Okoliščina, da sodniško funkcijo v letu 2021 na Okrajnem sodišču v Lenartu opravljajo tudi sodniki, ki so dodeljeni na Okrajno sodišče v Lenart iz Maribora, kot to izhaja tudi iz Letnega razporeda dela sodnikov na kazenskem oddelku Okrajnega sodišča v Lenartu za leto 2021, pa tudi nikakor ne pomeni, da Okrajno sodišče v Lenartu ni pristojno za reševanje obravnavane zadeve, kot to v pritožbi zatrjuje pritožnik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00048951
ZKP člen 367, 367/4, 390, 506, 506/1, 506/4. KZ-1 člen 53, 53/3, 61.
preklic pogojne obsodbe - pravica do pritožbe - oškodovanec - nedovoljena pritožba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - nov rok za izpolnitev posebnega pogoja - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti
Kdo je upravičen do pritožbe zoper sodbo določa 367. člen ZKP, ki v četrtem odstavku izrecno našteva tiste primere, ko je do pritožbe upravičen tudi oškodovanec. Med njimi pritožbe zoper sodbo izdano v postopku za preklic pogojne obsodbe ni. Ker tudi določbe 506. člena ZKP, ki oškodovanca sicer določajo kot enega od predlagateljev za začetek postopka za preklic pogojne obsodbe, v zvezi s pritožbo zoper sodbo oškodovancu ne dajejo več pravic kot jih ima po določbi 367. člena ZKP, je pravica oškodovanca do pritožbe omejena na primere naštete v četrtem odstavku 367. člena ZKP. Oškodovani A. A. torej nima pravice do pritožbe. Ker je pritožbo podala oseba, ki nima pravice do pritožbe, jo je pritožbeno sodišče zavrglo s sklepom kot nedovoljeno (390. člen ZKP).
Smisel roka za izpolnitev naložene obveznosti je dvojen: po eni strani obsojencu dá čas, da izvede vse potrebno za izpolnitev svoje obveznosti, po drugi strani pa mu določi tudi skrajni rok izpolnitve obveznosti, kar se odraža v pravici upravičenega tožilca in oškodovanca (oziroma sodišča, ki lahko ukrepa po uradni dolžnosti), predlagati postopek za preklic pogojne obsodbe, če obsojenec svoje obveznosti ne izpolni (prvi odstavek 506. člena ZKP). Če obsojenec iz upravičenih razlogov ne more izpolniti naložene obveznosti, sme sodišče v mejah preizkusne dobe podaljšati rok za izpolnitev obveznosti (61. člen KZ-1). Obsojenec mora torej izkazati obstoj upravičenih razlogov, hkrati pa mora obstajati možnost preverjanja njegovega truda za izpolnitev obveznosti še pred potekom preizkusne dobe.
ZDR-1 člen 33, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 394, 394/1, 394/1-9.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - odsotnost z dela - huda malomarnost
Tožnik v pritožbi neutemeljeno nasprotuje stališču, da je v zvezi z odsotnostjo z dela ravnal malomarno. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da je bil tožnik od 22. 8. 2020 dalje glede na odločbo ZZZS zmožen za delo, da mu imenovana zdravnica A.A. ni obljubila ugodne rešitve njegove pritožbe zoper to odločbo, da ga je osebni zdravnik B.B. opozoril na iztek rokov za pritožbo, in da ni nujno, da bo s pritožbo zoper nepodaljšanje bolniškega staleža uspel, ter mu svetoval, naj gre na delo, pravilno presodilo, da tožnik z izostankom z dela od 22. 8. 2020 do 30. 9. 2020 ni ravnal s potrebno skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečno skrbnega delavca. Tožnikovo vztrajanje, da ni ravnal hudo malomarno, ni utemeljeno.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-2, 97, 97/1, 97/1-1. SPZ člen 49. ZGD-1 člen 475, 475/6, 517, 518.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - izročitev nepremičnine kot stvarnega vložka gospodarski družbi
Pri izročitvi nepremičnin kot stvarnega vložka je potrebno upoštevati 49. člen SPZ, ki določa da se za pridobitev lastninske na nepremičnini zahteva vpis v zemljiško knjigo, vpis pa se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. To pomeni, da je treba šteti, da je izročitev nepremičnine kot stvarnega vložka opravljena, ko družba na temelju ustrezne listine pridobi možnost vpisa v zemljiško knjigo2. Takšno možnost pa daje šele zemljiškoknjižno dovolilo, na katerem je podpis overjen. Ker je bil podpis na Dogovoru o vplačilu stvarnega vložka, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, overjen po datumu od katerega učinkuje prepoved odtujitve in obremenitve, je na podlagi 99. člena ZZK-1 zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ovira za vpis lastninske pravice na predlagatelja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00049011
KZ-1 člen 47, 47/1, 47/3, 48.a, 49, 49/2, 51, 51/2, 51/2-2, 73, 73/1.. ZKP člen 372, 372/5.
omilitev kazni - kršitev kazenskega zakona - sprememba sodbe - olajševalne in obteževalne okoliščine - specialno povratništvo kot obteževalna okoliščina - izgon tujca iz države - odvzem predmetov - denarna kazen - višina dnevnega zneska
Državna tožilka ima prav, da je sodišče zagrešilo kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP s tem, ko je pri izreku zaporne kazni prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje podlago za omilitev zaporne kazni navedlo 2. točko drugega odstavka 51. člena KZ-1, po kateri se sme omiliti kazen storilcu, ki po zakonu, ki ureja kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu, v katerem je za tak primer predlagana omilitev kazni ali jo prizna v sporazumu z državnim tožilcem. Kot pravilno izpostavlja pritožnica, državna tožilka v obtožnici, niti na predobravnavnem naroku ali naroku za izrek kazenske sankcije ni predlagala omilitve kazni, ampak je predlagala izrek zaporne kazni v trajanju treh let, zato je sodišče prve stopnje, ko je obtožencu omililo kazen na zgoraj navedeni pravni podlagi, zagrešilo očitano kršitev.
Res je obtoženec krivdo priznal in obžaloval kaznivo dejanje ter navedel, da je kaznivo dejanje storil v stiski, vendar so to olajševalne okoliščine, ki vplivajo le na tehtanje, ali naj bo kazen manjša (upoštevajoč razpon predpisane zaporne kazni od 3 do 10 let). Ker pa so podane tudi obteževalne okoliščine, ki jih je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje in te vplivajo na tehtanje, ali naj bo kazen večja (drugi odstavek 49. člena KZ-1), tudi po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je omililo zaporno kazen pod mejo, ki je predpisana z zakonom. Ker je državna tožilka predlagala izrek najnižje predpisane kazni, to je tri leta zapora, je pritožbeno sodišče njenemu predlogu sledilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako kot izhaja iz izreka te sodbe.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Kot v izpodbijanem sklepu pravilno izpostavlja že prvostopno sodišče, lahko obsojenec v skladu z drugim odstavkom 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) poda predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe.
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-4, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 257, 257/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zavrženje obtožnega akta - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu ni z ničemer opredelilo do dejstev, ki jih je v obtožnem predlogu navedla oškodovanka kot tožilka po svojih pooblaščencih in ki so po njenem mnenju podlaga za utemeljen sum, da je obdolženka storila očitano kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1.
predhoden preizkus tožbe - delno zavrženje tožbe - litispendenca - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - ugotavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev - nasprotna tožba - ugovor - materialno procesno vodstvo
Kot je poudarilo Vrhovno sodišče RS v sodbi II Ips 261/2015 z dne 14. 1. 2016, ugotovljena višina enega deleža zakonca nujno narekuje tudi višino deleža drugega. V kolikor gre za identičen obseg premoženja, mora tako toženec drugačen delež uveljavljati z ustreznim ugovorom in ne z nasprotno tožbo. Vsebina spora v takšnem primeru ni zgolj navidezno enaka, ampak je zaradi identičnosti subjekta in objekta podana litispendenca in je zato potrebno nasprotno tožbo v tem delu zavreči.
Materialno procesno vodstvo ni neomejeno. Ni namenjeno šolskemu pravnemu poučevanju pooblaščencev pravdnih strank in tudi ni potrebno tedaj, ko že procesna dejanja nasprotne stranke opravijo enako vlogo. Materialno procesno vodstvo je potrebno, če stranka ne navede odločilnih dejstev ali poda nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih (285. člen ZPP).
ZPP člen 7, 12, 227, 285, 286, 286/3, 287, 287/2, 362, 362/4.. ZDSS-1 člen 34, 34/1.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta - reorganizacija
Toženka je tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot je določen v 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, in sicer iz razloga ukinitve delovnega mesta namestnik strokovnega vodje galvanike, ki je bila posledica zmanjšanega obsega dela in večjega upada naročil v tem oddelku. Da je bil to razlog za podajo odpovedi, da je bil utemeljen in da je onemogočal delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjeni med pravdnima strankama, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo na podlagi ugotovitve, da je pri toženki dejansko zaradi racionalizacije prišlo do reorganizacije, v okviru katere je bilo delovno mesto tožnice ukinjeno, delo, ki ga je bilo vedno manj, pa preneseno na druge delavce.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00061891
URS člen 15, 35, 37, 37/2. OZ člen 134, 178. ZDR-1 člen 46. ZVOP-1 člen 24, 25. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 32.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - pravica do zasebnosti na delovnem mestu - komunikacijska zasebnost - poseg v komunikacijsko zasebnost - svoboda komuniciranja - pričakovana zasebnost - elektronske komunikacije - vpogled v elektronske komunikacije - elektronski nabiralnik - prenehanje delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - soglasje delavca - hramba podatkov - zbirka osebnih podatkov - protipravnost ravnanja - opravičilo - predlog za začasno odredbo - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Bistvo komunikacijske zasebnosti je zajeto v prepletu pravice do zasebnosti, splošne svobode ravnanja in svobode komuniciranja (35. člen Ustave). Za izvrševanje pravice do komuniciranja je nujno, da jo posameznik v celoti ponotranjeno čuti in da se torej lahko zanese na njeno tajnost. Bistvenega pomena je torej pričakovanje zasebnosti. Odločilno merilo pri tem ne more biti to, ali gre za komunikacijo na delovnem mestu ali za izključno zasebno komunikacijo. V elektronskem nabiralniku se vse to preliva. Komunikacijska zasebnost ni pravica, ki bi bila absolutno neomejena. Ni dvoma da komunikacijska zasebnost velja tudi za službeni elektronski predal. Ko delavec odide iz službe pa še naprej lahko računa na zasebnost. Vendar mora tudi računati na pravice delodajalca, saj je vsebina podatkov, ki jih je pridobil v zvezi z opravljanjem službe, last delodajalca. Delodajalec ima oblast nad omrežjem, računalnikom in vsebino, vendar mora biti pregledovanje vsebine in način, kontrolo vnaprej določeno.
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je arhiviranje elektronske pošte, vezano na elektronski predal nekdanjega zaposlenega, še vedno zbirka osebnih podatkov, kar pomeni, da ukrepi za zavarovanje po 24. in 25. členu ZVOP-1 in 32. členu Uredbe zanj veljajo kot obveznost delodajalca, so pa pogoji dostopanja do arhivske pošte s strani delodajalca precej milejši, kakor v primeru, ko gre za delujoč poštni predal. To ne pomeni, da lahko do vsebine arhivirane poštne baze dostopa kdorkoli, pač pa zgolj pooblaščena oseba in še to na podlagi utemeljenih razlogov. Pri tem pritožbeno sodišče šteje, da je varovana vsebina elektronske pošte že z določbo 134. člena OZ v zvezi s 37. členom Ustave. To pomeni, da ni bistveno, ali so v elektronski pošti osebni podatki, osebna pošta ali službena pošta. V primeru, ko delodajalec izpolnjuje zahteve tako 35. člena Ustave, 46. člena ZDR-1 in 24. in 25. člena ZVOP-1, pa lahko posega v elektronsko pošto, če se drži notranjih pravil delodajalca, zakonodaje ali pa gre za poseg v okviru kazenskega postopka.
Tožena stranka ima pravilnik, ki je v 17. členu jasen, ko gre za delavce. Po prenehanju pogodbe o zaposlitvi pa se je tako treba z odhajajočim delavcem dogovoriti o vsebini predala. Tako se izkaže, da se je tožena stranka in tožnica o vsebini predala dogovorila le, da se le-ta „ukine“, ni pa bilo dogovorjeno, kaj bo z arhiviranjem vsebine in kaj bo z možnostjo prepošiljanja vsebine tretjim osebam. Če to ni urejeno, pa je treba ugotoviti, da gre za kršitev osebnostne pravice, ki se kaže v nedovoljenih vpogledih v tožničin elektronski predal in prepošiljanju vsebine tretjim osebam. Protipravnost se lahko izključi le na podlagi Pravilnika (če gre za delavce) ali s Sporazumom o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Tretja možnost pa je postopanje v kazenskem postopku. Zaradi opustitve ustrezne ureditve stanja po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, je bilo ravnanje tožene stranke glede vpogledov v vsebino in glede prepošiljanja določenih mailov, protipravno.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00051581
ZDZdr člen 2, 2-10, 39, 39/1, 43, 43/1, 46, 46/2, 47, 47/3. ZPP člen 252, 252/1, 252/2.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - najbližja oseba - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zaupnost pacientovih osebnih podatkov
Res so podatki o zdravljenju osebe zaupni podatki, vendar lahko sodišče s sklepom določi, da se v te podatke vpogleda, če je to potrebno za pravilno ugotovitev stanja osebe.
Res je v ukrepu sprejema na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča moč zaznati elementa odvzema prostosti. Vendar gre za sprejem na zdravljenje brez privolitve, če so izpolnjeni pogoji z 39. člena ZDZdr. To pomeni, da gre za varovanje predvsem sprejete osebe, lahko pa tudi drugih oseb, če bi bile prizadete.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev izvedenca odločilo, da se nasprotni udeleženki omeji pravica do prisotnosti pri nadaljnjem izvajanju dokazov. To je ugotovilo na podlagi ocene izvedenca, da bi v nasprotnem primeru nastale škodljive posledice za zdravje osebe, ker bi jo prisotnost pri izvajanju nadaljnjih dokazov še dodatno vznemirila.
Pritožnik se je v postopku pojavil prvič po izdaji izpodbijanega sklepa. Sodišče je ugotovilo, da sprejeta oseba želi, da je to njena najbližja oseba. Gre za osebo, ki jo določa 2. člen ZDZdr. Zato mu je pravilno v nadaljevanju postopka priznalo status udeleženca. V postopku je navajal nove dokaze, ki jih sodišče še ni moglo preveriti. Ker mu ni bil priznan status v postopku prej, ni mogel teh dokazov navajati prej, zato pritožbeno sodišče šteje te dokazne predloge za pravočasne. Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je bilo treba sklep delno razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
ZPP člen 114a, 114a/1, 114a/2, 115, 115/2, 258, 258/2, 286, 286/3.. ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum strank - nadaljevanje delovnega razmerja - sodna razveza
Določbo prvega odstavka 118. člena ZDR-1, ki ureja sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje uporabilo pravilno. Pravilno je presodilo, da okoliščine in interesi na strani toženke prevladajo nad tistimi na strani tožnika. Pritožba neutemeljeno nasprotuje datumu sodne razveze in minimizira pomen dejstva, da je že od 1. 12. 2017 (torej tudi v času, v katerem je bil pri toženki zaposlen za krajši delovni čas 32 ur tedensko) za polni delovni čas zaposlen pri drugem delodajalcu v tujini, v Republiki Nemčiji. Njegova neprekinjena zaposlitev, ki je trajala še v času odločanja sodišča, narekuje odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Posledično je utemeljeno zavrnilo reintegracijski zahtevek, zahtevek za ugotovitev delovnega razmerja tožnika pri toženki in reparacijski zahtevek (zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja z obračunom bruto plač, odvodom davkov in prispevkov ter izplačilom neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. dne v prihodnjem mesecu do plačila) za čas od 1. 6. 2019 dalje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050034
KZ-1 člen 7, 7/1, 74, 75/1, 227, 227/1, 227/2, 235, 235/1, 240. ZKP člen 69, 69/3, 372, 372-5.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - kaznivo dejanje ponareditve poslovnih listin - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - zakonski znaki kaznivega dejanja - razpolaganje s premoženjem - stroj - namen oškodovanja - odvzem premoženjske koristi - kršitev kazenskega zakona - sprememba izpodbijane sodbe - nezdružljivost funkcije - zagovornik - zaslišanje obremenilne priče - pravica do obrambe
Pri drugem goljufivem dejanju kot izvršitvenem dejanju kaznivega dejanja oškodovanja upnikov gre za vse vrste pravih ali navideznih dejanj in pravnih poslov, s katerimi se prikriva, preoblikuje ali ustvarja dejansko stanje, ki ne ustreza resničnosti, njegov namen pa je izognitev obveznostim do upnikov. Sem spada tudi škodljivo razpolaganje s stvarnim premoženjem.
Naklep pri izvršitvenem ravnanju goljufivega dejanja je v bistvu izpostavljen že z namenom izigravanja in oškodovanja, ki mora izhajati iz celotnega opisa kaznivega dejanja, saj se namen realizira z nastankom prepovedane posledice. To pomeni, da zadostuje, da je v izreku namen oškodovanja zgolj naveden in zato ni treba že v opisu dejanja navajati posebnih okoliščin, ki bi še dodatno konkretizirale takšen namen.
Kaznivo dejanje oškodovanja upnikov (za razliko od kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja v gospodarski dejavnosti) ni storjeno z zlorabo (notranjega) položaja, temveč v razmerju med dolžnikom in upnikom (upniki) pri opravljanju gospodarske dejavnosti, pri čemer je dolžnikova obveznost do upnikov nesporna in jo storilec kaznivega dejanja izigra. Ne gre torej za nezvestobo storilca do "lastnika" podjetja, ampak do upnikov, posledica pa je (le) povzročanje premoženjske škode upnikom.
Odvzem premoženjske koristi je sui generis ukrep, ki je po svoji naravi bližje civilnopravni kot kazenski sankciji. Z njim se zasleduje predvsem restitucija, to je vzpostavitev takšnega premoženjskega stanja, kot je bilo pred storitvijo kaznivega dejanja.
Po ustaljeni sodni praksi ukrep odvzema premoženjske koristi ni omejen zgolj na kazniva dejanja, pri katerih je premoženjska korist prepovedana posledica, zato tudi ni treba, da bi bila v izreku konkretizirana. Bistveno je zgolj dejstvo, ali je korist zares nastala s kaznivim dejanjem oziroma zaradi njega ali ne.
S tem, ko je obdolženi S.Č. za zastopanje pooblastil odvetnico B.M., ženo B.M., pa ni bila kršena določba tretjega odstavka 69. člena ZKP, niti katera druga procesna določba, saj zakon nezdružljivosti funkcije zagovornika ne širi tudi na njegove družinske člane.
ZSPJS člen 22e.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 4.
dodatek za povečan obseg dela - delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela - pričakovani delovni rezultati
Tožnik v pritožbi sicer pravilno navaja, da je za upravičenost do plačila za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela odločilno, ali je javni uslužbenec oziroma tožnik presegal pričakovane rezultate dela, kar je razvidno iz zgoraj navedene zakonske določbe, do česar se je sodišče prve stopnje tudi opredelilo s (sicer posplošenim) zaključkom, da je tožnik presegel pričakovane rezultate dela, ker to potrjujejo odlične ocene pri ocenjevanju tožnika in izpoved tožnikovega nadrejenega A.A.. Pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje razlogovalo v nasprotju s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, s tem ko je štelo, da ni upravičen do vtoževanega dodatka v obdobju, ko ni opravljal nalog višje vrednotenega delovnega mesta, pa niso utemeljene, ker iz sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 11/2020 z dne 26. 5. 2020, ki mu je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo, izhaja, da je pri odločitvi treba upoštevati tudi vrednotenje dela, ki sega izven opisa delovnega mesta, za katerega ima javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi
ZDR-1 člen 108, 108/1, 108/4, 108/6.. OZ člen 86, 86/1.. ZPP člen 337, 337/1.. ZDoh-2 člen 44, 44-9.. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3.
plačilo odpravnine - dogovor o višini odpravnine - višina odpravnine
Tožnik ni uveljavljal, da je Dogovor o sporazumni določitvi odpravnine izpodbojen (zaradi bistvene zmote), ampak da je ničen. Sodišče prve stopnje mu je pravilno pritrdilo in utemeljilo, da je pravica do odpravnine delavca, ki prejme odpoved iz razloga nesposobnosti, določena v 108. členu ZDR-1, pri čemer se delavec vnaprej (pred zapadlostjo) svoji pravici do odpravnine (v določeni višini) ne more zakonito odpovedati. Takšen dogovor bi bil in v konkretnem primeru je v nasprotju s kogentnimi zakonskimi določbami (prvi odstavek 86. člena OZ).
ZDR-1 člen 46, 85, 85/3, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4, 118, 118/2.. ZZVZZ člen 81, 82.. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezakonita odpoved - sodna razveza - denarno povračilo
Dokazni oceni o tem, ali je tožnik obvestil toženko o razlogu za odsotnost od 6. 11. 2020 od 8.00 ure do 13. 11. 2020, pritožba zmotno očita kršitev 8. člena ZPP. Prvostopenjsko sodišče zaključka, da ni kršil obvestilne dolžnosti, ni oprlo le na njegovo izpoved, ampak je upoštevalo tudi izpoved A.A..
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijane sodbe, da za zakonitost odpovedi ni bil izpolnjen tudi pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, ki zahteva, da upoštevaje vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pritožba zatrjuje obstoj pogoja s sklicevanjem na izpoved A.A., da je v času tožnikove odsotnosti breme padlo nanj in sodelavce tako, da je A.A. delal nadure, čez nekaj dni pa zaprosil za pomoč iz proizvodnje; s tem so se po navedbi pritožbe preprečile posledice, ki bi jih sicer lahko povzročila odsotnost tožnika. Te okoliščine po oceni pritožbenega sodišča ne morejo spremeniti prvostopenjskega zaključka o neobstoju pogoja. Tožnik je bil z dela odsoten zaradi bolniškega staleža in bi toženka v vsakem primeru morala prilagoditi delovni proces temu dejstvu.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. ZPP člen 337.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - nezakonita odpoved
Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obstajal pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče niti do izteka odpovednega roka.
Ker je bila pisna pomota v 5. točki izreka izpodbijanega sklepa, edina napaka na katero je pritožnik v svoji pritožbi opozarjal in zaradi katere je vlagal pritožbo, z izdajo sedaj pravnomočnega popravnega sklepa pa je bila navedena pisna pomota (že) odpravljena, je s tem upnik izgubil pravni interes za pritožbo v tem delu.
ZGD-1 člen 32, 506, 506/4, 522. ZSReg člen 2a, 2a/2, 4, 4/1-7, 8, 8/2, 41. ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 482, 482/1-1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 48.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - gospodarski spor - skupščina d.o.o. - veljavnost sklepa skupščine - vpis zastopnika v sodni register - legitimacija družbenika
O tem, kdo bo poslovodja d. o. o., odločajo družbeniki te družbe z glasovanjem na skupščini. Sama družba ne more iz lastnih deležev uresničevati glasovalnih pravic. Kadar pride do spora med družbeniki o tem, kdo naj bo poslovodja družbe in hkratne izvedbe več skupščin, so praviloma za rešitev spornega razmerja legitimirani družbeniki, ne pa sama družba, ki niti nima svoje lastne sposobnosti izjavljanja volje, saj jo izjavlja preko fizičnih oseb, njenih zakonitih zastopnikov. Če obstaja med družbeniki spor o višini njihovih glasovalnih pravic in posledično o tem, kdo ima pravico odločanja o imenovanju poslovodje družbe, pa ravno pride do take situacije, do katere je prišlo tudi v konkretnem primeru, in sicer da družba z dvema zakonitima zastopnikoma, ki vsak od njiju zastopa interese ene skupine družbenikov, dejansko deluje in nastopa sama proti sebi, kar je tako v korporacijsko pravnem kot v procesnem smislu nedopustno. Zato družba ne more uresničevati pravic namesto družbenikov.
Ob sklicevanju na pravno podlago 18., 83. in 251. člena ZKP je sodišče pravilno ugotovilo in poudarilo, da mnenje izvedenke ne predstavlja nedovoljenega dokaza, ki bi ga bilo potrebno izločiti iz spisa, saj se očitki obrambe ne nanašajo na vprašanje zakonitosti mnenja, temveč na njegovo vsebino in dokazno vrednost.