Iz zgoraj povzetih navedb toženca in tožnika izhaja, da med njima niti ni sporno, da na podlagi dogovora v izvensodni poravnavi z dne 19. 4. 2021 vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Posledično za odločitev o tem delu pritožbe niti ni odločilno vprašanje izpolnitve zahtevka oziroma pravilne uporabe 158. člena ZPP, po katerem mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Toženec ne uveljavlja povračila svojih stroškov od tožnika, tožnik pa mora svoje stroške postopka kriti sam.
Res je temeljna predpostavka za obstoj kaznivega dejanja izneverjenja v vseh njegovih oblikah obstoj skrbniškega razmerja, vendar glede na inkriminacijo očitanega kaznivega dejanja ni nujno, da je izdana odločba skrbstvenega organa, saj lahko obveznost skrbi za premoženje drugega izhaja tudi iz pravnega posla, tudi ustnega dogovora med strankama.
Z določbo četrtega odstavka 202. d člena ZP-1 je zakonodajalec zasledoval namen preprečitve t.i. veriženja odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj je ocenil, da taki storilci (ki v obdobju manj kot dveh let po izteku preizkusne dobe po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ponovno dosežejo 18 kazenskih točk) ne izkazujejo ustreznega odnosa do spoštovanja cestnoprometnih predpisov in jim ni več mogoče zaupati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu - izguba zaupanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kljub temu, da je kršitev neodzivnost in spanje na delovnem mestu dne 13. 9. 2019 enkraten dogodek, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se tožnik na jok uporabnice ni odzval, čeprav bi se skladno s strokovno prakso moral, ne glede na njeno diagnozo. Glede na to, da je imel odmor za malico že pred tem, ko si je kuhal testenine, mu sodišče utemeljeno ni verjelo, da je ves ta čas koristil odmor za malico. Pravilno je tudi ugotovilo, da si je tožnik sicer lahko med odmorom za malico spočil oči, s katerimi je imel zaradi leč probleme, vendar pa bi moral najprej poskrbeti za uporabnike in ker tega ni storil, je vsaj iz hude malomarnosti kršil delovne obveznosti iz delovnega razmerja. Tudi, če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik tega dne na delovnem mestu ni spal, je že sama neodzivnost na jok uporabnice huda kršitev delovnih obveznosti, saj so bili zdravstveni delavci v okviru nočne izmene dolžni najprej poskrbeti za uporabnike in šele po tem za lastne potrebe.
imenovanje posebnega revizorja - sodno imenovanje posebnega revizorja - konkretiziranost tožbenega predloga - domneva nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta - stroški posebne revizije
Predlagatelju ni treba dokazati s stopnjo verjetnosti, da je najemnina res previsoka oziroma netržna. Dovolj je, da so razlogi v prid temu dejstvu vsaj v ravnovesju z razlogi proti temu, kar pa je z obema zatrjevanima okoliščinama predlagatelj uspel dokazati. Po presoji višjega sodišča več od tega od predlagatelja v tej fazi ne gre zahtevati; če bi npr. od predlagatelja terjali, da dokaže, da je zaračunana najemnina res netržna, potem ne bi bilo nobene potrebe za postavitev posebnega revizorja. Ali je najemnina v takšnem znesku tudi v resnici škodljiva za nasprotnega udeleženca, bodo pokazali prav izsledki posebne revizije.
Toženec pri družbi A.A. d. o. o. ni opravljal del, pri katerih bi izkoriščal tehnično - tehnološka in poslovna znanja ter poslovne zveze, ki jih je pridobil pri delu za tožečo stranko.
Na toženki je breme dokazovanja, da ji tožba ni bila vročena v odgovor 4. 6. 2020, kot izhaja iz vročilnice. Trdi, da ji je bila tožba vročena šele 9. 6. 2020 – v posledici pomotnega sprejema pošiljke s strani administracije druge pravne osebe 4. 6. 2020, vendar pa iz pritožbenih trditev ne izhaja niti to, v čem naj bi bilo nepravilno ravnanje vročevalca, komu točno bi moralo biti pisanje vročeno, komu je bilo vročeno in v kakšnih okoliščinah. Tudi je toženka šele v pritožbi z dne 27. 8. 2020 zoper zamudno sodbo, ne npr. že ob vložitvi odgovora na tožbo 24. 6. 2020, kar bi imelo večjo težo, podala navedbe o napačnem vročanju tožbe v odgovor. Bolj kot skopa izjava direktorja druge pravne osebe (šele) z dne 4. 8. 2020 (da je njihova administracija po pomoti sprejela pošto, ki je v lasti podjetja B. d.o.o., ki je registrirano na istem naslovu, in jo po petih dneh predala lastniku omenjenega podjetja), bi bila za dokazovanje napačne vročitve primernejša izjava konkretne, poimensko določene administratorke z dne 4. 6. 2020 ali 9. 6. 2020 oziroma iz aktualnega časa napačnega vročanja, v kateri bi bilo natančno opisano zakaj je prišlo do pomotnega sprejema pošte, kako je potekala sporna vročitev, v čem naj bi bila napaka vročevalca, zakaj je prišlo do 5-dnevnega zamika predaje pošte toženki ipd. Zgolj z navedeno izjavo direktorja in s predlogom njegovega zaslišanja za potrjevanje navedb toženke o napačni vročitvi, ki so že same po sebi preskromne, da bi toženka lahko ovrgla dokazno moč vročilnice, pritožba ni uspela izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da je bila toženki tožba 4. 6. 2020 pravilno vročena v odgovor.
ZSPJS člen 17a.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 4, 4/2.
preizkus ocene dela - zamuda roka
Tožena stranka je tožnici 4. 2. 2019 vročila ocenjevalni list, v katerem je nadrejeni navedel, da tožnice za ocenjevalno obdobje (leto 2018) ni ocenil, in takšno odločitev utemeljil. Ob prejemu ocenjevalnega lista je tožnica podpisala izjavo o seznanitvi. Tožnica je zahtevo za oceno njene delovne uspešnosti za leto 2018 vložila 18. 3. 2019, kar je po poteku osemdnevnega roka iz prvega odstavka 17.a člena ZSPJS, zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožnica zahtevo vložila prepozno.
stroški postopka - zahteva stranke za povrnitev stroškov - stroški, ki jih povzroči izvedenec - preložitev naroka na predlog izvedenca - COVID-19 - bolezen
Izvedenec je 13. 1. 2021 zbolel za COVID-19, zdravstvene težave je imel tudi potem, ko je bolezen prebolel, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da iz teh razlogov izvedencu ni mogoče očitati, da dopolnitve izvedenskega mnenja ni izdelal do 15. 2. 2021, kot mu je to odredilo sodišče prve stopnje z odredbo z dne 24. 12. 2020 oziroma do naroka, ki je bil razpisan 23. 3. 2021.
Za izračun zneska, ki mora dolžniku ostati v izvršbi, je potrebno poznati višino minimalne plače, saj ZIZ izračun veže nanjo, in sicer se znesek omejitve izračuna iz bruto minimalne plače, brez zmanjšanja za prispevke in davke. Tak način izračuna namreč pomeni, da je varovani znesek za vse dolžnike enak in je odvisen le od bruto minimalne plače, kot je določena v Zakonu o minimalni plači.
Zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da se pri ugotavljanju višine rubljivih prejemkov izhaja iz bruto zneskov prejemkov delavca. Znesek, ki mora dolžniku ostati, predstavlja finančni minimum, ki še omogoča preživetje, zato se obračuna od neto (in ne bruto) dolžnikovih prejemkov.
Glede na določbo 134. člena ZIZ sodišče v izvršilnem postopku naloži delodajalcu le plačilo vseh neupravičeno neodtegnjenih, neprenešenih in neizplačanih zneskov po sklepu o izvršbi, ne pa tudi plačilo škode, ki je upniku nastala zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca pri (ne)izvrševanju sklepa o izvršbi. Upnik je sicer upravičen tudi do povrnitve navedene škode (četrti odstavek 134. člena ZIZ), vendar pa (enako kot v primeru nasprotne izvršbe) povračila te škode ne more uspešno uveljavljati v izvršilnem postopku. Ker zakonske zamudne obresti od izterjevane glavnice predstavljajo škodo zaradi pritožnikove zamude, da pravilno izvrši sklep o izvršbi, dolžniku v sklepu, izdanem po 134. členu ZIZ, ni mogoče naložiti v plačilo teh zakonskih zamudnih obresti.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - konkretna nevarnost - razpolaganje s premoženjem družbe - primerljiva zadeva iz sodne prakse
Določene stične točke s konkretno zadevo je moč najti v sklepu I Cp 444/2019, vendar se bistvene lastnosti iz tega sklepa, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera, ki so bile vrednostno merilo za sklepanje o obstoju subjektivne nevarnosti, ne ujemajo, zato primera nista vrednostno istovetna. Ne gre torej za tipologično enaka primera, iz katerih bi izhajale enake posledice. V zadevi, ki jo navaja pritožba, je tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjeval, da je subjektivna nevarnost izkazana že s tem, ker je toženec naklepno kršil predkupno pravico, v obravnavanem primeru pa je prvo toženec že nedovoljeno razpolagal s premoženjem družbe, ker je na ta način želel preprečiti, da bi tožnica uveljavila svojo terjatev. Podobnost enakega postopanja prvo toženca z nepremičninami, ki so predmet sodnega varstva z začasno odredbo, ne zahteva pretiranega analognega sklepanja, da se ugotovi obstoj subjektivne nevarnosti glede nepremičnin, ki so predmet zavarovanja. Z odločitvijo torej ni prišlo do odstopa sodne prakse, zato še vedno velja, da navedbe upnika, ki predlaga izdajo začasne odredbe, ki se nanašajo na presojo verjetnosti terjatve, same po sebi ne zadoščajo za ugotovitev konkretne nevarnosti.
Čeprav sodišče pravdnih strank ni soočilo, toženca s tem ni prikrajšalo za pravico do obravnavanja v postopku.
Ker je soočenje le metoda zasliševanja in ne dokazno sredstvo, ne gre za kršitev pravice do izvedbe predlaganega dokaza.
Če bi bili zatrjevani sočasni (ali naknadni) ustni dogovori med pravdnima strankama res takšni, kot poskuša prikazati toženec, bi morala biti njuna nadaljnja pisna komunikacija vsekakor drugačna, kot izhaja iz predloženih listin.
ZUPUDPP člen 55, 56, 69, 69/3. Uredba o državnem prostorskem načrtu za cesto G2-108 Hrastnik-Zidani Most in deviacijo ceste G1-5 Rimske Toplice-Zidani Most-Radeče (2012) člen 42. ZNP člen 37. ZNP-1 člen 216, 216/1.
nepravdni postopek - odškodninski zahtevek - razlastitev nepremičnine - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - izguba prihodka - določitev tržne vrednosti razlaščene nepremičnine - postavitev sodnega izvedenca - ocena vrednosti nepremičnine - gradnja novega objekta - višina izgubljenega zaslužka - dokazno breme glede škode - redno vzdrževanje stvari - stroški vzdrževanja
Odškodnina za razlaščeni nepremičnini se določi na podlagi ZUPUDPP. Določbe tega zakona so za obravnavano situacijo nadomestile splošna pravila o načinu določitve odškodnine, vsebovana v ZUreP-1 (tretji odstavek 69. člena ZUPUDPP). Po 55. členu navedenega zakona cenilec pri ocenjevanju vrednosti upošteva podatke o nepremičninah in o njihovi posplošeni tržni vrednosti, ki se v skladu s predpisi o evidentiranju nepremičnin in predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin vodijo v javnih evidencah, in druge podatke, ki jih pridobi od lastnikov nepremičnin oziroma nosilcev pravic na njih, metodologije ocenjevanja vrednosti in mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti.
Po 56. členu ZUPUDPP nadomestilo za škodo obsega med drugim zmanjšanje prihodkov iz naslova poslovanja poslovnega subjekta na nepremičnini ter nadomestilo za drugo škodo, ki je povezana s poslovanjem poslovnega subjekta.
Ker po 42. členu Uredbe na objektih, ki bodo predmet razlastitve, niso dopustni posegi, ki bi poslabšali pogoje za izvedbo razlastitve, oddajanje v najem pa je po svojem učinku podobno izboljšavam, ki jih Uredba izrecno prepoveduje, je zahteva za povrnitev izgubljenega dobička zaradi nemožnosti oddajanja v najem v naslednjih treh letih, neutemeljen.
ZIZ člen 30, 32, 32/1, 114. ZPIZ-2 člen 216, 216/4, 218, 221, 250, 264, 264/3, 310.
sredstva in predmeti izvršbe - privarčevana sredstva kolektivnega dodatnega zavarovanja za javne uslužbence - denarna terjatev - kolektivno zavarovanje - premije dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja - odkupna vrednost police - pokojnina
Dodatna pokojnina, ki se izplača članu pokojninskega sklada, je denarna terjatev (ob predpostavki, da so za izplačilo izpolnjeni zakonski pogoji določeni v ZPIZ-2). Enako pa velja tudi za pravico do izplačila odkupne vrednosti premoženja. V obeh primerih je dolžnik ob izpolnitvi določenih pogojev upravičen do denarnega izplačila. Temeljno materialno upravičenje torej, ki ga vključuje konkretna terjatev dolžnika, je upravičenje zahtevati izpolnitveno ravnanje, ki je plačilo določenega denarnega zneska (ali v obliki denarne rente ali predčasnega izplačila odkupne vrednosti). To pomeni, da je terjatev dolžnika iz naslova privarčevanih sredstev kolektivnega dodatnega zavarovanja za javne uslužbence denarna terjatev in ne kakšna druga premoženjska pravica.
pravica do vpogleda v spis - zavrnitev zahteve za vpogled v spis - omejitev vpogleda v odločbo o namestitvi - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - začasna ukinitev stikov
Za začasno nerazkritje podatka o kraju namestitve otrok je zadostovala ocena, da ni mogoče izključiti, da mati ne bi iskala stika z njimi ali jih celo odpeljala s seboj. Ni bilo treba, da bi bila ta nevarnost dokazana. Neugodnosti, ki jih nepoznavanje kraja nahajanja njenih otrok povzroča materi, ne morejo pretehtati koristi otrok.
rok za plačilo sodne takse - procesni rok - pravočasnost plačila sodne takse - enotna sodna praksa
Sodna praksa glede vprašanja, ali je rok za plačilo takse procesni ali materialni rok, v preteklosti ni bila usklajena, a jo je VS RS z odločbo I Up 152/2014 z dne 2. 2. 2015 poenotilo.
sodni cenilec - stroški in nagrada izvedenca - stroški in nagrada sodnega cenilca - odmera nagrade in stroškov cenilcu - cenitev zapustnikovega premoženja - cenitev vrednosti nepremičnine - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - pravica do nagrade izvedenca
Pritožbene navedbe o nestrokovno izdelanih cenitvah pomenijo vsebinsko nestrinjanje z izvedeniškima mnenjema, presoja tega očitka pa ni predmet sklepa o odmeri nagrade izvedencu. Na podlagi 249. člena ZPP je namreč izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno izvedeniško delo, tudi če sodišče njegovemu mnenju pri svoji odločitvi ne bi sledilo.
ZKP člen 39, 39/2, 39/2-3, 450a, 450a/4, 450a/5, 450č.
sporazum o priznanju krivde - zavrnitev sporazuma o priznanju krivde - nezakonit dokaz - izločitveni razlog - privilegij zoper samoobtožbo
Sporazum ni nedovoljen in ni nezakonit dokaz, ki bi ga bilo treba izločiti iz spisa. Ker ga sodišče ni sprejelo, ga ne zavezuje. Zatrjevanje vpliva sporazuma na odločanje sodišča ne more biti odločilno, ker je potrebno upoštevati, da je nosilec sodne funkcije profesionalni (poklicni) sodnik od katerega je zato mogoče pričakovati, da bo v zadevi odločal nepristransko, objektivno ter zakonito. Ekskluzijska sankcija iz petega odstavka 450.a člena ZKP za sporazum v navedeni procesni situaciji ne velja.
spor majhne vrednosti - neizvedba naroka - načelo kontradiktornosti - naročniško razmerje za telefon - predčasna odpoved naročniškega razmerja - pogojni popusti za zvestobo - vračilo koristi
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila sklenjena pogodba za vzpostavitev naročniškega razmerja za opravljanje telefonskih storitev med pravdnima strankama, toženec pa jo je pred dogovorjenimi 24-imi meseci predčasno odpovedal, mora plačati neplačane zneske in vrniti ustrezni del popustov, ki jih je prejel od tožeče stranke. Ker ni predlagal oprave naroka, je sodišče ob zgolj pavšalnem prerekanju predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo (454. člen ZPP).
Pritožnik ima prav v delu, da sodišče prve stopnje v vabilu na narok ni omejilo pravice do vlaganja novih vlog skladno z 286.a členom ZPP, vendar navedeni člen predstavlja pravno podlago glede pravil o prekluziji, ne pa za izrečeno sankcijo. Sodišče prve stopnje je v vabilu opozorilo pritožnika na možnost naložitve plačila sodne takse za zavlačevanje postopka, če bo narok preložen zaradi prepozno vloženih vlog. Ta sankcija ima podlago v ZST-1, in ne v določbah ZPP.