvajali po sprotnem dogovoru med staršema, upoštevajoč koristi mld. otroka in sicer izmenjaje enkrat pri očetu in enkrat pri materi. Izrek sklepa je tako v nasprotju z njegovo obrazložitvijo.
pobot (kompenzacija) - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - nezakonita razrešitev - prekluzija dejstev in dokazov - soprispevek - pritožbena obravnava
Pri tem je treba upoštevati, da je tožnik bil v spornem obdobju v pogodbenem razmerju s slovenskim delodajalcem, za katerega veljajo slovenski davčni predpisi in ki posledično plačuje davke in prispevke po slovenski zakonodaji. Zavezan je torej k plačilu prispevkov v višini, določeni z zakonom in k obračunu dohodnine po predpisani davčni stopnji. Plača v slovenskem pravnem sistemu pomeni bruto plačo.
Sodišče ni imelo podlage za to, da tožencu naloži tudi plačilo prispevkov za socialno varnost, saj pri prisojeni odškodnini zaradi nezakonite razrešitve ne gre za prihodek iz delovnega razmerja. Slednje je zakonito prenehalo v posledici razrešitve. Drugače pa velja glede davčne obveznosti. Prisojena odškodnina za premoženjsko škodo namreč ni izvzeta kot prihodek, od katerega se plača dohodnina, zato jo je toženec dolžan plačati.
negatorna tožba - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - imisije - prepovedane imisije - odstranitev vira škodne nevarnosti - hrup - gostinska dejavnost - test sorazmernosti - hrup, ki presega normalne (običajne) meje kot pravni standard - praktična konkordanca - krajevno običajne meje - pravni standard
Utemeljeni so očitki toženca o zmotni uporabi materialnega prava v zvezi s presojo pravnega standarda preseganja običajne meje in z njim povezanega vprašanja ustreznosti izrečenega ukrepa (prepoved opravljanja gostinske dejavnosti in sklepanja novih najemnih pogodb, po katerih bi se v tem delu nepremičnine opravljala gostinska dejavnost), saj le-ta ni bil materialnopravno pravilno zapolnjen, čeprav je toženec, na kar opozarja tudi v svoji pritožbi, že v postopku pred sodiščem prve stopnje ugovarjal, da predstavlja prepoved opravljanja dejavnosti in sklepanja novih najemnih pogodb prekomeren in nesorazmeren poseg, ki pomeni kršenje njegove pravice do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena URS in pravice do lastnine iz 67. člena URS. V tem konkretnem primeru, ko si konkurirata na strani tožnika pravica do zdravega življenjskega okolja, ki se navzven kaže predvsem kot pravica tožnika do mirnega bivanja v lastni nepremičnini in nočnega počitka, na strani toženca pa pravici do svobodne gospodarske pobude in do lastnine, ki se v tem konkretnem primeru udejanjata kot pravica uporabljati nepremičnino za opravljanje točno določene (t.j. gostinske) dejavnosti in pravica razpolagati z nepremičnino z njenim oddajanjem v najem za opravljanje točno določene (t.j. gostinske) dejavnosti, bi moralo sodišče prve stopnje, da bi pravilno uporabilo materialno pravo in pravilno zapolnilo pravni standard krajevno običajnih mej ter ustreznosti ukrepa za preprečevanje ugotovljenih prepovedanih imisij, opraviti še praktično konkordanco, test sorazmernosti. Da je lahko poseg v pravico sploh dopusten morajo biti izpolnjeni trije pogoji. Po prvem pogoju mora biti poseg v pravico nujen, kar pomeni, da cilja, ki se s tem posegom zasleduje, ni mogoče doseči z nobenim blažjim posegom. Poseg mora biti tudi primeren, da se z njim doseže zaželen in ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javnega interesa). Prav tako pa je za končno oceno nujnosti posega potrebno tehtati pomembnost prizadete pravice, ki se s posegom omejuje, v primerjavi s pravico, ki se želi s tem posegom zavarovati. Zadnje je tako imenovana sorazmernost v ožjem smislu.
odgovornost pravne osebe za prekršek - razbremenitev odgovornosti - ekskulpacijski razlog - trditveno in dokazno breme
Da bi se razbremenila odgovornosti, mora pravna oseba storiti vse, kar je potrebno, da zagotovi, da zaposleni pri delu zanjo ne bi storili prekrška. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da zgolj sprejem splošnih aktov in formalna seznanitev z njimi, ne zadošča. Kršiteljica je z izdajo splošnega navodila v celoti prenesla na voznika odgovornost za odločitev o količini tovora. Pri tem pa ni niti trdila niti izkazala, kako je neposrednemu kršitelju razložila uporabo navodil v praksi in kako ga je poučila o tem, kakšne so vrste lesa in stanje vlažnosti, da bi ta navodila sploh lahko uporabljal. Prav tako ne more uspeti s sklicevanjem, da gre pri vozniku za strokovnjaka, saj ni izkazala, da bi bil strokovnjak s področja gozdarstva in lesarstva.
kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - dodatek za delo v rizičnih razmerah - vojska
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da kršitev kolektivne pogodbe ni podana. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji, da določba drugega odstavka 39. člena KPJS že sama po sebi dovoljuje zaključek, da je pravica do dodatka za delo v rizičnih razmerah časovno omejena in da ta ne pripada javnemu uslužbencu za celoten delovni čas, ko opravlja delo. Določba izrecno navaja, da dodatek pripada samo za čas, ko dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami. Drugi odstavek torej časovno zamejuje pravico do dodatka.
določitev ukrepov prepovedi nasilnih dejanj - nasilje v družini - protipraven poseg - poseg v osebnostne pravice posameznika - žrtev nasilja v družini - nujen postopek - hiter postopek - dokazni standard verjetnosti - začasni ukrep - trajanje ukrepa - pravočasnost predloga - nadaljevano dejanje - ustrahovanje - bivanje v tujini (Avstrija)
Po 19. členu ZPND lahko sodišče povzročitelju nasilja, ki je žrtev telesno poškodoval ali ji je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegal v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, med drugim prepove vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev, in se zadrževati v njeni bližini, mu prepove zadrževati in približevati se kraju, kjer se žrtev običajno nahaja, prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb, in prepove vzpostaviti srečanja z žrtvijo.
Postopki po ZPND so zaradi učinkovite zaščite žrtve nasilja nujni in prednostni, izrečeni ukrepi pa začasni, zato je dokazni standard v teh postopkih nižji. V sodni praksi je sprejeto stališče, da zadostuje, da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, verjetno izkazana.
Predlog za izdajo ukrepov po ZPND mora biti podan najkasneje v šestih mesecih, odkar je žrtev zadnjič utrpela telesno poškodbo, ali ji je povzročitelj nasilja prizadejal škodo na zdravju, ali drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (22b. člen ZPND). Vendar pa sodišče prve stopnje sporočila z dne 10. 1. 20204 pravilno ni štelo kot samostojnega dejanja, temveč kot del kontinuiranega ravnanja v sklopu oziroma v luči nadaljnjih ravnanj nasprotnega udeleženca, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, in katerih namen je bil ustrahovanje predlagateljic, s katerimi je nasprotni udeleženec želel doseči svoj cilj, to je vrnitev predlagateljic nazaj domov oziroma vsaj vzpostavitev stika z njimi, kot je bilo že zgoraj navedeno.
Dejstvo, da kazenska sodba ni pravnomočna, za razpravljajoče sodišče pomeni le, da skladno s 14. členom ZPP ni vezano na dejanski stan kazenske sodbe glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti ter mu zato glede na načelo nedolžnosti ne sme očitati storitve kaznivega dejanja, ni pa ovire, da navedeni dokaz uporabi pri ugotavljanju dejstev po metodologiji iz 8. člena ZPP. Nepravnomočna sodna odločba je torej le eden od dokazov, ki ga je sodišče presojalo skupaj z drugimi dokazi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje potrebe po delu - organizacijski razlog
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko ugotovitvijo, da A.A. ni bila zaposlena za povsem enako delo kot ga je opravljala tožnica, saj je opravljala tudi animacijska opravila in pomagala pri bookingu. Poleg tega je toženka odpoved oprla tudi na razloge, ki so nastopili šele po zaposlitvi A.A. (popoln upad gostov v času, ko ji ni bilo dovoljeno opravljati dejavnost, negotovost, kdaj se bodo ukrepi pričeli sproščati, za sektor turizma napovedana gospodarska kriza...). Kot je bilo že obrazloženo, se je toženka tem okoliščinam utemeljeno organizacijsko prilagodila z zmanjšanjem števila zaposlenih v vseh oddelkih, vključno s podajo odpovedi tožnici. Pritožba zato zmotno vztraja, da se 30. 5. 2020, ko je bila tožnici odpovedana pogodba, potreba po njenem delu ni spremenila.
izdaja regulacijske začasne odredbe - neobvezna izvedba naroka - nastanek težko nadomestljive škode
Pri presoji utemeljenosti začasne ureditve razmerja na način, ki je po vsebini enak zahtevi za sodno varstvo, je potrebno upoštevaje stališče Ustavnega sodišča v odločbi Up-257/97 ovrednotiti položaja obeh strank, hkrati pa tudi upoštevati, da je varstvu tožnikove terjatve, ki jo uveljavlja v pravdi, prvenstveno namenjen sodni postopek (z vsemi potrebnimi procesnimi jamstvi, danimi vsaki od strank). Začasna ureditev spornega razmerja na način, ki ga tožeča stranka uveljavlja tudi s tožbenim zahtevkom, je zato sprejemljiva le tedaj, ko sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena.
zavržena tožba - epidemija - tek roka - pravočasnost tožbe
Rok za pritožbo (8 dni) je določen v prvem odstavku 25. člena ZJU. Teče od vročitve pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja. V konkretnem primeru od vročitve sklepa zaradi napačnega pravnega pouka toženke rok ni začel teči. Sodišče prve stopnje je štelo, da je začel teči z vročitvijo sklepa, s katerim je tožnikovo tožbo zavrglo, in da na njegov tek niso vplivale določbe ZZUSUDJZ.
Skladno s prvim odstavkom ZZUSUDJZ niso tekli roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom. Tudi rok za vložitev pritožbe, ki je procesna predpostavka za kasnejše sodno varstvo, je takšen rok, torej (posredno) rok za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih. To pomeni, da osemdnevni rok za vložitev pritožbe v času vročitve sklepa o zavrženju tožbe tožniku ni tekel. Njegova pritožba je pravočasna.
ZDR-1 člen 45, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 169, 200, 200/1.. ZVNDN člen 8, 8-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - neupravičena odsotnost z dela
Ker je tožena stranka v 169. členu ZDR-1 imela ustrezno podlago za odreditev druge vrste dela tožnici, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica odklonila (zakonito) odrejeno delo in s tem namenoma ali iz hude malomarnosti huje kršila svoje obveznosti.
Pravilen je zaključek, da tožnica ni dokazala, da bi toženko obvestila o razlogih za svojo odsotnost od 5. 5. 2020 dalje niti ni zatrjevala, da tega ne bi mogla storiti. Zato sta podana oba zatrjevana razloga za izredno odpoved, tožnica pa v pritožbi ne nasprotuje ugotovitvi obstoja drugega pogoja za njeno zakonitost iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1.
sodno varstvo posesti - posestno varstvo - subjektivni rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok za tožbo - materialni rok - zavrženje tožbe kot prepozne - prepozna tožba - dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Vsi našteti dokazi zadostujejo za izkaz verjetnosti, da je navedba tožene stranke v odgovoru na tožbo, da je tožba vložena po izteku roka iz 32. člena SPZ, utemeljena. Posledično je bilo na tožeči stranki dokazno breme, da z večjo stopnjo verjetnosti dokaže, da je tožba vložena v roku iz 32. člena SPZ. Tega dokaznega bremena pa tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni zmogla.
ZDR-1 člen 170.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 10.
potni stroški - nadure - službena pot - izobraževanje delavca
Sodišče prve stopnje je zahtevek za plačilo premalo plačanih potnih stroškov enako kot zahtevek iz naslova nadur pravilno zavrnilo na podlagi stališča, da je toženka izpolnila svoje obveznosti skladno s pogodbo o izobraževanju, pri čemer udeležba na izobraževanju ne pomeni službene poti.
ZDR-1 člen 144, 146, 148.. ZZDej člen 52a.. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 11.. ZDSS-1 člen 6, 6-c, 47, 47/2, 49.. ZPP člen 8, 213.
kolektivni delovni spor - referenčno obdobje - neenakomerno razporejen delovni čas - skladnost splošnega akta delodajalca s kolektivno pogodbo
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je izpodbijana ureditev pri nasprotnem udeležencu v nasprotju z namenom izravnalnega oziroma referenčnega obdobja v okviru instituta neenakomerno razporejenega delovnega časa, za katerega je bistveno, da se po koncu t. i. obdobja za izravnavo presežne ure izravnajo in se delavcu omogoči, da njegova delovna obveznost v povprečju znaša predpisano število ur (40 na teden). Za navedeno je nujno, da je trajanje izravnalnega obdobja fiksno in se mora začeti in končati na isti datum za vse ure, ki v tem obdobju nastanejo, saj se le tako lahko doseže zakonsko predpisano tedensko povprečje ur.
motenje posesti - dostop do nepremičnine - sprememba obstoječega posestnega stanja
Res je, da je tožba navajala, da preko robnika višine 13 cm tožniki ne morejo voziti do svoje hiše. Vendar je pomembno, da je bilo ugotovljeno, da ravnanje toženk otežuje vožnjo in spreminja dotedanji način izvrševanja posesti, kar pa pomeni motenje posesti (ne glede na to, da ne drži, da tožnice zaradi robnika v višini 13 cm ne bi mogle voziti do hiše).
Povsem izkustveno je, da je potrebno peljati preko višjega robnika precej bolj pazljivo in počasneje, kot preko nižjega, zaradi česar je poseg v del dovozne poti z znižanim robnikom vsekakor sprememba posestnega stanja, kar pa seveda predstavlja motenje posesti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00049064
OZ člen 346. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 9, 9/5, 98. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 1, 1/2, 3, 3/1, 3/3, 7. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288, 288/2.
sofinanciranje iz sredstev kohezijske politike evropske skupnosti - nenamenska uporaba sredstev - finančni popravek - upravna odločba - res iudicata - upravna pogodba - zastaranje - pretrganje zastaranja - neposredna uporaba uredbe
Tožena stranka ne more uspeti s sklicevanjem, da so ji bila sofinancerska sredstva v celotni prijavljeni višini dokončno dodeljena že na podlagi pravnomočne upravne odločbe. Pogodbeno se je namreč dogovorila za možnost nadzora in za posledice ugotovitev kršitev pri tem nadzoru, s čimer je med drugim nase prevzela tudi riziko morebitnih, šele naknadno ugotovljenih nepravilnosti skupaj z vsemi finančnimi posledicami.
Pogodba predstavlja t. i. upravno pogodbo, ki jo slovensko pravo posebej ne ureja. Za primere, ki jih pogodba ne ureja, se zato uporabljajo določbe, ki urejajo materijo, na katero se nanaša pogodba, če tudi teh ni, pa splošne določbe, ki urejajo civilna pogodbena razmerja. Ker se zahtevek nanaša na vračilo neupravičeno izplačanih sredstev, ki so sofinancirana iz sredstev EU, je treba v tem primeru pri presoji zastaranja zahtevka upoštevati tudi določila pravno odločilnih uredb EU.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da glede vprašanja zastaranja in vprašanja pretrganja zastaranja Uredba 2988/95 ni (neposredno) uporabljiva. Navedeno uredbo je namreč glede vprašanj v zvezi z zastaranjem, ki jih ureja, treba uporabiti, razen kjer sama uredba dopušča drugačno nacionalno ureditev. V teh primerih, kot tudi v primerih, ki jih Uredba 2988/95 ne ureja, pa se uporabijo določila OZ, ki urejajo civilna pogodbena razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Sodišče prve stopnje je povzelo razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 4. 2020, ki jo je toženka podala tožniku iz ekonomskega in organizacijskega razloga, torej poslovnega razloga, kot ga določa 1. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Pravilno je ugotavljalo, ali je ta razlog podan, torej ali držijo navedbe toženke v odpovedi o prizadetosti zaradi epidemije koronavirusne bolezni in upadu prihodkov ter o reorganizaciji dela na način, da se zmanjša število delavcev na delovnem mestu zunanji vratar/portir. Pritožba ne oporeka ugotovljenemu upadu prihodkov kot tudi ne dejstvu, da je bila reorganizacija dela izvedena (da se je delo po juniju 2020 opravljalo s tremi in ne več štirimi delavci na delovnem mestu zunanji vratar/portir). Tožnikove pritožbene navedbe, ki jih ponavlja iz dosedanjega postopka in se nanašajo na obseg študentskega dela pri toženki (pred in po odpovedi) in delo zunanjih vratarjev, ki so ga opravljali receptorji, vodje receptorjev in vzdrževalci, po podani odpovedi, niso bistvene.
nova dejstva in dokazi - obseg zapuščine - zapuščinski postopek - pritožbene novote
Ker iz podatkov v spisu ni razvidno, da je bil pritožnik v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje pred izdajo sklepa o dedovanju opozorjen, da v pritožbenem postopku ne bo mogel več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov, pritožbeno sodišče šteje dedičeve navedbe za dopustne pritožbene navedbe.
ZDR-1 člen 34, 37, 87, 87/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZPP člen 4, 286, 286/3.. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - tatvina - aprehenzijska teorija
Sodišče prve stopnje je upoštevajoč aprehenizijsko teorijo zaključilo, da je tožnik s svojim naklepnim ravnanjem, za katero ni imel navodil delodajalca (kršitev 34. člena ZDR-1), izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja tatvine, s čimer pritožbeno sodišče soglaša. S tem, ko je dva soda kurilnega olja naložil v kombi in ju nameraval odpeljati iz B., je vzel tujo premično stvar, do katere je imel dostop zaradi sklenjenega delovnega razmerja s toženko. Zato je zaključek, da je tožnik storil kršitev iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, materialnopravno pravilen.