Okrožna državna tožilka se pritožbeno zavzema, da se obtoženemu M. K. za pomoč pri storitvi kaznivega dejanja davčne zatajitve izreče zaporna kazen v trajanju enega leta in štirih mesecev. Zahteva torej, da se obtoženega M. K. kot pomagača pri storitvi kaznivega dejanja kaznuje strožje kot samega storilca. Poglavitni argument pri tem je, da obtoženi M. K. krivde ni priznal in zato naj bi bila storilec kaznivega dejanja S. B. in že pravnomočno obsojena A. B., katere udeležba je bila prav tako opredeljena kot pomoč, v neenakopravnem položaju. Sodišča druge stopnje argument pritožnice ne prepriča.
razlika v plači - dejansko delo - odpoved terjatvi
Sodišče prve stopnje je tožniku na podlagi ugotovitve, da je tožnik v mesecu avgustu 2018 kljub formalno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za nižje vrednoteno delo opravljal dela in naloge delovnega mesta novinar specialist, prisodilo vtoževano razliko v plači, ki v času podpisa nove pogodbe o zaposlitvi še ni zapadla v plačilo. Za preostalo vtoževano obdobje je tožbeni zahtevek za obračun in izplačilo razlike v plači zavrnilo kot neutemeljen, saj se je tožnik s podpisom nove pogodbe o zaposlitvi odpovedal vsem zapadlim terjatvam iz delovnega razmerja zoper toženo stranko, torej tudi razlikam v plači iz naslova dejansko opravljenega dela za obdobje od 1. 2. 2016 do 31. 7. 2018.
ZFPPIPP člen 48, 386, 386/1-2, 401, 401/1-1, 403, 403/1-2. ZPP člen 7, 13, 13/1, 212, 214, 214/2, 286. ZDR-1 člen 118, 200.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - načelo hitrosti stečajnega postopka - predhodno vprašanje - zavrnitev dokaznih predlogov - materialno procesno vodstvo
V obravnavani zadevi gre (za razliko od sodne prakse, navedene v pritožbi) za stečajno zadevo. 48. člen ZFPPIPP izrecno določa načelo hitrosti v postopkih zaradi insolventnosti. Že zakonska ureditev specialnega zakona, ki se nanaša na stečajne postopke, po presoji višjega sodišča v razmerju iz 286. člena ZPP tehtnico nagne na stran načela koncentracije in pospešitve postopka. Iz tega razloga sodišče ne sledi pritožbi, da bi moralo sodišče prve stopnje kljub naknadno predloženim dokaznim predlogom te upoštevati.
odmera pravdnih stroškov za izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov
Vsebinsko nestrinjanje stranke z zaključki izvedenca oziroma strankino prepričanje, da naj bi bilo vztrajanje izvedenca pri podanem naziranju napačno, ne vpliva na pravico izvedenca do povračila stroškov in nagrade za opravila, potrebna za izdelavo mnenja.
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 5, 10.. ZDR-1 člen 170.
potni stroški - službena pot - izobraževanje - odsotnost z dela
Tožnica se v pritožbi neutemeljeno zavzema za to, da je šlo pri njeni udeležbi na predavanjih za službeno pot, kar bi pomenilo, da je upravičena do povračila višjih potnih stroškov v skladu z 10. členom Aneksa, ki določa kilometrino v višini 18 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženi kilometer. S tem, ko se je udeležila izobraževanja, za katerega je bila med strankama sklenjena pogodba o izobraževanju, ni bila napotena na službeno pot, ampak je bila z dela odsotna, tožena stranka pa ji je plačevala nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
imenovanje posebnega revizorja - sodno imenovanje posebnega revizorja - konkretiziranost tožbenega predloga - domneva nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta - stroški posebne revizije
Predlagatelju ni treba dokazati s stopnjo verjetnosti, da je najemnina res previsoka oziroma netržna. Dovolj je, da so razlogi v prid temu dejstvu vsaj v ravnovesju z razlogi proti temu, kar pa je z obema zatrjevanima okoliščinama predlagatelj uspel dokazati. Po presoji višjega sodišča več od tega od predlagatelja v tej fazi ne gre zahtevati; če bi npr. od predlagatelja terjali, da dokaže, da je zaračunana najemnina res netržna, potem ne bi bilo nobene potrebe za postavitev posebnega revizorja. Ali je najemnina v takšnem znesku tudi v resnici škodljiva za nasprotnega udeleženca, bodo pokazali prav izsledki posebne revizije.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - ocena ogroženosti - dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje - pomanjkljiva obrazložitev - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - ogrožanje življenja s samomorom
Nezmožnost razlikovanja med bolezenskim doživljanjem in dejanskim dogajanjem sama po sebi ne zadostuje za sklep o neogibnosti zadržanja v bolnišnici. V sklepu je ugotovljeno, da je za umiritev bolezni potrebno jemanje ustrezne terapije. Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da za utemeljenost zadržanja v bolnišnici manjkajo okoliščine, ki bi utemeljevale sklep, da tega ne bi bilo mogoče zagotoviti v domačem okolju.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - namen instituta razrešitve - temeljna načela stečajnega postopka - hujše kršitve dolžnosti upravitelja - kršitev dolžne skrbnosti - presoja sodišča - pritožba proti sklepu o začetku stečajnega postopka - legitimacija za vložitev pritožbe - ugovor proti odpustu obveznosti
Upravitelj je lahko razrešen le zaradi hujših kršitev obveznosti, pri čemer zakon hujših kršitev ne opredeljuje. Sodišče je zato tisto, ki opravi presojo, ali je določeno ravnanje kršitev dolžne skrbnosti, in če je, ali je take narave, da je potrebno upravitelja razrešiti. Četudi pritožnik posamezna ravnanja upraviteljice ocenjuje kot hujše kršitve, je končna presoja o tem, ali gre dejansko za tako hude kršitve, da so zaradi tega ogrožena temeljna načela stečajnega postopka in uresničevanje pravic upnikov, prepuščena sodišču, ne posamezniku, ki se ne strinja z odločitvami oziroma ravnanjem upraviteljice.
Upraviteljica ni legitimirana za vložitev pritožbe proti sklepu o začetku postopka osebnega stečaja. To pomeni, da pritožbeni očitek upraviteljici, da ni vložila pritožbe proti sklepu o začetku postopka osebnega stečaja, ne more biti utemeljen.
stroški postopka - zahteva stranke za povrnitev stroškov - stroški, ki jih povzroči izvedenec - preložitev naroka na predlog izvedenca - COVID-19 - bolezen
Izvedenec je 13. 1. 2021 zbolel za COVID-19, zdravstvene težave je imel tudi potem, ko je bolezen prebolel, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da iz teh razlogov izvedencu ni mogoče očitati, da dopolnitve izvedenskega mnenja ni izdelal do 15. 2. 2021, kot mu je to odredilo sodišče prve stopnje z odredbo z dne 24. 12. 2020 oziroma do naroka, ki je bil razpisan 23. 3. 2021.
rok za plačilo sodne takse - procesni rok - pravočasnost plačila sodne takse - enotna sodna praksa
Sodna praksa glede vprašanja, ali je rok za plačilo takse procesni ali materialni rok, v preteklosti ni bila usklajena, a jo je VS RS z odločbo I Up 152/2014 z dne 2. 2. 2015 poenotilo.
ZKP člen 39, 39/2, 39/2-3, 450a, 450a/4, 450a/5, 450č.
sporazum o priznanju krivde - zavrnitev sporazuma o priznanju krivde - nezakonit dokaz - izločitveni razlog - privilegij zoper samoobtožbo
Sporazum ni nedovoljen in ni nezakonit dokaz, ki bi ga bilo treba izločiti iz spisa. Ker ga sodišče ni sprejelo, ga ne zavezuje. Zatrjevanje vpliva sporazuma na odločanje sodišča ne more biti odločilno, ker je potrebno upoštevati, da je nosilec sodne funkcije profesionalni (poklicni) sodnik od katerega je zato mogoče pričakovati, da bo v zadevi odločal nepristransko, objektivno ter zakonito. Ekskluzijska sankcija iz petega odstavka 450.a člena ZKP za sporazum v navedeni procesni situaciji ne velja.
ZUPUDPP člen 55, 56, 69, 69/3. Uredba o državnem prostorskem načrtu za cesto G2-108 Hrastnik-Zidani Most in deviacijo ceste G1-5 Rimske Toplice-Zidani Most-Radeče (2012) člen 42. ZNP člen 37. ZNP-1 člen 216, 216/1.
nepravdni postopek - odškodninski zahtevek - razlastitev nepremičnine - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - izguba prihodka - določitev tržne vrednosti razlaščene nepremičnine - postavitev sodnega izvedenca - ocena vrednosti nepremičnine - gradnja novega objekta - višina izgubljenega zaslužka - dokazno breme glede škode - redno vzdrževanje stvari - stroški vzdrževanja
Odškodnina za razlaščeni nepremičnini se določi na podlagi ZUPUDPP. Določbe tega zakona so za obravnavano situacijo nadomestile splošna pravila o načinu določitve odškodnine, vsebovana v ZUreP-1 (tretji odstavek 69. člena ZUPUDPP). Po 55. členu navedenega zakona cenilec pri ocenjevanju vrednosti upošteva podatke o nepremičninah in o njihovi posplošeni tržni vrednosti, ki se v skladu s predpisi o evidentiranju nepremičnin in predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin vodijo v javnih evidencah, in druge podatke, ki jih pridobi od lastnikov nepremičnin oziroma nosilcev pravic na njih, metodologije ocenjevanja vrednosti in mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti.
Po 56. členu ZUPUDPP nadomestilo za škodo obsega med drugim zmanjšanje prihodkov iz naslova poslovanja poslovnega subjekta na nepremičnini ter nadomestilo za drugo škodo, ki je povezana s poslovanjem poslovnega subjekta.
Ker po 42. členu Uredbe na objektih, ki bodo predmet razlastitve, niso dopustni posegi, ki bi poslabšali pogoje za izvedbo razlastitve, oddajanje v najem pa je po svojem učinku podobno izboljšavam, ki jih Uredba izrecno prepoveduje, je zahteva za povrnitev izgubljenega dobička zaradi nemožnosti oddajanja v najem v naslednjih treh letih, neutemeljen.
Za izračun zneska, ki mora dolžniku ostati v izvršbi, je potrebno poznati višino minimalne plače, saj ZIZ izračun veže nanjo, in sicer se znesek omejitve izračuna iz bruto minimalne plače, brez zmanjšanja za prispevke in davke. Tak način izračuna namreč pomeni, da je varovani znesek za vse dolžnike enak in je odvisen le od bruto minimalne plače, kot je določena v Zakonu o minimalni plači.
Zmotno pa je stališče sodišča prve stopnje, da se pri ugotavljanju višine rubljivih prejemkov izhaja iz bruto zneskov prejemkov delavca. Znesek, ki mora dolžniku ostati, predstavlja finančni minimum, ki še omogoča preživetje, zato se obračuna od neto (in ne bruto) dolžnikovih prejemkov.
Glede na določbo 134. člena ZIZ sodišče v izvršilnem postopku naloži delodajalcu le plačilo vseh neupravičeno neodtegnjenih, neprenešenih in neizplačanih zneskov po sklepu o izvršbi, ne pa tudi plačilo škode, ki je upniku nastala zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca pri (ne)izvrševanju sklepa o izvršbi. Upnik je sicer upravičen tudi do povrnitve navedene škode (četrti odstavek 134. člena ZIZ), vendar pa (enako kot v primeru nasprotne izvršbe) povračila te škode ne more uspešno uveljavljati v izvršilnem postopku. Ker zakonske zamudne obresti od izterjevane glavnice predstavljajo škodo zaradi pritožnikove zamude, da pravilno izvrši sklep o izvršbi, dolžniku v sklepu, izdanem po 134. členu ZIZ, ni mogoče naložiti v plačilo teh zakonskih zamudnih obresti.
sodni cenilec - stroški in nagrada izvedenca - stroški in nagrada sodnega cenilca - odmera nagrade in stroškov cenilcu - cenitev zapustnikovega premoženja - cenitev vrednosti nepremičnine - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - pravica do nagrade izvedenca
Pritožbene navedbe o nestrokovno izdelanih cenitvah pomenijo vsebinsko nestrinjanje z izvedeniškima mnenjema, presoja tega očitka pa ni predmet sklepa o odmeri nagrade izvedencu. Na podlagi 249. člena ZPP je namreč izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno izvedeniško delo, tudi če sodišče njegovemu mnenju pri svoji odločitvi ne bi sledilo.
spor majhne vrednosti - neizvedba naroka - načelo kontradiktornosti - naročniško razmerje za telefon - predčasna odpoved naročniškega razmerja - pogojni popusti za zvestobo - vračilo koristi
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila sklenjena pogodba za vzpostavitev naročniškega razmerja za opravljanje telefonskih storitev med pravdnima strankama, toženec pa jo je pred dogovorjenimi 24-imi meseci predčasno odpovedal, mora plačati neplačane zneske in vrniti ustrezni del popustov, ki jih je prejel od tožeče stranke. Ker ni predlagal oprave naroka, je sodišče ob zgolj pavšalnem prerekanju predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo (454. člen ZPP).
ZIZ člen 30, 32, 32/1, 114. ZPIZ-2 člen 216, 216/4, 218, 221, 250, 264, 264/3, 310.
sredstva in predmeti izvršbe - privarčevana sredstva kolektivnega dodatnega zavarovanja za javne uslužbence - denarna terjatev - kolektivno zavarovanje - premije dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja - odkupna vrednost police - pokojnina
Dodatna pokojnina, ki se izplača članu pokojninskega sklada, je denarna terjatev (ob predpostavki, da so za izplačilo izpolnjeni zakonski pogoji določeni v ZPIZ-2). Enako pa velja tudi za pravico do izplačila odkupne vrednosti premoženja. V obeh primerih je dolžnik ob izpolnitvi določenih pogojev upravičen do denarnega izplačila. Temeljno materialno upravičenje torej, ki ga vključuje konkretna terjatev dolžnika, je upravičenje zahtevati izpolnitveno ravnanje, ki je plačilo določenega denarnega zneska (ali v obliki denarne rente ali predčasnega izplačila odkupne vrednosti). To pomeni, da je terjatev dolžnika iz naslova privarčevanih sredstev kolektivnega dodatnega zavarovanja za javne uslužbence denarna terjatev in ne kakšna druga premoženjska pravica.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - konkretna nevarnost - razpolaganje s premoženjem družbe - primerljiva zadeva iz sodne prakse
Določene stične točke s konkretno zadevo je moč najti v sklepu I Cp 444/2019, vendar se bistvene lastnosti iz tega sklepa, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera, ki so bile vrednostno merilo za sklepanje o obstoju subjektivne nevarnosti, ne ujemajo, zato primera nista vrednostno istovetna. Ne gre torej za tipologično enaka primera, iz katerih bi izhajale enake posledice. V zadevi, ki jo navaja pritožba, je tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjeval, da je subjektivna nevarnost izkazana že s tem, ker je toženec naklepno kršil predkupno pravico, v obravnavanem primeru pa je prvo toženec že nedovoljeno razpolagal s premoženjem družbe, ker je na ta način želel preprečiti, da bi tožnica uveljavila svojo terjatev. Podobnost enakega postopanja prvo toženca z nepremičninami, ki so predmet sodnega varstva z začasno odredbo, ne zahteva pretiranega analognega sklepanja, da se ugotovi obstoj subjektivne nevarnosti glede nepremičnin, ki so predmet zavarovanja. Z odločitvijo torej ni prišlo do odstopa sodne prakse, zato še vedno velja, da navedbe upnika, ki predlaga izdajo začasne odredbe, ki se nanašajo na presojo verjetnosti terjatve, same po sebi ne zadoščajo za ugotovitev konkretne nevarnosti.
pravica do vpogleda v spis - zavrnitev zahteve za vpogled v spis - omejitev vpogleda v odločbo o namestitvi - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - začasna ukinitev stikov
Za začasno nerazkritje podatka o kraju namestitve otrok je zadostovala ocena, da ni mogoče izključiti, da mati ne bi iskala stika z njimi ali jih celo odpeljala s seboj. Ni bilo treba, da bi bila ta nevarnost dokazana. Neugodnosti, ki jih nepoznavanje kraja nahajanja njenih otrok povzroča materi, ne morejo pretehtati koristi otrok.
Čeprav sodišče pravdnih strank ni soočilo, toženca s tem ni prikrajšalo za pravico do obravnavanja v postopku.
Ker je soočenje le metoda zasliševanja in ne dokazno sredstvo, ne gre za kršitev pravice do izvedbe predlaganega dokaza.
Če bi bili zatrjevani sočasni (ali naknadni) ustni dogovori med pravdnima strankama res takšni, kot poskuša prikazati toženec, bi morala biti njuna nadaljnja pisna komunikacija vsekakor drugačna, kot izhaja iz predloženih listin.
spor majhne vrednosti - odgovornost lastnika stanovanja - subsidiarna odgovornost lastnika za neplačane obveznosti najemnika
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da tožnik ni zatrjeval in dokazal, da je za plačilo dobavljenih komunalnih dobrin in opravljenih komunalnih storitev v iztoževanem obdobju, ko je nepremičnino, katere solastnica je bila toženka, uporabljal najemnik, po dospelosti teh terjatev s pisno zahtevo z določitvijo roka za izpolnitev obveznosti pozval najemnika, materialnopravno pravilno zaključilo, da glede na določbo petega odstavka 24. člena SZ-1, ki določa lastnikovo subsidiarno obveznost za neporavnane obratovalne stroške najemnika, tožnikov zahtevek zoper toženko ni utemeljen, saj tožnik ni dokazal izpolnjenosti zakonskega pogoja iz prvega odstavka 1019. člena OZ, po izpolnitvi katerega bi šele lahko zahteval izpolnitev obveznosti od toženke kot subsidiarne zavezanke