CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00048994
ZNP-1 člen 40, 40/5, 55, 55/2. ZPP člen 158.
zahtevek za znižanje preživnine - odločitev o stroških - stroški v nepravdnem postopku - umik predloga - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - krivdno povzročeni stroški - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov v primeru umika tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - interesi strank - pravni interes tožeče stranke - povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke - mediacijski postopek - stroški za zastopanje na mediacijskem srečanju - nepriznani stroški
Ne glede na to, ali je treba uporabiti določbe ZPP, po katerih je tožnik, ki umakne tožbo, dolžan povrniti stroške nasprotni stranki, razen če je umik posledica izpolnitve zahtevka (158. člen), pravilo ZNP-1 o krivdno povzročenih stroških (peti odstavek 40. člena ZNP-1) ali pravilo o stroških postopka za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, ki določa, da sodišče o stroških odloči po prostem preudarku (drugi odstavek 55. člena ZNP-1), je stroške nasprotne udeleženke, dolžan kriti predlagatelj.
Sodišče orve stopnje je nasprotni udeleženki neutemeljeno priznalo tudi stroške odvetniškega zastopanja v postopku mediacije. Ti stroški niso stroški nepravdnega postopka. Postopek mediacije je prostovoljen postopek, ki se vodi na podlagi soglasja pravdnih strank in ni del nepravdnega postopka.
ZZZDR člen 113, 113/2, 123, 129, 129a. ZPP člen 11, 11/2, 306, 306/5, 412, 412/2.
sodna poravnava - sklenitev sodne poravnave - učinek sodne poravnave - pravnomočno razsojena stvar/res transacta - določitev preživnine za mladoletnega otroka - odmera preživnine - preživninske potrebe - zmožnosti preživninskega zavezanca - razporeditev preživninskega bremena - zloraba procesnih pravic - neresnične navedbe stranke - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti sodne poravnave - sprememba odločitve
Učinek sodne poravnave (res transacta) je enak učinku pravnomočne sodbe (res iudicata). Sodna poravnava je torej izenačena s pravnomočno sodbo. Z njo se konča postopek glede tistega dela spornega predmeta, glede katerega je sklenjena. Kot pravnomočna začne učinkovati, ko jo stranke podpišejo oziroma ko podpišejo sodni zapisnik, na katerega jo izjavijo (drugi odstavek 307. in 308. člen ZPP). Sklenjena sodna poravnava ima tako učinek pravnomočnosti kot učinek izvršljivosti.
Zloraba procesne pravice je uporaba procesnih pooblastil, ki jih ima stranka s ciljem, da se drugemu povzroči škoda, ali s ciljem, ki je nasproten dobrim običajem, vestnosti in poštenja. Ocena, katero procesno dejanje stranke se lahko kvalificira kot vestno in katero kot nevestno, je odvisna od namena sankcije za zlorabo procesnih pravic. Določba o kaznovanju predstavlja posredno in skrajno sredstvo oziroma sankcijo za vzpostavitev nujne procesne discipline. Ne gre za represivno sredstvo, ampak za sredstvo za izvajanje disciplinskih pooblastil sodišča. Ne gre torej za institut, ki bi ga zakonodajalec uvrstil v kazensko pravno sfero, pač pa za ukrep procesnega vodstva, ki ima namen zagotoviti urejenost teka pravdnega postopka.
stranska intervencija na pasivni strani - odločanje o (ne)dopustitvi intervencije - pravni interes za stransko intervencijo - konkretizacija predloga - pravni položaj tretjega - izid postopka - pritožbene novote
Tretji lahko v pravdo vstopi le, če izkaže pravni interes. Razloge za priglasitev stranske intervencije in s tem pravni interes mora konkretizirano navesti ter verjetno izkazati predlagatelj stranske intervencije. Zavarovalnica d.d. pa je v vlogi, v kateri je priglasila stransko intervencijo, navedla le, da obvešča sodišče, da vstopa v pravdo kot stranski intervenient na strani tožene stranke. Ker ni konkretizirano obrazložila zakaj in kako naj bi slab izid postopka za toženo stranko vplival na njen pravni položaj, je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna.
Ker mora biti pravni interes za vstop v pravdo izkazan ob priglasitvi intervencije, so navedbe Zavarovalnice d.d. v pritožbi o pravnem interesu prepozne (337. člen ZPP)
ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 318. ZPSto-2 člen 2, 2-10, 3, 3/2-3.
zamuda roka - rok za odgovor na tožbo - priporočena oddaja vloge - pravočasno vložene vloge - priporočena pošta - univerzalne poštne storitve - dan izročitve vloge sodišču - dohodni zaznamek - pogoji za izdajo zamudne sodbe - zamudni sklep
Če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je vloga naslovljena.
Polnoletni storilec je prijel roko mladoletnega oškodovanca starega 10 let in mu jo naslonil na vročo ploščo štedilnika, ter mu povzročil opekline in lahko telesno poškodbo. Sodišče je nepravilno sklepalo na dejanje majhnega pomena, ker sta storilec in oškodovanec tujca, neznanega bivališča in ker bi z vodenjem kazenskega postopka nastali stroški zagotovitve njune navzočnosti na glavni obravnavani in s prevajanjem.
ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - stiki otroka s staršem - izvedensko mnenje
Sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe ni dolžno izvajati vseh dokazov, ki jih predlaga stranka. Bistveno je, da sodišče A. A. ogroženosti ni ugotovilo;
nesreča pri delu - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine - nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - skaženost - objektivni in subjektivni kriteriji - sodna praksa - odbitna franšiza - dopolnitev dokaznega postopka brez obravnave pred sodiščem druge stopnje
V sodni praksi je utrjeno stališče, da mora zmanjšanje življenjskih aktivnosti, če naj upravičuje prisojo denarne odškodnine, doseči določen prag, biti mora torej tako intenzivno, da povzroča pravno upoštevne duševne bolečine. Ne zadošča, da se oškodovanec le ob določenih težjih naporih, spremembah vremena in podobnih okoliščinah spomni, da je nekoč imel poškodbo, da pri tem trpi določene manjše nevšečnosti, temveč mora iti za takšno okrnitev njegovih življenjskih funkcij, ki upoštevno vpliva na njegovo kakovost življenja.
izbris - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - odgovornost države - poslabšanje zdravstvenega stanja - strah - stres - dokaz z izvedencem medicinske stroke - neizvedba predlaganega dokaza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo konktradiktornosti
Dejstvo, da je bil tožnikov pravni položaj zaradi izbrisa otežen, samo po sebi ne zadostuje za dokazni zaključek o obstoju oziroma nastanku premoženjske škode ter o vzročni zvezi med izbrisom in zatrjevanim premoženjskim prikrajšanjem. Premoženjsko prikrajšanje ni avtomatična (nujna) in domnevana posledica izgubljenega pravnega statusa zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
Tudi glede nepremoženjske škode velja, da ni avtomatična niti domnevana posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Biti mora konkretizirana, zatrjevana in dokazana.
Skladno z določbo 252. člena ZPP bi lahko izvedenec v primeru, če bi ocenil, da ne razpolaga z vso potrebno medicinsko dokumentacijo, terjal dodatno dokumentacijo, da bi lahko izdelal izvedensko mnenje. Kot pravilno navaja pritožba, sodna praksa v primerih izvedenskih mnenj izvedencev medicinske stroke dopušča tudi, da si medicinsko dokumentacijo (dodatno) sami vpogledajo z dovoljenjem stranke bodisi pri medicinskih ustanovah ali pa jo da na razpolago stranka sama. Takšno postopanje je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dopustno in ni v nasprotju z razpravnim načelom.
spor majhne vrednosti - priznana dejstva - neprerekana dejstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je (1) ugotovilo, da je bila naročniška pogodba sklenjena 26. 3. 2021, (2) da so bile vse terjatve od sklenitve pogodbe do julija 2019 plačane, (3) da je tožnica z delovnim nalogom dokazala, da je dne 9. 9. 2019 montirala tretjo napravo v vozilo tožene stranke, (4) da za ostali dve naročniški razmerji ni predložila nalogov, pač pa le pa specifikacijo vozil. Iz teh dejstev bi morda resnično sledilo, da tožnica preostalih dveh najemnih razmerij ni dokazala. Vendar pritožnica utemeljeno opozarja, da toženka ni zanikala obstoja treh najemnih razmerij niti da ni trdila, da zatrjevanih storitev tožnica ni opravila. Taka situacija pa na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP terja presojo, da je tožbeni zahtevek (tudi v preostalem delu) utemeljen. Tožbenemu zahtevku se namreč toženka ni upirala z navedbami, da zatrjevanih predmetov in storitev od toženke ni prejela, pač pa, da tožnica ni predložila papirjev, ki bi dokazovali opravljeno dobavo in storitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00049586
OZ člen 132, 299. ZKP člen 80, 148, 164, 220, 502. KZ člen 95, 96, 96/3, 98. ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 184, 184/3, 186.
odškodninska odgovornost države - zaseg motornega vozila - kazenski postopek - ukradeno vozilo - protipravnost - poseg v premoženje - nemožnost uporabe vozila - višina premoženjske škode - pravno priznana premoženjska škoda - najem nadomestnega vozila - amortizacija - kriterij za odločitev o stroških - sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - dolžnikova zamuda
Tudi če gre za predmet, ki ga je po ZKP treba vzeti, ali predmet, ki lahko predstavlja dokaz v kazenskem postopku, ZKP v 164. členu policiji ne daje bianko pooblastila za zaseg, ampak zaseg lahko opravi le tedaj, ko ugotovi, da je podana nevarnost odlašanja, ta nevarnost pa mora biti konkretna in ne abstraktna.
Premoženjska škoda v najširšem pomenu je vsaka kršitev premoženjske pravice drugega. Vendar pa vsaka kršitev premoženjske pravice drugega ni hkrati tudi pravno priznana premoženjska škoda, ki je predpostavka odškodninske odgovornosti. Po 132. členu OZ je pravno priznana premoženjska škoda (kot predpostavka neposlovne odškodninske odgovornosti) samo tista kršitev pravice drugega, ki povzroči še nadaljnjo posledico, in sicer bodisi zmanjšanje premoženja oškodovanca (navadna škoda) bodisi preprečitev povečanja premoženja oškodovanca (izgubljeni dobiček).
Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da bi bila prisoja odškodnine v višini 30 % stroškov najema nadomestnega vozila, ki ni bilo najeto, arbitrarna. Poleg tega tožničin pravni prednik stroškov z najemom nadomestnega vozila ni imel, posledično pa se mu njegovo premoženje tudi ni zmanjšalo. Njegovo premoženje se je zmanjšalo le zato, ker se je v času zasega zmanjšala vrednost vozila. Amortizacija se namreč v tem času ni ustavila, ampak je tekla v breme premoženja pravnega prednika tožnice. Zato predstavlja amortizacija ekvivalent za odmero odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00048986
SPZ člen 92, 99. SZ-1 člen 111. ZPP člen 7, 212, 115, 258, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
tožba za izpraznitev nepremičnine - dogovor o uporabi nepremičnine - dokazno breme stranke - nedokazanost - uporaba nepremičnine brez pravne podlage - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - zaslišanje strank - načelo obojestranskega zaslišanja strank - kršitev načela zaslišanja stranke - izjema od načela kontradiktornosti - pravica do izjave stranke - pravica do enakega varstva pravic - zloraba pravice do izjave
Sodišče prve stopnje s tem, ko toženke ni zaslišalo, ni kršilo njene pravice do izjave. Izvedba dokaza z zaslišanjem strank namreč ni namenjena izjavljanju stranke, ampak dokazovanju spornih dejstev.
Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je v postopku zaslišalo le oba tožnika, bi lahko predstavljalo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, a le v primeru, če bi sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zaslišalo le tožnika, toženki pa bi to pravico odreklo. Kdaj lahko sodišče odloči, da zasliši le eno stranko, določa 258. člen ZPP. To lahko stori v primeru: 1. ko eni stranki niso znana sporna dejstva, 2. ko zaslišanje ene stranke ni mogoče in 3. ko ena stranka kljub pravilnem vabljenju ne pride na zaslišanje ali noče izpovedati. Sodišče prve stopnje se je v razlogih oprlo na zadnje naveden primer.
Za zaključek glavne obravnave brez izvedbe dokaza z zaslišanjem toženke v konkretnem primeru ni bilo procesnih ovir.
Toženka ni dokazala pravnega naslova (dogovora) za uporabo sporne nepremičnine.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - priliv denarnih sredstev na tekoči račun - denarna sredstva - lastništvo na nepremičninah - obročno plačilo sodne takse - pravnomočna odločitev - prepoved reformacije in peius
Skladno s petim odstavkom 11. člena ZST-1 mora pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja.
Taksne obveznosti v sodnem postopku predpisuje zakon, v pravdnem postopku nastane (med drugim) z vložitvijo tožbe. Ker je taksna obveznost enaka drugim obveznostim, npr. davčnim, obveznostim do banke ali drugih upnikov, stranka ne more dajati prednosti upnikom po svoji izbiri. Zato namen prilivov oziroma podatek za kaj je tožnica porabila prilive, praviloma ni relevanten za odločitev glede taksne oprostitve (razen v nekaterih okoliščinah posameznega primera, npr. obveznosti v zvezi z zdravjem).
ZKP člen 129a. KZ-1 člen 86, 86/5, 86/8, 86/9. ZIKS-1 člen 12.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - postopek za nadomestitev zapora s hišnim zaporom ali opravljanjem dela v splošno korist - delo v splošno korist - nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom
Na podlagi navedenih objektivnih okoliščin, po oceni pritožbenega sodišča okoliščina o vrednosti zaupanja na strani obsojenega ni podana. Čeprav odprt, pravnomočno uveden kazenski postopek, ki teče zoper njega, glede na domnevo nedolžnosti, še ne pomeni, da je očitano kaznivo dejanje dejansko storil, lahko prvostopenjsko sodišče v okviru presojanja ali gre obsojencu zaupati, da alternativnega načina izvršitve zaporne kazni ne bo zlorabil, omenjene podatke upošteva pri odločitvi.
izločitev dokazov - podatki o prometu na transakcijskem računu - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da je kontaktna oseba vpletena v kriminalno dejavnost obdolženca - odredba sodišča - razlogi za sum
Ob zanesljivih ugotovitvah, izhajajočih iz dokaznega postopka opr. št. V K 38276/2018, da je bila pri transakcijah udeležena še tretja, neznana oseba in ob izpolnjenih zakonskih pogojih iz 156. člena ZKP, je pritožnik tudi spregledal pooblastilo sodišča v zvezi s pridobitvijo zaupnih podatkov in dokumentacije drugih oseb, za katere je mogoče utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljencev ali obdolžencev kot je bilo to v konkretnem primeru. Zato je bila izdaja obeh odredb in pridobitev dokazov na podlagi teh odredb zakonita, pridobitev podatkov o finančnem toku protipravno pridobljenih sredstev in ugotovitvi, komu so bila ta sredstva na podlagi fiktivnih računov v resnici nakazana, pa bistven podatek v kazenskem postopku opr. št. V K 38276/2018.
Ob smiselni razlagi 20. točke odločbe Ustavnega sodišča Up-1006/13 pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodnik pri izdaji obeh odredb v kazenskem postopku, opr. št. V K 38276/2018 za potrebno ocenil pridobitev zaupnih finančnih podatkov, ob oceni, da bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku in potrebnih zaradi zasega predmetov ali zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.
Pritožbeno sodišče kot brezpredmetne zavrača tudi pritožnikove navedbe o nezakonitosti izdanih odredb, podkrepljene z vsebino načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. VS 031166 z dne 17. 12. 1991, glede na dejstvo, da tedaj veljavni Zakon o kazenskem postopku, na katerega se citirano načelno pravno mnenje nanaša, v 156. členu ni urejal pogojev za izdajo odredb za pridobitev finančnih podatkov temveč le pogoje za opravo posameznih preiskovalnih dejanj.
razmerja med starši in otroki - razveza zakonske zveze in dodelitev otrok v vzgojo in oskrbo - določitev stikov med staršem in otrokom - natančnost določitve stikov - režim izvajanja stikov - obseg stikov - mnenje otroka - upoštevanje otrokovih želja - medsebojni dogovor - izvedenec - varstvo koristi otroka
Zmotna je pritožbena teza, da je prepustitev otrokoma, da se dogovarjata glede stikov s tožencem, nezakonita, ker takšnih stikov ne dopušča zakon. Sodišče določi takšen režim stikov nerezidenčnega starša z otrokom, ki v najboljši meri varuje koristi otroka. Otrok je namreč nosilec pravice do stikov s staršema. Okoliščine konkretnega primera potrjujejo, da je sodišče prve stopnje določilo stike, ki tudi glede na spremenjene okoliščine po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, upoštevajo kratkoročno in dolgoročno korist otrok.
ZPP člen 114a, 114a/1, 114a/2, 115, 115/2, 258, 258/2, 286, 286/3.. ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - sporazum strank - nadaljevanje delovnega razmerja - sodna razveza
Določbo prvega odstavka 118. člena ZDR-1, ki ureja sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje uporabilo pravilno. Pravilno je presodilo, da okoliščine in interesi na strani toženke prevladajo nad tistimi na strani tožnika. Pritožba neutemeljeno nasprotuje datumu sodne razveze in minimizira pomen dejstva, da je že od 1. 12. 2017 (torej tudi v času, v katerem je bil pri toženki zaposlen za krajši delovni čas 32 ur tedensko) za polni delovni čas zaposlen pri drugem delodajalcu v tujini, v Republiki Nemčiji. Njegova neprekinjena zaposlitev, ki je trajala še v času odločanja sodišča, narekuje odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Posledično je utemeljeno zavrnilo reintegracijski zahtevek, zahtevek za ugotovitev delovnega razmerja tožnika pri toženki in reparacijski zahtevek (zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja z obračunom bruto plač, odvodom davkov in prispevkov ter izplačilom neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. dne v prihodnjem mesecu do plačila) za čas od 1. 6. 2019 dalje.
ZDR-1 člen 33, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 394, 394/1, 394/1-9.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - odsotnost z dela - huda malomarnost
Tožnik v pritožbi neutemeljeno nasprotuje stališču, da je v zvezi z odsotnostjo z dela ravnal malomarno. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da je bil tožnik od 22. 8. 2020 dalje glede na odločbo ZZZS zmožen za delo, da mu imenovana zdravnica A.A. ni obljubila ugodne rešitve njegove pritožbe zoper to odločbo, da ga je osebni zdravnik B.B. opozoril na iztek rokov za pritožbo, in da ni nujno, da bo s pritožbo zoper nepodaljšanje bolniškega staleža uspel, ter mu svetoval, naj gre na delo, pravilno presodilo, da tožnik z izostankom z dela od 22. 8. 2020 do 30. 9. 2020 ni ravnal s potrebno skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečno skrbnega delavca. Tožnikovo vztrajanje, da ni ravnal hudo malomarno, ni utemeljeno.
vpisi v sodni register - odpoklic direktorja - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Pravna narava razmerja med direktorjem in družbo je dvojna: korporacijskopravna na podlagi sklepa o imenovanju direktorja in obligacijskopravna na podlagi pogodbe. Pri razrešitvi je slika zrcalna (sklep o odpoklicu kot korporacijskopravni akt, ki mu sledi odpoved pogodbe, to je obligacijskopravnega razmerja). Predmet vpisa v sodnem registru so samo korporacijskopravni akti.
predhoden preizkus tožbe - delno zavrženje tožbe - litispendenca - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - ugotavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev - nasprotna tožba - ugovor - materialno procesno vodstvo
Kot je poudarilo Vrhovno sodišče RS v sodbi II Ips 261/2015 z dne 14. 1. 2016, ugotovljena višina enega deleža zakonca nujno narekuje tudi višino deleža drugega. V kolikor gre za identičen obseg premoženja, mora tako toženec drugačen delež uveljavljati z ustreznim ugovorom in ne z nasprotno tožbo. Vsebina spora v takšnem primeru ni zgolj navidezno enaka, ampak je zaradi identičnosti subjekta in objekta podana litispendenca in je zato potrebno nasprotno tožbo v tem delu zavreči.
Materialno procesno vodstvo ni neomejeno. Ni namenjeno šolskemu pravnemu poučevanju pooblaščencev pravdnih strank in tudi ni potrebno tedaj, ko že procesna dejanja nasprotne stranke opravijo enako vlogo. Materialno procesno vodstvo je potrebno, če stranka ne navede odločilnih dejstev ali poda nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih (285. člen ZPP).
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. ZPP člen 337.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - nezakonita odpoved
Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obstajal pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče niti do izteka odpovednega roka.