Polnoletni storilec je prijel roko mladoletnega oškodovanca starega 10 let in mu jo naslonil na vročo ploščo štedilnika, ter mu povzročil opekline in lahko telesno poškodbo. Sodišče je nepravilno sklepalo na dejanje majhnega pomena, ker sta storilec in oškodovanec tujca, neznanega bivališča in ker bi z vodenjem kazenskega postopka nastali stroški zagotovitve njune navzočnosti na glavni obravnavani in s prevajanjem.
ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - stiki otroka s staršem - izvedensko mnenje
Sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe ni dolžno izvajati vseh dokazov, ki jih predlaga stranka. Bistveno je, da sodišče A. A. ogroženosti ni ugotovilo;
spor majhne vrednosti - priznana dejstva - neprerekana dejstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je (1) ugotovilo, da je bila naročniška pogodba sklenjena 26. 3. 2021, (2) da so bile vse terjatve od sklenitve pogodbe do julija 2019 plačane, (3) da je tožnica z delovnim nalogom dokazala, da je dne 9. 9. 2019 montirala tretjo napravo v vozilo tožene stranke, (4) da za ostali dve naročniški razmerji ni predložila nalogov, pač pa le pa specifikacijo vozil. Iz teh dejstev bi morda resnično sledilo, da tožnica preostalih dveh najemnih razmerij ni dokazala. Vendar pritožnica utemeljeno opozarja, da toženka ni zanikala obstoja treh najemnih razmerij niti da ni trdila, da zatrjevanih storitev tožnica ni opravila. Taka situacija pa na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP terja presojo, da je tožbeni zahtevek (tudi v preostalem delu) utemeljen. Tožbenemu zahtevku se namreč toženka ni upirala z navedbami, da zatrjevanih predmetov in storitev od toženke ni prejela, pač pa, da tožnica ni predložila papirjev, ki bi dokazovali opravljeno dobavo in storitve.
neplačana sodna taksa - fikcija vročitve - naslov za vročanje - kraj dejanskega bivanja - fikcija umika pritožbe
Ker gre za naslov, ki ga je pritožnik izbral kot naslov za vročanje, to, ali ima na tem naslovu prijavljeno stalno ali začasno bivališče, ni odločilno. Tudi sicer to ni samo po sebi odločilno, za vročanje bi bil (če ne bi bilo toženčeve določitve naslova za vročanje) odločilen kraj dejanskega bivanja, pri čemer ni nujno, da ima oseba v tem smislu le eno stanovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00049142
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razmerja med starši in otrokom - začasna odredba - postopek za izdajo začasne odredbe - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - pravica do izjave - nepravdni postopek - smiselna uporaba določb ZPP - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V postopku za izdajo začasne odredbe ni nujno, da sodišče pridobi mnenje CSD, če pa ga pridobi z namenom, da z njegovo pomočjo oblikuje odločitev o predlogu oziroma namerava nanj opreti svojo odločitev, mora z mnenjem prej seznaniti oba udeleženca postopka. Ker sodišče prve stopnje ni postopalo tako, je njegova odločitev obremenjena z navedeno bistveno kršitvijo določb postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00048994
ZNP-1 člen 40, 40/5, 55, 55/2. ZPP člen 158.
zahtevek za znižanje preživnine - odločitev o stroških - stroški v nepravdnem postopku - umik predloga - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih - krivdno povzročeni stroški - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov v primeru umika tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - interesi strank - pravni interes tožeče stranke - povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke - mediacijski postopek - stroški za zastopanje na mediacijskem srečanju - nepriznani stroški
Ne glede na to, ali je treba uporabiti določbe ZPP, po katerih je tožnik, ki umakne tožbo, dolžan povrniti stroške nasprotni stranki, razen če je umik posledica izpolnitve zahtevka (158. člen), pravilo ZNP-1 o krivdno povzročenih stroških (peti odstavek 40. člena ZNP-1) ali pravilo o stroških postopka za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij, ki določa, da sodišče o stroških odloči po prostem preudarku (drugi odstavek 55. člena ZNP-1), je stroške nasprotne udeleženke, dolžan kriti predlagatelj.
Sodišče orve stopnje je nasprotni udeleženki neutemeljeno priznalo tudi stroške odvetniškega zastopanja v postopku mediacije. Ti stroški niso stroški nepravdnega postopka. Postopek mediacije je prostovoljen postopek, ki se vodi na podlagi soglasja pravdnih strank in ni del nepravdnega postopka.
ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 318. ZPSto-2 člen 2, 2-10, 3, 3/2-3.
zamuda roka - rok za odgovor na tožbo - priporočena oddaja vloge - pravočasno vložene vloge - priporočena pošta - univerzalne poštne storitve - dan izročitve vloge sodišču - dohodni zaznamek - pogoji za izdajo zamudne sodbe - zamudni sklep
Če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je vloga naslovljena.
ZZZDR člen 113, 113/2, 123, 129, 129a. ZPP člen 11, 11/2, 306, 306/5, 412, 412/2.
sodna poravnava - sklenitev sodne poravnave - učinek sodne poravnave - pravnomočno razsojena stvar/res transacta - določitev preživnine za mladoletnega otroka - odmera preživnine - preživninske potrebe - zmožnosti preživninskega zavezanca - razporeditev preživninskega bremena - zloraba procesnih pravic - neresnične navedbe stranke - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti sodne poravnave - sprememba odločitve
Učinek sodne poravnave (res transacta) je enak učinku pravnomočne sodbe (res iudicata). Sodna poravnava je torej izenačena s pravnomočno sodbo. Z njo se konča postopek glede tistega dela spornega predmeta, glede katerega je sklenjena. Kot pravnomočna začne učinkovati, ko jo stranke podpišejo oziroma ko podpišejo sodni zapisnik, na katerega jo izjavijo (drugi odstavek 307. in 308. člen ZPP). Sklenjena sodna poravnava ima tako učinek pravnomočnosti kot učinek izvršljivosti.
Zloraba procesne pravice je uporaba procesnih pooblastil, ki jih ima stranka s ciljem, da se drugemu povzroči škoda, ali s ciljem, ki je nasproten dobrim običajem, vestnosti in poštenja. Ocena, katero procesno dejanje stranke se lahko kvalificira kot vestno in katero kot nevestno, je odvisna od namena sankcije za zlorabo procesnih pravic. Določba o kaznovanju predstavlja posredno in skrajno sredstvo oziroma sankcijo za vzpostavitev nujne procesne discipline. Ne gre za represivno sredstvo, ampak za sredstvo za izvajanje disciplinskih pooblastil sodišča. Ne gre torej za institut, ki bi ga zakonodajalec uvrstil v kazensko pravno sfero, pač pa za ukrep procesnega vodstva, ki ima namen zagotoviti urejenost teka pravdnega postopka.
stranska intervencija na pasivni strani - odločanje o (ne)dopustitvi intervencije - pravni interes za stransko intervencijo - konkretizacija predloga - pravni položaj tretjega - izid postopka - pritožbene novote
Tretji lahko v pravdo vstopi le, če izkaže pravni interes. Razloge za priglasitev stranske intervencije in s tem pravni interes mora konkretizirano navesti ter verjetno izkazati predlagatelj stranske intervencije. Zavarovalnica d.d. pa je v vlogi, v kateri je priglasila stransko intervencijo, navedla le, da obvešča sodišče, da vstopa v pravdo kot stranski intervenient na strani tožene stranke. Ker ni konkretizirano obrazložila zakaj in kako naj bi slab izid postopka za toženo stranko vplival na njen pravni položaj, je izpodbijana odločitev materialnopravno pravilna.
Ker mora biti pravni interes za vstop v pravdo izkazan ob priglasitvi intervencije, so navedbe Zavarovalnice d.d. v pritožbi o pravnem interesu prepozne (337. člen ZPP)
nesreča pri delu - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine - nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - skaženost - objektivni in subjektivni kriteriji - sodna praksa - odbitna franšiza - dopolnitev dokaznega postopka brez obravnave pred sodiščem druge stopnje
V sodni praksi je utrjeno stališče, da mora zmanjšanje življenjskih aktivnosti, če naj upravičuje prisojo denarne odškodnine, doseči določen prag, biti mora torej tako intenzivno, da povzroča pravno upoštevne duševne bolečine. Ne zadošča, da se oškodovanec le ob določenih težjih naporih, spremembah vremena in podobnih okoliščinah spomni, da je nekoč imel poškodbo, da pri tem trpi določene manjše nevšečnosti, temveč mora iti za takšno okrnitev njegovih življenjskih funkcij, ki upoštevno vpliva na njegovo kakovost življenja.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54. ZPP člen 270, 270/3.
izvedenina - nagrada in stroški izvedenca - veljavna pravna podlaga - uporaba pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih - sprememba odločbe sodišča prve stopnje - izvedba dokaza z izvedencem - plačilo predujma za izvedbo dokaza - založitev stroškov za izvedbo dokaza - plačilo iz predujma - sklep procesnega vodstva med pripravami na glavno obravnavo - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
V prehodni določbi 54. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih je določeno, da se v zadevah, v katerih je sodišče imenovalo sodnega izvedenca pred uveljavitvijo pravilnika, za odmero plačila in povrnitev stroškov uporablja prej veljavni Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih. Uporaba navedenih predpisov za odmero plačila in povrnitev stroškov je torej vezana na trenutek imenovanja sodnega izvedenca.
razmerja med starši in otroki - razveza zakonske zveze in dodelitev otrok v vzgojo in oskrbo - določitev stikov med staršem in otrokom - natančnost določitve stikov - režim izvajanja stikov - obseg stikov - mnenje otroka - upoštevanje otrokovih želja - medsebojni dogovor - izvedenec - varstvo koristi otroka
Zmotna je pritožbena teza, da je prepustitev otrokoma, da se dogovarjata glede stikov s tožencem, nezakonita, ker takšnih stikov ne dopušča zakon. Sodišče določi takšen režim stikov nerezidenčnega starša z otrokom, ki v najboljši meri varuje koristi otroka. Otrok je namreč nosilec pravice do stikov s staršema. Okoliščine konkretnega primera potrjujejo, da je sodišče prve stopnje določilo stike, ki tudi glede na spremenjene okoliščine po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, upoštevajo kratkoročno in dolgoročno korist otrok.
ZKP člen 129a. KZ-1 člen 86, 86/5, 86/8, 86/9. ZIKS-1 člen 12.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - postopek za nadomestitev zapora s hišnim zaporom ali opravljanjem dela v splošno korist - delo v splošno korist - nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom
Na podlagi navedenih objektivnih okoliščin, po oceni pritožbenega sodišča okoliščina o vrednosti zaupanja na strani obsojenega ni podana. Čeprav odprt, pravnomočno uveden kazenski postopek, ki teče zoper njega, glede na domnevo nedolžnosti, še ne pomeni, da je očitano kaznivo dejanje dejansko storil, lahko prvostopenjsko sodišče v okviru presojanja ali gre obsojencu zaupati, da alternativnega načina izvršitve zaporne kazni ne bo zlorabil, omenjene podatke upošteva pri odločitvi.
izločitev dokazov - podatki o prometu na transakcijskem računu - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da je kontaktna oseba vpletena v kriminalno dejavnost obdolženca - odredba sodišča - razlogi za sum
Ob zanesljivih ugotovitvah, izhajajočih iz dokaznega postopka opr. št. V K 38276/2018, da je bila pri transakcijah udeležena še tretja, neznana oseba in ob izpolnjenih zakonskih pogojih iz 156. člena ZKP, je pritožnik tudi spregledal pooblastilo sodišča v zvezi s pridobitvijo zaupnih podatkov in dokumentacije drugih oseb, za katere je mogoče utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljencev ali obdolžencev kot je bilo to v konkretnem primeru. Zato je bila izdaja obeh odredb in pridobitev dokazov na podlagi teh odredb zakonita, pridobitev podatkov o finančnem toku protipravno pridobljenih sredstev in ugotovitvi, komu so bila ta sredstva na podlagi fiktivnih računov v resnici nakazana, pa bistven podatek v kazenskem postopku opr. št. V K 38276/2018.
Ob smiselni razlagi 20. točke odločbe Ustavnega sodišča Up-1006/13 pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodnik pri izdaji obeh odredb v kazenskem postopku, opr. št. V K 38276/2018 za potrebno ocenil pridobitev zaupnih finančnih podatkov, ob oceni, da bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku in potrebnih zaradi zasega predmetov ali zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.
Pritožbeno sodišče kot brezpredmetne zavrača tudi pritožnikove navedbe o nezakonitosti izdanih odredb, podkrepljene z vsebino načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. VS 031166 z dne 17. 12. 1991, glede na dejstvo, da tedaj veljavni Zakon o kazenskem postopku, na katerega se citirano načelno pravno mnenje nanaša, v 156. členu ni urejal pogojev za izdajo odredb za pridobitev finančnih podatkov temveč le pogoje za opravo posameznih preiskovalnih dejanj.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - priliv denarnih sredstev na tekoči račun - denarna sredstva - lastništvo na nepremičninah - obročno plačilo sodne takse - pravnomočna odločitev - prepoved reformacije in peius
Skladno s petim odstavkom 11. člena ZST-1 mora pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja.
Taksne obveznosti v sodnem postopku predpisuje zakon, v pravdnem postopku nastane (med drugim) z vložitvijo tožbe. Ker je taksna obveznost enaka drugim obveznostim, npr. davčnim, obveznostim do banke ali drugih upnikov, stranka ne more dajati prednosti upnikom po svoji izbiri. Zato namen prilivov oziroma podatek za kaj je tožnica porabila prilive, praviloma ni relevanten za odločitev glede taksne oprostitve (razen v nekaterih okoliščinah posameznega primera, npr. obveznosti v zvezi z zdravjem).
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZDRAVSTVENO VARSTVO
VSL00051581
ZDZdr člen 2, 2-10, 39, 39/1, 43, 43/1, 46, 46/2, 47, 47/3. ZPP člen 252, 252/1, 252/2.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - najbližja oseba - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zaupnost pacientovih osebnih podatkov
Res so podatki o zdravljenju osebe zaupni podatki, vendar lahko sodišče s sklepom določi, da se v te podatke vpogleda, če je to potrebno za pravilno ugotovitev stanja osebe.
Res je v ukrepu sprejema na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča moč zaznati elementa odvzema prostosti. Vendar gre za sprejem na zdravljenje brez privolitve, če so izpolnjeni pogoji z 39. člena ZDZdr. To pomeni, da gre za varovanje predvsem sprejete osebe, lahko pa tudi drugih oseb, če bi bile prizadete.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitev izvedenca odločilo, da se nasprotni udeleženki omeji pravica do prisotnosti pri nadaljnjem izvajanju dokazov. To je ugotovilo na podlagi ocene izvedenca, da bi v nasprotnem primeru nastale škodljive posledice za zdravje osebe, ker bi jo prisotnost pri izvajanju nadaljnjih dokazov še dodatno vznemirila.
Pritožnik se je v postopku pojavil prvič po izdaji izpodbijanega sklepa. Sodišče je ugotovilo, da sprejeta oseba želi, da je to njena najbližja oseba. Gre za osebo, ki jo določa 2. člen ZDZdr. Zato mu je pravilno v nadaljevanju postopka priznalo status udeleženca. V postopku je navajal nove dokaze, ki jih sodišče še ni moglo preveriti. Ker mu ni bil priznan status v postopku prej, ni mogel teh dokazov navajati prej, zato pritožbeno sodišče šteje te dokazne predloge za pravočasne. Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je bilo treba sklep delno razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-4, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 257, 257/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zavrženje obtožnega akta - razlogi o odločilnih dejstvih - utemeljen sum - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu ni z ničemer opredelilo do dejstev, ki jih je v obtožnem predlogu navedla oškodovanka kot tožilka po svojih pooblaščencih in ki so po njenem mnenju podlaga za utemeljen sum, da je obdolženka storila očitano kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1.
ZDR-1 člen 108, 108/1, 108/4, 108/6.. OZ člen 86, 86/1.. ZPP člen 337, 337/1.. ZDoh-2 člen 44, 44-9.. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3.
plačilo odpravnine - dogovor o višini odpravnine - višina odpravnine
Tožnik ni uveljavljal, da je Dogovor o sporazumni določitvi odpravnine izpodbojen (zaradi bistvene zmote), ampak da je ničen. Sodišče prve stopnje mu je pravilno pritrdilo in utemeljilo, da je pravica do odpravnine delavca, ki prejme odpoved iz razloga nesposobnosti, določena v 108. členu ZDR-1, pri čemer se delavec vnaprej (pred zapadlostjo) svoji pravici do odpravnine (v določeni višini) ne more zakonito odpovedati. Takšen dogovor bi bil in v konkretnem primeru je v nasprotju s kogentnimi zakonskimi določbami (prvi odstavek 86. člena OZ).
Okoliščina, da sodniško funkcijo v letu 2021 na Okrajnem sodišču v Lenartu opravljajo tudi sodniki, ki so dodeljeni na Okrajno sodišče v Lenart iz Maribora, kot to izhaja tudi iz Letnega razporeda dela sodnikov na kazenskem oddelku Okrajnega sodišča v Lenartu za leto 2021, pa tudi nikakor ne pomeni, da Okrajno sodišče v Lenartu ni pristojno za reševanje obravnavane zadeve, kot to v pritožbi zatrjuje pritožnik.
predhoden preizkus tožbe - delno zavrženje tožbe - litispendenca - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - ugotavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncev - nasprotna tožba - ugovor - materialno procesno vodstvo
Kot je poudarilo Vrhovno sodišče RS v sodbi II Ips 261/2015 z dne 14. 1. 2016, ugotovljena višina enega deleža zakonca nujno narekuje tudi višino deleža drugega. V kolikor gre za identičen obseg premoženja, mora tako toženec drugačen delež uveljavljati z ustreznim ugovorom in ne z nasprotno tožbo. Vsebina spora v takšnem primeru ni zgolj navidezno enaka, ampak je zaradi identičnosti subjekta in objekta podana litispendenca in je zato potrebno nasprotno tožbo v tem delu zavreči.
Materialno procesno vodstvo ni neomejeno. Ni namenjeno šolskemu pravnemu poučevanju pooblaščencev pravdnih strank in tudi ni potrebno tedaj, ko že procesna dejanja nasprotne stranke opravijo enako vlogo. Materialno procesno vodstvo je potrebno, če stranka ne navede odločilnih dejstev ali poda nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih (285. člen ZPP).