Če 14. člen ZST-1 ne bi veljal tudi za enotne sospornike, bi to pomenilo, da je slabo premoženjsko stanje enega od sospornikov (ki doseže oprostitev plačila sodnih taks) v korist ostalih sospornikov, kar bi izničilo namen plačila sodnih taks, to pa je delno plačilo stroškov, ki nastanejo z delom sodišča. Do zaključka, da gre glede odmere sodne takse pri enotnem sosoporništvu za samostojno procesno dejanje osebe, pripelje tudi jezikovna razlaga, ki za edino izjemo od osnovnega pravila določa formalno sosporništvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00049586
OZ člen 132, 299. ZKP člen 80, 148, 164, 220, 502. KZ člen 95, 96, 96/3, 98. ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 184, 184/3, 186.
odškodninska odgovornost države - zaseg motornega vozila - kazenski postopek - ukradeno vozilo - protipravnost - poseg v premoženje - nemožnost uporabe vozila - višina premoženjske škode - pravno priznana premoženjska škoda - najem nadomestnega vozila - amortizacija - kriterij za odločitev o stroških - sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - dolžnikova zamuda
Tudi če gre za predmet, ki ga je po ZKP treba vzeti, ali predmet, ki lahko predstavlja dokaz v kazenskem postopku, ZKP v 164. členu policiji ne daje bianko pooblastila za zaseg, ampak zaseg lahko opravi le tedaj, ko ugotovi, da je podana nevarnost odlašanja, ta nevarnost pa mora biti konkretna in ne abstraktna.
Premoženjska škoda v najširšem pomenu je vsaka kršitev premoženjske pravice drugega. Vendar pa vsaka kršitev premoženjske pravice drugega ni hkrati tudi pravno priznana premoženjska škoda, ki je predpostavka odškodninske odgovornosti. Po 132. členu OZ je pravno priznana premoženjska škoda (kot predpostavka neposlovne odškodninske odgovornosti) samo tista kršitev pravice drugega, ki povzroči še nadaljnjo posledico, in sicer bodisi zmanjšanje premoženja oškodovanca (navadna škoda) bodisi preprečitev povečanja premoženja oškodovanca (izgubljeni dobiček).
Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da bi bila prisoja odškodnine v višini 30 % stroškov najema nadomestnega vozila, ki ni bilo najeto, arbitrarna. Poleg tega tožničin pravni prednik stroškov z najemom nadomestnega vozila ni imel, posledično pa se mu njegovo premoženje tudi ni zmanjšalo. Njegovo premoženje se je zmanjšalo le zato, ker se je v času zasega zmanjšala vrednost vozila. Amortizacija se namreč v tem času ni ustavila, ampak je tekla v breme premoženja pravnega prednika tožnice. Zato predstavlja amortizacija ekvivalent za odmero odškodnine.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54. ZPP člen 270, 270/3.
izvedenina - nagrada in stroški izvedenca - veljavna pravna podlaga - uporaba pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih - sprememba odločbe sodišča prve stopnje - izvedba dokaza z izvedencem - plačilo predujma za izvedbo dokaza - založitev stroškov za izvedbo dokaza - plačilo iz predujma - sklep procesnega vodstva med pripravami na glavno obravnavo - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
V prehodni določbi 54. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih je določeno, da se v zadevah, v katerih je sodišče imenovalo sodnega izvedenca pred uveljavitvijo pravilnika, za odmero plačila in povrnitev stroškov uporablja prej veljavni Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih. Uporaba navedenih predpisov za odmero plačila in povrnitev stroškov je torej vezana na trenutek imenovanja sodnega izvedenca.
izbris - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - odgovornost države - poslabšanje zdravstvenega stanja - strah - stres - dokaz z izvedencem medicinske stroke - neizvedba predlaganega dokaza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo konktradiktornosti
Dejstvo, da je bil tožnikov pravni položaj zaradi izbrisa otežen, samo po sebi ne zadostuje za dokazni zaključek o obstoju oziroma nastanku premoženjske škode ter o vzročni zvezi med izbrisom in zatrjevanim premoženjskim prikrajšanjem. Premoženjsko prikrajšanje ni avtomatična (nujna) in domnevana posledica izgubljenega pravnega statusa zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
Tudi glede nepremoženjske škode velja, da ni avtomatična niti domnevana posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Biti mora konkretizirana, zatrjevana in dokazana.
Skladno z določbo 252. člena ZPP bi lahko izvedenec v primeru, če bi ocenil, da ne razpolaga z vso potrebno medicinsko dokumentacijo, terjal dodatno dokumentacijo, da bi lahko izdelal izvedensko mnenje. Kot pravilno navaja pritožba, sodna praksa v primerih izvedenskih mnenj izvedencev medicinske stroke dopušča tudi, da si medicinsko dokumentacijo (dodatno) sami vpogledajo z dovoljenjem stranke bodisi pri medicinskih ustanovah ali pa jo da na razpolago stranka sama. Takšno postopanje je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dopustno in ni v nasprotju z razpravnim načelom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00048994
ZNP-1 člen 40, 40/5, 55, 55/2. ZPP člen 158.
zahtevek za znižanje preživnine - odločitev o stroških - stroški v nepravdnem postopku - umik predloga - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - krivdno povzročeni stroški - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov v primeru umika tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - interesi strank - pravni interes tožeče stranke - povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke - mediacijski postopek - stroški za zastopanje na mediacijskem srečanju - nepriznani stroški
Ne glede na to, ali je treba uporabiti določbe ZPP, po katerih je tožnik, ki umakne tožbo, dolžan povrniti stroške nasprotni stranki, razen če je umik posledica izpolnitve zahtevka (158. člen), pravilo ZNP-1 o krivdno povzročenih stroških (peti odstavek 40. člena ZNP-1) ali pravilo o stroških postopka za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, ki določa, da sodišče o stroških odloči po prostem preudarku (drugi odstavek 55. člena ZNP-1), je stroške nasprotne udeleženke, dolžan kriti predlagatelj.
Sodišče orve stopnje je nasprotni udeleženki neutemeljeno priznalo tudi stroške odvetniškega zastopanja v postopku mediacije. Ti stroški niso stroški nepravdnega postopka. Postopek mediacije je prostovoljen postopek, ki se vodi na podlagi soglasja pravdnih strank in ni del nepravdnega postopka.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stiki otroka - varstvo koristi otroka - prepovedane droge
Upoštevaje 15-letne težave nasprotne udeleženke z uživanjem drog in alkohola, večkratne recidive in njeno izrazito nepredvidljivo vedenje se je sodišču prve stopnje upravičeno porodila bojazen o ponovnem recidivu. Nanj je opozorila že izvedenka v svojem mnenju. Poudarila je, da abstinenca nasprotne udeleženke ni stabilna ter da je pri njej tveganje ponovnega pitja alkohola in zlorabe zdravil iz spektra hipnotikov in sedativov realna ter visoka. Poleg tega je nasprotna udeleženka opustila nadaljevanje zdravljenja v specializiranih programih, ki bi bili po ugotovitvah izvedenke nujni za ozdravitev od odvisnosti. Sklicevanje na pomembnost izvajanja stikov za vzdrževanje čustvene vezi med materjo in otrokom – ob ugotovljenih okoliščinah, ki jih je podrobno izpostavilo sodišče prve stopnje – ne more imeti želene teže.
ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 318. ZPSto-2 člen 2, 2-10, 3, 3/2-3.
zamuda roka - rok za odgovor na tožbo - priporočena oddaja vloge - pravočasno vložene vloge - priporočena pošta - univerzalne poštne storitve - dan izročitve vloge sodišču - dohodni zaznamek - pogoji za izdajo zamudne sodbe - zamudni sklep
Če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je vloga naslovljena.
nesreča pri delu - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine - nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - skaženost - objektivni in subjektivni kriteriji - sodna praksa - odbitna franšiza - dopolnitev dokaznega postopka brez obravnave pred sodiščem druge stopnje
V sodni praksi je utrjeno stališče, da mora zmanjšanje življenjskih aktivnosti, če naj upravičuje prisojo denarne odškodnine, doseči določen prag, biti mora torej tako intenzivno, da povzroča pravno upoštevne duševne bolečine. Ne zadošča, da se oškodovanec le ob določenih težjih naporih, spremembah vremena in podobnih okoliščinah spomni, da je nekoč imel poškodbo, da pri tem trpi določene manjše nevšečnosti, temveč mora iti za takšno okrnitev njegovih življenjskih funkcij, ki upoštevno vpliva na njegovo kakovost življenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00049142
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razmerja med starši in otrokom - začasna odredba - postopek za izdajo začasne odredbe - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - pravica do izjave - nepravdni postopek - smiselna uporaba določb ZPP - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V postopku za izdajo začasne odredbe ni nujno, da sodišče pridobi mnenje CSD, če pa ga pridobi z namenom, da z njegovo pomočjo oblikuje odločitev o predlogu oziroma namerava nanj opreti svojo odločitev, mora z mnenjem prej seznaniti oba udeleženca postopka. Ker sodišče prve stopnje ni postopalo tako, je njegova odločitev obremenjena z navedeno bistveno kršitvijo določb postopka.
ZZZDR člen 113, 113/2, 123, 129, 129a. ZPP člen 11, 11/2, 306, 306/5, 412, 412/2.
sodna poravnava - sklenitev sodne poravnave - učinek sodne poravnave - pravnomočno razsojena stvar/res transacta - določitev preživnine za mladoletnega otroka - odmera preživnine - preživninske potrebe - zmožnosti preživninskega zavezanca - razporeditev preživninskega bremena - zloraba procesnih pravic - neresnične navedbe stranke - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti sodne poravnave - sprememba odločitve
Učinek sodne poravnave (res transacta) je enak učinku pravnomočne sodbe (res iudicata). Sodna poravnava je torej izenačena s pravnomočno sodbo. Z njo se konča postopek glede tistega dela spornega predmeta, glede katerega je sklenjena. Kot pravnomočna začne učinkovati, ko jo stranke podpišejo oziroma ko podpišejo sodni zapisnik, na katerega jo izjavijo (drugi odstavek 307. in 308. člen ZPP). Sklenjena sodna poravnava ima tako učinek pravnomočnosti kot učinek izvršljivosti.
Zloraba procesne pravice je uporaba procesnih pooblastil, ki jih ima stranka s ciljem, da se drugemu povzroči škoda, ali s ciljem, ki je nasproten dobrim običajem, vestnosti in poštenja. Ocena, katero procesno dejanje stranke se lahko kvalificira kot vestno in katero kot nevestno, je odvisna od namena sankcije za zlorabo procesnih pravic. Določba o kaznovanju predstavlja posredno in skrajno sredstvo oziroma sankcijo za vzpostavitev nujne procesne discipline. Ne gre za represivno sredstvo, ampak za sredstvo za izvajanje disciplinskih pooblastil sodišča. Ne gre torej za institut, ki bi ga zakonodajalec uvrstil v kazensko pravno sfero, pač pa za ukrep procesnega vodstva, ki ima namen zagotoviti urejenost teka pravdnega postopka.
stranska intervencija na pasivni strani - odločanje o (ne)dopustitvi intervencije - pravni interes za stransko intervencijo - konkretizacija predloga - pravni položaj tretjega - izid postopka - pritožbene novote
Tretji lahko v pravdo vstopi le, če izkaže pravni interes. Razloge za priglasitev stranske intervencije in s tem pravni interes mora konkretizirano navesti ter verjetno izkazati predlagatelj stranske intervencije. Zavarovalnica d.d. pa je v vlogi, v kateri je priglasila stransko intervencijo, navedla le, da obvešča sodišče, da vstopa v pravdo kot stranski intervenient na strani tožene stranke. Ker ni konkretizirano obrazložila zakaj in kako naj bi slab izid postopka za toženo stranko vplival na njen pravni položaj, je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna.
Ker mora biti pravni interes za vstop v pravdo izkazan ob priglasitvi intervencije, so navedbe Zavarovalnice d.d. v pritožbi o pravnem interesu prepozne (337. člen ZPP)
ZKP člen 129a. KZ-1 člen 86, 86/5, 86/8, 86/9. ZIKS-1 člen 12.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - postopek za nadomestitev zapora s hišnim zaporom ali opravljanjem dela v splošno korist - delo v splošno korist - nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom
Na podlagi navedenih objektivnih okoliščin, po oceni pritožbenega sodišča okoliščina o vrednosti zaupanja na strani obsojenega ni podana. Čeprav odprt, pravnomočno uveden kazenski postopek, ki teče zoper njega, glede na domnevo nedolžnosti, še ne pomeni, da je očitano kaznivo dejanje dejansko storil, lahko prvostopenjsko sodišče v okviru presojanja ali gre obsojencu zaupati, da alternativnega načina izvršitve zaporne kazni ne bo zlorabil, omenjene podatke upošteva pri odločitvi.
izločitev dokazov - podatki o prometu na transakcijskem računu - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da je kontaktna oseba vpletena v kriminalno dejavnost obdolženca - odredba sodišča - razlogi za sum
Ob zanesljivih ugotovitvah, izhajajočih iz dokaznega postopka opr. št. V K 38276/2018, da je bila pri transakcijah udeležena še tretja, neznana oseba in ob izpolnjenih zakonskih pogojih iz 156. člena ZKP, je pritožnik tudi spregledal pooblastilo sodišča v zvezi s pridobitvijo zaupnih podatkov in dokumentacije drugih oseb, za katere je mogoče utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljencev ali obdolžencev kot je bilo to v konkretnem primeru. Zato je bila izdaja obeh odredb in pridobitev dokazov na podlagi teh odredb zakonita, pridobitev podatkov o finančnem toku protipravno pridobljenih sredstev in ugotovitvi, komu so bila ta sredstva na podlagi fiktivnih računov v resnici nakazana, pa bistven podatek v kazenskem postopku opr. št. V K 38276/2018.
Ob smiselni razlagi 20. točke odločbe Ustavnega sodišča Up-1006/13 pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodnik pri izdaji obeh odredb v kazenskem postopku, opr. št. V K 38276/2018 za potrebno ocenil pridobitev zaupnih finančnih podatkov, ob oceni, da bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku in potrebnih zaradi zasega predmetov ali zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.
Pritožbeno sodišče kot brezpredmetne zavrača tudi pritožnikove navedbe o nezakonitosti izdanih odredb, podkrepljene z vsebino načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. VS 031166 z dne 17. 12. 1991, glede na dejstvo, da tedaj veljavni Zakon o kazenskem postopku, na katerega se citirano načelno pravno mnenje nanaša, v 156. členu ni urejal pogojev za izdajo odredb za pridobitev finančnih podatkov temveč le pogoje za opravo posameznih preiskovalnih dejanj.
razmerja med starši in otroki - razveza zakonske zveze in dodelitev otrok v vzgojo in oskrbo - določitev stikov med staršem in otrokom - natančnost določitve stikov - režim izvajanja stikov - obseg stikov - mnenje otroka - upoštevanje otrokovih želja - medsebojni dogovor - izvedenec - varstvo koristi otroka
Zmotna je pritožbena teza, da je prepustitev otrokoma, da se dogovarjata glede stikov s tožencem, nezakonita, ker takšnih stikov ne dopušča zakon. Sodišče določi takšen režim stikov nerezidenčnega starša z otrokom, ki v najboljši meri varuje koristi otroka. Otrok je namreč nosilec pravice do stikov s staršema. Okoliščine konkretnega primera potrjujejo, da je sodišče prve stopnje določilo stike, ki tudi glede na spremenjene okoliščine po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, upoštevajo kratkoročno in dolgoročno korist otrok.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - priliv denarnih sredstev na tekoči račun - denarna sredstva - lastništvo na nepremičninah - obročno plačilo sodne takse - pravnomočna odločitev - prepoved reformacije in peius
Skladno s petim odstavkom 11. člena ZST-1 mora pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja.
Taksne obveznosti v sodnem postopku predpisuje zakon, v pravdnem postopku nastane (med drugim) z vložitvijo tožbe. Ker je taksna obveznost enaka drugim obveznostim, npr. davčnim, obveznostim do banke ali drugih upnikov, stranka ne more dajati prednosti upnikom po svoji izbiri. Zato namen prilivov oziroma podatek za kaj je tožnica porabila prilive, praviloma ni relevanten za odločitev glede taksne oprostitve (razen v nekaterih okoliščinah posameznega primera, npr. obveznosti v zvezi z zdravjem).
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-4, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 257, 257/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zavrženje obtožnega akta - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu ni z ničemer opredelilo do dejstev, ki jih je v obtožnem predlogu navedla oškodovanka kot tožilka po svojih pooblaščencih in ki so po njenem mnenju podlaga za utemeljen sum, da je obdolženka storila očitano kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1.
ZDR-1 člen 108, 108/1, 108/4, 108/6.. OZ člen 86, 86/1.. ZPP člen 337, 337/1.. ZDoh-2 člen 44, 44-9.. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3.
plačilo odpravnine - dogovor o višini odpravnine - višina odpravnine
Tožnik ni uveljavljal, da je Dogovor o sporazumni določitvi odpravnine izpodbojen (zaradi bistvene zmote), ampak da je ničen. Sodišče prve stopnje mu je pravilno pritrdilo in utemeljilo, da je pravica do odpravnine delavca, ki prejme odpoved iz razloga nesposobnosti, določena v 108. členu ZDR-1, pri čemer se delavec vnaprej (pred zapadlostjo) svoji pravici do odpravnine (v določeni višini) ne more zakonito odpovedati. Takšen dogovor bi bil in v konkretnem primeru je v nasprotju s kogentnimi zakonskimi določbami (prvi odstavek 86. člena OZ).
ZDR-1 člen 46, 85, 85/3, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-4, 118, 118/2.. ZZVZZ člen 81, 82.. ZPP člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezakonita odpoved - sodna razveza - denarno povračilo
Dokazni oceni o tem, ali je tožnik obvestil toženko o razlogu za odsotnost od 6. 11. 2020 od 8.00 ure do 13. 11. 2020, pritožba zmotno očita kršitev 8. člena ZPP. Prvostopenjsko sodišče zaključka, da ni kršil obvestilne dolžnosti, ni oprlo le na njegovo izpoved, ampak je upoštevalo tudi izpoved A.A..
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijane sodbe, da za zakonitost odpovedi ni bil izpolnjen tudi pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, ki zahteva, da upoštevaje vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pritožba zatrjuje obstoj pogoja s sklicevanjem na izpoved A.A., da je v času tožnikove odsotnosti breme padlo nanj in sodelavce tako, da je A.A. delal nadure, čez nekaj dni pa zaprosil za pomoč iz proizvodnje; s tem so se po navedbi pritožbe preprečile posledice, ki bi jih sicer lahko povzročila odsotnost tožnika. Te okoliščine po oceni pritožbenega sodišča ne morejo spremeniti prvostopenjskega zaključka o neobstoju pogoja. Tožnik je bil z dela odsoten zaradi bolniškega staleža in bi toženka v vsakem primeru morala prilagoditi delovni proces temu dejstvu.
ZSPJS člen 22e.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 4.
dodatek za povečan obseg dela - delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela - pričakovani delovni rezultati
Tožnik v pritožbi sicer pravilno navaja, da je za upravičenost do plačila za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela odločilno, ali je javni uslužbenec oziroma tožnik presegal pričakovane rezultate dela, kar je razvidno iz zgoraj navedene zakonske določbe, do česar se je sodišče prve stopnje tudi opredelilo s (sicer posplošenim) zaključkom, da je tožnik presegel pričakovane rezultate dela, ker to potrjujejo odlične ocene pri ocenjevanju tožnika in izpoved tožnikovega nadrejenega A.A.. Pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje razlogovalo v nasprotju s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, s tem ko je štelo, da ni upravičen do vtoževanega dodatka v obdobju, ko ni opravljal nalog višje vrednotenega delovnega mesta, pa niso utemeljene, ker iz sklepa Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 11/2020 z dne 26. 5. 2020, ki mu je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo, izhaja, da je pri odločitvi treba upoštevati tudi vrednotenje dela, ki sega izven opisa delovnega mesta, za katerega ima javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi
ZDR-1 člen 33, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 394, 394/1, 394/1-9.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - odsotnost z dela - huda malomarnost
Tožnik v pritožbi neutemeljeno nasprotuje stališču, da je v zvezi z odsotnostjo z dela ravnal malomarno. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev, da je bil tožnik od 22. 8. 2020 dalje glede na odločbo ZZZS zmožen za delo, da mu imenovana zdravnica A.A. ni obljubila ugodne rešitve njegove pritožbe zoper to odločbo, da ga je osebni zdravnik B.B. opozoril na iztek rokov za pritožbo, in da ni nujno, da bo s pritožbo zoper nepodaljšanje bolniškega staleža uspel, ter mu svetoval, naj gre na delo, pravilno presodilo, da tožnik z izostankom z dela od 22. 8. 2020 do 30. 9. 2020 ni ravnal s potrebno skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečno skrbnega delavca. Tožnikovo vztrajanje, da ni ravnal hudo malomarno, ni utemeljeno.