• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 31
  • >
  • >>
  • 241.
    VDSS Sodba Pdp 346/2021
    21.9.2021
    DELOVNO PRAVO
    VDS00050396
    ZDR-1 člen 20, 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 115, 118.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - nezakonita odpoved
    Namen zagovora je zagotovitev pravice, da se delavec do očitanih kršitev opredeli, jih pojasni ali opraviči. Prepričanje delodajalca, da je kršitev storjena in da bi bil zagovor sam sebi namen, na to pravico ne more in ne sme vplivati. V obravnavanem primeru bi zagovor lahko prispeval k razjasnitvi okoliščin glede odobritve tožničinega bolniškega staleža in predložitve dokazila o njem.
  • 242.
    VSL Sklep V Cpg 91/2021
    21.9.2021
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00054547
    ZIZ člen 57, 58, 58/3, 239. ZASP člen 11, 11/1, 111, 111/3, 112, 113, 141e, 164, 164/1, 170, 170/1, 170/2-3, 170/4, 170/7.
    zavarovanje z začasno odredbo - avtorska pravica - trditveno in dokazno breme - eventualna maksima - računalniški program - podatkovna baza - imetništvo avtorskih pravic - avtorsko delo - individualnost avtorskega dela - domneva kdo je avtor - verjetnost kršitve avtorske pravice
    ZIZ in ZASP določbe, ki bi določala zatrjevano eventualno maksimo, nimata. Katero določbo postopka je sodišče z upoštevanjem upnikovega odgovora kršilo, dolžnik niti ne pove. Iz ustavne pravice do enakega varstva pravic izhaja, da lahko upnik v odgovoru na ugovor odgovori na dolžnikove ugovorne navedbe, se opredeli do ponujenih dokazov, in če je to zaradi uspeha potrebno, pri tem navede nova dejstva in nove dokaze, s čimer skuša ovreči utemeljenost dolžnikovega ugovora. Upnik v odgovoru na ugovor ni dopolnjeval morebiti pomanjkljive trditvene in dokazne podlage predloga za zavarovanje. Le dopolnil jo je, glede na vsebino dolžnikovega ugovora.

    Imetnik materialnopravnih upravičenj je v tem primeru delodajalec, to je upnik. Kot takemu mu gre tudi zahtevek za pravno varstvo njegovih materialnopravnih upravičenj. Računalniški program z opisanimi funkcionalnostmi je kompleksen. S tem je materialnopravni pogoj individualnosti za potrebe tega postopka zadosti izkazan. Upnik računalniški program na svoji spletni strani trži kot svojega. Upnik se navzven deklarira kot avtor, v predlogu za zavarovanje poimensko navede nekatere od 20 občin, katerim prodaja licenco za uporabo programa, za eno od njih vsekakor to pritožbeno ni sporno.
  • 243.
    VSL Sklep II Ip 1341/2021
    21.9.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00049371
    DZ člen 183. ZPP člen 337.
    dolžnost preživljanja - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - redno šolanje - trditveno in dokazno breme - dopustne pritožbene novote
    Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da je polnoletni otrok upravičen do preživnine so: 1. redno šolanje, 2. da otrok ni zaposlen oziroma ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb in 3. časovna omejitev obveznosti plačevanja preživnine do prvega zaključka izobraževanja. V primerih, ko pri izobraževanju otroka po polnoletnosti pride do zastojev ali prekinitve, je trditveno in dokazno breme na upniku, da zatrjuje in izkaže obstoj tistih upravičenih razlogov oziroma obstoj okoliščin, ki so podlaga za to, da se opraviči, da izvršilni naslov, ki je podlaga za preživninsko upravičenje, ne ugasne. Poklicni maturanti, ki se želijo vpisati na univerzitetni študij in morajo zato opraviti izpit iz splošne mature, so tako dolžni izkazati vpis na višjo stopnjo izobraževanja ali pa zatrjevati obstoj okoliščin, ki opravičujejo, da do vpisa na višji nivo izobraževanja ni prišlo.
  • 244.
    VSL Sklep Cst 346/2021
    21.9.2021
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00049808
    ZFPPIPP člen 14, 14/1-1, 121, 121/3, 126, 127, 136, 136-3, 141, 141/2-3, 152, 172, 172-2, 179, 179/3, 180, 180/1-1, 219, 221, 221j, 221j/5, 221k, 221k/8, 221k/10-3.
    prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - namen ugovornega postopka - domneva trajnejše nelikvidnosti - naknadni predlog prisilne poravnave - pogoji za glasovanje o predlogu za prisilno poravnavo - rok za pritožbo zoper objavljen sklep - upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave - načrt finančnega prestrukturiranja - sprememba načrta
    Namen ugovora zoper vodenje postopka prisilne poravnave je vsakemu upniku zagotoviti enako varstvo pravic, kot bi jih imel v primeru predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. V primeru obstoja razlogov iz 2., 3., 4. ali 5. točke 172. člena ZFPPIPP sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka (tretji odstavek 179. člena ZFPPIPP). V tem okviru je z ugovornim postopkom zoper vodenje postopka prisilne poravnave v celoti varovana pravica vsakega upnika do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS, tako da mu je zagotovljen enak položaj kot v primeru predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Vsak upnik insolventnega dolžnika nima pravice vložiti predloga za začetek postopka prisilne poravnave, niti naknadnega načrta finančnega prestrukturiranja in tudi ne more zahtevati spremembe načrta finančnega prestrukturiranja.
  • 245.
    VSL Sklep I Cp 1293/2021
    21.9.2021
    SODNE TAKSE
    VSL00049244
    ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 11/5, 12a, 12a/6, 12b, 12b/2, 14a, 14a/3.
    pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - pravna oseba kot taksni zavezanec - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - trditveno in dokazno breme
    Ker taksna oprostitev predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse oziroma jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku.
  • 246.
    VSM Sklep I Cp 666/2021
    21.9.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00049478
    ZPP člen 309.
    predlog za sklenitev sodne poravnave - pravni interes - pravovarstveni interes - obstoj pravnega razmerja
    Tožbo pa vloži lahko le stranka, ki izkaže potrebo po pravnem varstvu. Gre za pravovarstveni interes, ki mora biti podan pri vseh tožbah in predlogih, s katerimi stranke oziroma predlagatelj od sodišča zahteva pravno varstvo. V kolikor te predpostavke ni, se tožba ali predlog zavržeta.
  • 247.
    VDSS Sodba Pdp 381/2021
    21.9.2021
    DELOVNO PRAVO
    VDS00050911
    ZDR-1 člen 17, 17/4, 89, 89/1, 89/1-4, 89/2, 116.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.. ZZRZI člen 40.. URS člen 22, 49, 66.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - zakonita odpoved - invalid
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zadnja pogodba o zaposlitvi tista, ki zavezuje obe stranki. Tako se tožnica ne more sklicevati na delo, ki ga je opravljala do leta 2014. Zaradi nove organizacije dela je bila sprejeta nova sistemizacija in skladno s to sistemizacijo je bila 15. 6. 2018 tožnici v podpis vročena nova pogodba o zaposlitvi z opisom del in nalog, ki jo je tožnica podpisala. Tako bi bila tožnica, če ji ne bi bila pred vrnitvijo na delo priznana invalidnost III. kategorije s spremenjeno delazmožnostjo, dolžna opravljati delo po tej pogodbi o zaposlitvi, torej delo na terenu in občasno v področni pisarni C. in ne dela, ki ga je nazadnje opravljala v letu 2014.
  • 248.
    VSL Sodba I Cp 1381/2021
    21.9.2021
    DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
    VSL00056398
    Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38, 39, 58. ZSZ člen 13, 22, 64. ZLNDL člen 2, 2/1.
    pridobitev lastninske pravice - denacionalizacija - nacionalizirana nepremičnina - priposestvovanje nepremičnine - pravica brezplačnega uživanja - pravica uporabe - preoblikovanje družbene lastnine v lastninsko pravico
    Pravica brezplačnega uživanja je bila po svoji vsebini istovrstna pravici uporabe in je bila tako kot pravica uporabe, pridobljena po drugih predpisih, podlaga za preoblikovanje v lastninsko pravico po prvem odstavku 2. člena ZLNDL.
  • 249.
    VDSS Sodba Pdp 412/2021
    21.9.2021
    DELOVNO PRAVO
    VDS00050399
    ZSPJS člen 22e, 22e/1.
    plačilo dodatka - povečan obseg dela - del plače iz naslova delovne uspešnosti
    Za priznanje pravice do izplačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je bistveno le, ali je javni uslužbenec presegel pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu (sklep VSRS VIII Ips 56/2020 in VIII Ips 11/2020). Pri tem pa ni bistveno, ali je do tega preseganja rezultatov dela prišlo zaradi opravljanja nalog delokroga delovnega mesta, za katerega je imel javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ali zaradi opravljanja nalog drugih delovnih mest, ki jih je javni uslužbenec opravljal po odredbi nadrejenega.
  • 250.
    VSL Sklep I Kp 5747/2020
    21.9.2021
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00048954
    ZKP člen 307, 307/2, 307/3.
    sojenje v nenavzočnosti obtoženca - pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi
    Navzočnost obtoženca na glavni obravnavi ni zgolj njegova pravica, pač pa tudi dolžnost, zato je presoja o izpolnjenosti pogoja nujnosti navzočnosti na sojenju v rokah sodišča in ne obtoženega samega.

    Okoliščino, da navzočnost obtoženca na glavni obravnavi ni nujna, mora sodišče ugotavljati le, če se senat odloča o vprašanju, ali naj se glavna obravnava opravi v njegovi nenavzočnosti (tretji odstavek 307. člena ZKP) ne pa ob odreditvi pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP.

    Praviloma sodišče skuša doseči navzočnost obtoženca z odreditvijo privedbe na naslednji narok in šele, če ta ni uspešna, odredi pripor. To pa ne pomeni, da bi vsakič moralo postopati na ta način, še zlasti, ko je ob predhodnih primerih neudeležbe, kot v konkretni zadevi, že uporabilo možnost prisilne privedbe. Prvostopno sodišče je zato ravnalo prav, ko je odredilo pripor, brez ponovnega odrejanja prisilne privedbe.

    Pri presoji, ali se obtoženec "očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo", je treba vse ugotovljene okoliščine presojati v medsebojni povezanosti, pri čemer je pomembno, da je bil obtoženec na glavno obravnavo v redu povabljen, pa nanjo ni prišel oziroma jo je zapustil, iz celote ugotovljenih dejstev, ne samo glede posameznega naroka, pa mora biti razvidno, da se očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo.
  • 251.
    VSL Sklep I Cp 1477/2021
    21.9.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00049241
    ZPP člen 108, 108/4.
    zavrženje tožbe - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - primeren dokaz - dokazovanje dejstev
    Tožeča stranka izpodbija dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je sklep (s katerim ji je bila naložena dopolnitev tožbe) prejela 31. 8. 2020, a tega ne dokaže niti do stopnje verjetnosti. Pritožbi priloži le fotokopiji plačilnega nalog za doplačilo sodne takse in sklepa, s katerim ji je naložena predložitev pooblastila za tožbo, kar ni primeren dokaz za dokazovanje pritožbene trditve, da sklepa ni prejela.
  • 252.
    VSL Sklep I Cp 1416/2021
    21.9.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00050209
    ZPP člen 199, 199/1. ZNP-1 člen 167.
    meja - ureditev meje - lastniki sporne parcele - javna pot - prijava udeležbe - pravni interes - prizadetost pravnega interesa - nasprotni udeleženci
    Nobena od navedenih parcel ni v lasti pritožnice, zato z odločitvijo v tem nepravdnem postopku njene pravice ne morejo biti neposredno prizadete.
  • 253.
    VSM Sodba I Cp 540/2021
    21.9.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00050337
    ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 8, 243, 340, 341, 350, 350/2.
    konkretizacija pritožbenih očitkov - uradni pritožbeni preizkus - način uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - delovne naloge - varno delovno okolje - sodelovanje izvedenca - dokazna ocena sodišča prve stopnje - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - pravilno ugotovljeno dejansko stanje - pravilna uporaba materialnega prava - zavrnitev dokaznega predloga - odgovornost delodajalca za zagotovitev pogojev za varnost in zdravje delavca
    Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je delodajalec odgovoren že zgolj zato, ker bi moral tožniku preprečiti opravljanje spornega opravila (obrezovanje žive meje z električnimi škarjami).

    Sodišče je tisto, ki mora oceniti, katera dejstva bo na podlagi vseh izvedenih dokazov štelo kot dokazana (8. člen ZPP), glede na ugotovljena dejstva pa mora nato sprejeti pravilen materialnopravni zaključek, v danem primeru, kateri udeleženec ni upošteval vseh predpisov o varnosti in zdravju pri delu oziroma, ali je bilo ravnanje zavarovanca toženke protipravno (v nasprotju s standardi varstva pri delu).
  • 254.
    VSL Sklep I Cp 1401/2021
    21.9.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00049584
    DZ člen 239, 295, 295/2. ZPP člen 206, 206/1-3.
    skrbništvo - prekinitev pravdnega postopka - odvzem poslovne sposobnosti
    Po 3. točki 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Po drugem odstavku 295. člena DZ se določba nanaša na primere, ko se z odločbo o skrbništvu izreče, da ne more sama opravljati nobenih pravnih poslov, da ne more sama opravljati določenih poslov ali da za določene pravne posle potrebuje odobritev skrbnika. Prekinitev se torej odredi le v primerih, ko je pričakovati, da bo zastopanje v tej pravdi naloga skrbnika in da oseba po pravnomočnosti odločbe o skrbništvu ne bo več smela samostojno opravljati pravdnih dejanj.
  • 255.
    VSL Sodba I Cpg 367/2021
    21.9.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00052092
    OZ člen 59, 59/3, 378, 378/1, 435, 435/1. ZDDV-1 člen 36, 36/1, 36/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    prodajna pogodba - plačilo za dobavo blaga in izpolnitev pogodbe - trditveno in dokazno breme - konkretizacija trditev - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage - vsebina računa - opis na računu - specificiran račun - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - prevalitev procesnega trditvenega bremena - pavšalne trditve - nepodpisane dobavnice - nedovoljene pritožbene novote - dogovor o popustih - storniranje dobropisov - razvezni pogoj - uresničitev razveznega pogoja - zamuda s plačilom - predmet obdavčitve - obračun DDV
    Pri vprašanju ustrezne konkretizacije trditev o pravno odločilnih dejstvih (in s tem sklepčnosti tožbe) ni odločilno le, kakšna je trditvena podlaga tožeče stranke, ampak tudi, kakšna je ugovorna aktivnost tožene stranke zoper trditveni temelj tožbe.

    Pritožbeno sodišče ne vidi nobenega razloga za to, da bi morala tožeča stranka vsebino priloženih računov, iz katerih so jasno razvidni podatki o prodanih artiklih, njihovi količini in ceni, prepisovati še v svoje vloge. Tožena stranka je bila z računi (in ostalimi dokazi - dobavnicami) seznanjena in je imela možnost, da se do njih konkretno vsebinsko opredeli. Zato s pritožbenimi očitki, da ji je bila kršena pravica do izjave, ne more uspeti.

    Sodišče prve stopnje je dogovor, da ima tožena stranka pravico do 0,02% popusta, pod pogojem, da bo račune plačevala v roku, pravilno opredelilo kot dogovorjeno ugodnost tožene stranke, ki pa velja le, če bo tožena stranka račune plačevala v dogovorjenih rokih.
  • 256.
    VSL Sklep IV Cp 1373/2021
    20.9.2021
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00049590
    DZ člen 157, 157/2, 161.
    začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stiki otroka - varstvo koristi otroka - prepovedane droge
    Upoštevaje 15-letne težave nasprotne udeleženke z uživanjem drog in alkohola, večkratne recidive in njeno izrazito nepredvidljivo vedenje se je sodišču prve stopnje upravičeno porodila bojazen o ponovnem recidivu. Nanj je opozorila že izvedenka v svojem mnenju. Poudarila je, da abstinenca nasprotne udeleženke ni stabilna ter da je pri njej tveganje ponovnega pitja alkohola in zlorabe zdravil iz spektra hipnotikov in sedativov realna ter visoka. Poleg tega je nasprotna udeleženka opustila nadaljevanje zdravljenja v specializiranih programih, ki bi bili po ugotovitvah izvedenke nujni za ozdravitev od odvisnosti. Sklicevanje na pomembnost izvajanja stikov za vzdrževanje čustvene vezi med materjo in otrokom – ob ugotovljenih okoliščinah, ki jih je podrobno izpostavilo sodišče prve stopnje – ne more imeti želene teže.
  • 257.
    VSL Sklep VII Kp 32925/2019
    20.9.2021
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00049509
    ZKP člen 277, 277/1, 277/1-5, 435, 435/1, 437, 437/1. KZ-1 člen 122, 122/1.
    dejanje majhnega pomena - zavrženje obtožnega predloga - lahka telesna poškodba - preizkus obtožnega predloga - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
    Polnoletni storilec je prijel roko mladoletnega oškodovanca starega 10 let in mu jo naslonil na vročo ploščo štedilnika, ter mu povzročil opekline in lahko telesno poškodbo. Sodišče je nepravilno sklepalo na dejanje majhnega pomena, ker sta storilec in oškodovanec tujca, neznanega bivališča in ker bi z vodenjem kazenskega postopka nastali stroški zagotovitve njune navzočnosti na glavni obravnavani in s prevajanjem.
  • 258.
    VSL Sodba in sklep II Cp 1066/2021
    20.9.2021
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
    VSL00050444
    ZPP člen 252. ZPŠOIRSP člen 11.
    izbris - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - odgovornost države - poslabšanje zdravstvenega stanja - strah - stres - dokaz z izvedencem medicinske stroke - neizvedba predlaganega dokaza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo konktradiktornosti
    Dejstvo, da je bil tožnikov pravni položaj zaradi izbrisa otežen, samo po sebi ne zadostuje za dokazni zaključek o obstoju oziroma nastanku premoženjske škode ter o vzročni zvezi med izbrisom in zatrjevanim premoženjskim prikrajšanjem. Premoženjsko prikrajšanje ni avtomatična (nujna) in domnevana posledica izgubljenega pravnega statusa zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.

    Tudi glede nepremoženjske škode velja, da ni avtomatična niti domnevana posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Biti mora konkretizirana, zatrjevana in dokazana.

    Skladno z določbo 252. člena ZPP bi lahko izvedenec v primeru, če bi ocenil, da ne razpolaga z vso potrebno medicinsko dokumentacijo, terjal dodatno dokumentacijo, da bi lahko izdelal izvedensko mnenje. Kot pravilno navaja pritožba, sodna praksa v primerih izvedenskih mnenj izvedencev medicinske stroke dopušča tudi, da si medicinsko dokumentacijo (dodatno) sami vpogledajo z dovoljenjem stranke bodisi pri medicinskih ustanovah ali pa jo da na razpolago stranka sama. Takšno postopanje je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dopustno in ni v nasprotju z razpravnim načelom.
  • 259.
    VSL Sklep II Cpg 475/2021
    20.9.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00049588
    ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2-14, 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti - priznana dejstva - neprerekana dejstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Sodišče prve stopnje je (1) ugotovilo, da je bila naročniška pogodba sklenjena 26. 3. 2021, (2) da so bile vse terjatve od sklenitve pogodbe do julija 2019 plačane, (3) da je tožnica z delovnim nalogom dokazala, da je dne 9. 9. 2019 montirala tretjo napravo v vozilo tožene stranke, (4) da za ostali dve naročniški razmerji ni predložila nalogov, pač pa le pa specifikacijo vozil. Iz teh dejstev bi morda resnično sledilo, da tožnica preostalih dveh najemnih razmerij ni dokazala. Vendar pritožnica utemeljeno opozarja, da toženka ni zanikala obstoja treh najemnih razmerij niti da ni trdila, da zatrjevanih storitev tožnica ni opravila. Taka situacija pa na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP terja presojo, da je tožbeni zahtevek (tudi v preostalem delu) utemeljen. Tožbenemu zahtevku se namreč toženka ni upirala z navedbami, da zatrjevanih predmetov in storitev od toženke ni prejela, pač pa, da tožnica ni predložila papirjev, ki bi dokazovali opravljeno dobavo in storitve.
  • 260.
    VSL Sklep IV Cp 1198/2021
    20.9.2021
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00049122
    DZ člen 157, 161.
    ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - stiki otroka s staršem - izvedensko mnenje
    Sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe ni dolžno izvajati vseh dokazov, ki jih predlaga stranka. Bistveno je, da sodišče A. A. ogroženosti ni ugotovilo;
  • <<
  • <
  • 13
  • od 31
  • >
  • >>