skrbništvo - prekinitev pravdnega postopka - odvzem poslovne sposobnosti
Po 3. točki 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Po drugem odstavku 295. člena DZ se določba nanaša na primere, ko se z odločbo o skrbništvu izreče, da ne more sama opravljati nobenih pravnih poslov, da ne more sama opravljati določenih poslov ali da za določene pravne posle potrebuje odobritev skrbnika. Prekinitev se torej odredi le v primerih, ko je pričakovati, da bo zastopanje v tej pravdi naloga skrbnika in da oseba po pravnomočnosti odločbe o skrbništvu ne bo več smela samostojno opravljati pravdnih dejanj.
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 8, 243, 340, 341, 350, 350/2.
konkretizacija pritožbenih očitkov - uradni pritožbeni preizkus - način uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - delovne naloge - varno delovno okolje - sodelovanje izvedenca - dokazna ocena sodišča prve stopnje - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - pravilno ugotovljeno dejansko stanje - pravilna uporaba materialnega prava - zavrnitev dokaznega predloga - odgovornost delodajalca za zagotovitev pogojev za varnost in zdravje delavca
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je delodajalec odgovoren že zgolj zato, ker bi moral tožniku preprečiti opravljanje spornega opravila (obrezovanje žive meje z električnimi škarjami).
Sodišče je tisto, ki mora oceniti, katera dejstva bo na podlagi vseh izvedenih dokazov štelo kot dokazana (8. člen ZPP), glede na ugotovljena dejstva pa mora nato sprejeti pravilen materialnopravni zaključek, v danem primeru, kateri udeleženec ni upošteval vseh predpisov o varnosti in zdravju pri delu oziroma, ali je bilo ravnanje zavarovanca toženke protipravno (v nasprotju s standardi varstva pri delu).
ZPP člen 205, 205/1-6, 207. ZIZ člen 194, 194/2. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ (2020) točka 2, 2/6. ZS člen 83, 83/4. ZIUPOPDVE člen 121.
prekinitev in mirovanje postopka - ustavitev izvršbe - neuspešna prodaja nepremičnine - ponovna prodaja nepremičnine - predlog upnika za prodajo - rok za podajo predloga - procesni rok - odlog izvršbe - epidemija - COVID-19 - interventni ukrep - pravna narava odloga izvršbe - prekinitev postopka - vpliv na tek rokov - tek procesnega roka
ZIZ ne ureja pravne narave odloga izvršbe v smislu prekinitve ali mirovanja postopka, govori le o odložitvi izvršbe. Sodna praksa je glede tega enotna, da odlog izvršbe, ki ga predlagata stranki, ne vpliva na tek zakonskih rokov, a vendar je v predmetni zadevi situacija nekoliko drugačna. Izvršba namreč ni bila odložena na predlog strank, ampak po samem zakonu (ZIUPOPDVE). Stranki tako na odlog izvršbe nista imeli vpliva in ta ne predstavlja njune volje, ampak voljo zakonodajalca. Zato takšnega odloga tudi ni mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka, kot je glavni argument navedenih sodnih odločb, ki govorijo o vplivu odloga izvršbe na tek zakonskih rokov. V opisani situaciji je naravi in smislu zakonitega odloga bližja primerjava s prekinitvijo postopka, ki pa vpliva na tek procesnih rokov, kakršen je tudi rok iz drugega odstavka 194. člena ZIZ.
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38, 39, 58. ZSZ člen 13, 22, 64. ZLNDL člen 2, 2/1.
pridobitev lastninske pravice - denacionalizacija - nacionalizirana nepremičnina - priposestvovanje nepremičnine - pravica brezplačnega uživanja - pravica uporabe - preoblikovanje družbene lastnine v lastninsko pravico
Pravica brezplačnega uživanja je bila po svoji vsebini istovrstna pravici uporabe in je bila tako kot pravica uporabe, pridobljena po drugih predpisih, podlaga za preoblikovanje v lastninsko pravico po prvem odstavku 2. člena ZLNDL.
ZDOdv člen 27. ZST-1 člen 18, 18/3, 34a. ZPP člen 116.
predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - predhodni postopek kot procesna predpostavka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja in vročitev plačilnega naloga - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje prepoznega ugovora - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - opravičen razlog za zamudo - zatrjevane napake sodišča
Vrnitev v prejšnje stanje omogoča, da se odpravijo posledice, če je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Zgolj v tem primeru se pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo.
Tožnik ni navedel nobenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker naj bi šlo za napako sodišča in ne za zamudo pravnega dejanja, ki se je iz upravičenega razloga pripetila stranki.
Oba ugovora tožnika zoper plačilna naloga je prvostopenjsko sodišče zavrglo kot prepozna, v tem primeru pa ju ni potrebno vsebinsko obravnavati.
sodba, s katero je bila preklicana pogojna obsodba - pogojna obsodba - pogojna obsodba s posebnim pogojem
Na podlagi gornjih ugotovitev torej ni dvoma, da so vse tri obsojenke šele po prejemu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje in v času odprtega roka za vložitev pritožbe izpolnile posebni pogoj po citirani sodbi sodišča prve stopnje opr. št. III K 10773/2019 z dne 13. 1. 2020, s čemer je odpadla tudi podlaga za preklic pogojne obsodbe po tej sodbi.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - primeren dokaz - dokazovanje dejstev
Tožeča stranka izpodbija dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je sklep (s katerim ji je bila naložena dopolnitev tožbe) prejela 31. 8. 2020, a tega ne dokaže niti do stopnje verjetnosti. Pritožbi priloži le fotokopiji plačilnega nalog za doplačilo sodne takse in sklepa, s katerim ji je naložena predložitev pooblastila za tožbo, kar ni primeren dokaz za dokazovanje pritožbene trditve, da sklepa ni prejela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052092
OZ člen 59, 59/3, 378, 378/1, 435, 435/1. ZDDV-1 člen 36, 36/1, 36/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba - plačilo za dobavo blaga in izpolnitev pogodbe - trditveno in dokazno breme - konkretizacija trditev - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage - vsebina računa - opis na računu - specificiran račun - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - prevalitev procesnega trditvenega bremena - pavšalne trditve - nepodpisane dobavnice - nedovoljene pritožbene novote - dogovor o popustih - storniranje dobropisov - razvezni pogoj - uresničitev razveznega pogoja - zamuda s plačilom - predmet obdavčitve - obračun DDV
Pri vprašanju ustrezne konkretizacije trditev o pravno odločilnih dejstvih (in s tem sklepčnosti tožbe) ni odločilno le, kakšna je trditvena podlaga tožeče stranke, ampak tudi, kakšna je ugovorna aktivnost tožene stranke zoper trditveni temelj tožbe.
Pritožbeno sodišče ne vidi nobenega razloga za to, da bi morala tožeča stranka vsebino priloženih računov, iz katerih so jasno razvidni podatki o prodanih artiklih, njihovi količini in ceni, prepisovati še v svoje vloge. Tožena stranka je bila z računi (in ostalimi dokazi - dobavnicami) seznanjena in je imela možnost, da se do njih konkretno vsebinsko opredeli. Zato s pritožbenimi očitki, da ji je bila kršena pravica do izjave, ne more uspeti.
Sodišče prve stopnje je dogovor, da ima tožena stranka pravico do 0,02% popusta, pod pogojem, da bo račune plačevala v roku, pravilno opredelilo kot dogovorjeno ugodnost tožene stranke, ki pa velja le, če bo tožena stranka račune plačevala v dogovorjenih rokih.
potrebnost stroškov odgovora na ugovor - vročanje ugovora v odgovor upniku - neobrazložen ugovor dolžnika - odgovor na ugovor - potrebni stroški upnika
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo peti odstavek 38. člena ZIZ, ko je presodilo, da stroški odgovora na ugovor niso bili potrebni za izvršbo.
Sodišče prve stopnje je vročilo ugovor dolžnika upniku, z izrecno navedbo, da je ta obrazložen in z opozorilom, da sme nanj odgovoriti v roku 8 dni in da bo v primeru, če v tem roku ne bo vložil odgovora štelo, da so navedbe v ugovoru resnične. Ob takem postopanju in opozorilu sodišča je tako upnik utemeljeno (pričakovano) odgovoril po pooblaščenem odvetniku, da bi preprečil morebiti zanj neustrezno odločitev. Glede na postopanje sodišča je namreč upnik lahko utemeljeno štel, da je ugovor pri sodišču prestal predhodni test obrazloženosti – sicer mu sodišče ugovora ne bi niti vročilo v odgovor, temveč bi ugovor takoj zavrnilo. V odgovoru na ugovor je dolžnikovim trditvam o naknadnem dogovoru, da smeta dolžnika uporabljati sporno nepremičnino, dokler si ne uredita drugega bivališča, tudi obrazloženo in dokazno podprto nasprotoval.
plačilo dodatka - povečan obseg dela - del plače iz naslova delovne uspešnosti
Za priznanje pravice do izplačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je bistveno le, ali je javni uslužbenec presegel pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu (sklep VSRS VIII Ips 56/2020 in VIII Ips 11/2020). Pri tem pa ni bistveno, ali je do tega preseganja rezultatov dela prišlo zaradi opravljanja nalog delokroga delovnega mesta, za katerega je imel javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ali zaradi opravljanja nalog drugih delovnih mest, ki jih je javni uslužbenec opravljal po odredbi nadrejenega.
sojenje v nenavzočnosti obtoženca - pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi
Navzočnost obtoženca na glavni obravnavi ni zgolj njegova pravica, pač pa tudi dolžnost, zato je presoja o izpolnjenosti pogoja nujnosti navzočnosti na sojenju v rokah sodišča in ne obtoženega samega.
Okoliščino, da navzočnost obtoženca na glavni obravnavi ni nujna, mora sodišče ugotavljati le, če se senat odloča o vprašanju, ali naj se glavna obravnava opravi v njegovi nenavzočnosti (tretji odstavek 307. člena ZKP) ne pa ob odreditvi pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP.
Praviloma sodišče skuša doseči navzočnost obtoženca z odreditvijo privedbe na naslednji narok in šele, če ta ni uspešna, odredi pripor. To pa ne pomeni, da bi vsakič moralo postopati na ta način, še zlasti, ko je ob predhodnih primerih neudeležbe, kot v konkretni zadevi, že uporabilo možnost prisilne privedbe. Prvostopno sodišče je zato ravnalo prav, ko je odredilo pripor, brez ponovnega odrejanja prisilne privedbe.
Pri presoji, ali se obtoženec "očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo", je treba vse ugotovljene okoliščine presojati v medsebojni povezanosti, pri čemer je pomembno, da je bil obtoženec na glavno obravnavo v redu povabljen, pa nanjo ni prišel oziroma jo je zapustil, iz celote ugotovljenih dejstev, ne samo glede posameznega naroka, pa mora biti razvidno, da se očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo.
Tožbo pa vloži lahko le stranka, ki izkaže potrebo po pravnem varstvu. Gre za pravovarstveni interes, ki mora biti podan pri vseh tožbah in predlogih, s katerimi stranke oziroma predlagatelj od sodišča zahteva pravno varstvo. V kolikor te predpostavke ni, se tožba ali predlog zavržeta.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - pogoji za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju - spremenjene okoliščine - izpolnjevanje pogodbe
Po utrjenem stališču sodne prakse se pravni red načeloma bolj nagiba k ohranitvi pogodbe kot k njenemu prenehanju in razvezo pogodbe šteje za skrajni ukrep, ne pa sankcijo, ki bi bila v celoti odvisna od pogodbenikovega dojemanja svojega trenutnega položaja. V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ) ter prepovedjo zlorabe pravic (7. člen OZ) bi bilo stališče, po katerem bi stranka, iz katere osebnostne sfere izvira razlog za neizpolnjevanje pogodbe, lahko vselej zahtevala razvezo pogodbe.Tako presoja, ali gre za neizpolnjevanje obveznosti, ki utemeljuje razvezo pogodbe, kot presoja, ali gre za v taki meri spremenjene okoliščine, da pogodbe ni več mogoče ohraniti (tega dvojega niti ni mogoče strogo ločiti), mora zato upoštevati interese obeh pogodbenih strank.
pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - pravna oseba kot taksni zavezanec - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - trditveno in dokazno breme
Ker taksna oprostitev predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse oziroma jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00048986
SPZ člen 92, 99. SZ-1 člen 111. ZPP člen 7, 212, 115, 258, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
tožba za izpraznitev nepremičnine - dogovor o uporabi nepremičnine - dokazno breme stranke - nedokazanost - uporaba nepremičnine brez pravne podlage - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - zaslišanje strank - načelo obojestranskega zaslišanja strank - kršitev načela zaslišanja stranke - izjema od načela kontradiktornosti - pravica do izjave stranke - pravica do enakega varstva pravic - zloraba pravice do izjave
Sodišče prve stopnje s tem, ko toženke ni zaslišalo, ni kršilo njene pravice do izjave. Izvedba dokaza z zaslišanjem strank namreč ni namenjena izjavljanju stranke, ampak dokazovanju spornih dejstev.
Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je v postopku zaslišalo le oba tožnika, bi lahko predstavljalo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, a le v primeru, če bi sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zaslišalo le tožnika, toženki pa bi to pravico odreklo. Kdaj lahko sodišče odloči, da zasliši le eno stranko, določa 258. člen ZPP. To lahko stori v primeru: 1. ko eni stranki niso znana sporna dejstva, 2. ko zaslišanje ene stranke ni mogoče in 3. ko ena stranka kljub pravilnem vabljenju ne pride na zaslišanje ali noče izpovedati. Sodišče prve stopnje se je v razlogih oprlo na zadnje naveden primer.
Za zaključek glavne obravnave brez izvedbe dokaza z zaslišanjem toženke v konkretnem primeru ni bilo procesnih ovir.
Toženka ni dokazala pravnega naslova (dogovora) za uporabo sporne nepremičnine.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stiki otroka - varstvo koristi otroka - prepovedane droge
Upoštevaje 15-letne težave nasprotne udeleženke z uživanjem drog in alkohola, večkratne recidive in njeno izrazito nepredvidljivo vedenje se je sodišču prve stopnje upravičeno porodila bojazen o ponovnem recidivu. Nanj je opozorila že izvedenka v svojem mnenju. Poudarila je, da abstinenca nasprotne udeleženke ni stabilna ter da je pri njej tveganje ponovnega pitja alkohola in zlorabe zdravil iz spektra hipnotikov in sedativov realna ter visoka. Poleg tega je nasprotna udeleženka opustila nadaljevanje zdravljenja v specializiranih programih, ki bi bili po ugotovitvah izvedenke nujni za ozdravitev od odvisnosti. Sklicevanje na pomembnost izvajanja stikov za vzdrževanje čustvene vezi med materjo in otrokom – ob ugotovljenih okoliščinah, ki jih je podrobno izpostavilo sodišče prve stopnje – ne more imeti želene teže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00049586
OZ člen 132, 299. ZKP člen 80, 148, 164, 220, 502. KZ člen 95, 96, 96/3, 98. ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 184, 184/3, 186.
odškodninska odgovornost države - zaseg motornega vozila - kazenski postopek - ukradeno vozilo - protipravnost - poseg v premoženje - nemožnost uporabe vozila - višina premoženjske škode - pravno priznana premoženjska škoda - najem nadomestnega vozila - amortizacija - kriterij za odločitev o stroških - sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - dolžnikova zamuda
Tudi če gre za predmet, ki ga je po ZKP treba vzeti, ali predmet, ki lahko predstavlja dokaz v kazenskem postopku, ZKP v 164. členu policiji ne daje bianko pooblastila za zaseg, ampak zaseg lahko opravi le tedaj, ko ugotovi, da je podana nevarnost odlašanja, ta nevarnost pa mora biti konkretna in ne abstraktna.
Premoženjska škoda v najširšem pomenu je vsaka kršitev premoženjske pravice drugega. Vendar pa vsaka kršitev premoženjske pravice drugega ni hkrati tudi pravno priznana premoženjska škoda, ki je predpostavka odškodninske odgovornosti. Po 132. členu OZ je pravno priznana premoženjska škoda (kot predpostavka neposlovne odškodninske odgovornosti) samo tista kršitev pravice drugega, ki povzroči še nadaljnjo posledico, in sicer bodisi zmanjšanje premoženja oškodovanca (navadna škoda) bodisi preprečitev povečanja premoženja oškodovanca (izgubljeni dobiček).
Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da bi bila prisoja odškodnine v višini 30 % stroškov najema nadomestnega vozila, ki ni bilo najeto, arbitrarna. Poleg tega tožničin pravni prednik stroškov z najemom nadomestnega vozila ni imel, posledično pa se mu njegovo premoženje tudi ni zmanjšalo. Njegovo premoženje se je zmanjšalo le zato, ker se je v času zasega zmanjšala vrednost vozila. Amortizacija se namreč v tem času ni ustavila, ampak je tekla v breme premoženja pravnega prednika tožnice. Zato predstavlja amortizacija ekvivalent za odmero odškodnine.
izbris - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - odgovornost države - poslabšanje zdravstvenega stanja - strah - stres - dokaz z izvedencem medicinske stroke - neizvedba predlaganega dokaza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo konktradiktornosti
Dejstvo, da je bil tožnikov pravni položaj zaradi izbrisa otežen, samo po sebi ne zadostuje za dokazni zaključek o obstoju oziroma nastanku premoženjske škode ter o vzročni zvezi med izbrisom in zatrjevanim premoženjskim prikrajšanjem. Premoženjsko prikrajšanje ni avtomatična (nujna) in domnevana posledica izgubljenega pravnega statusa zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
Tudi glede nepremoženjske škode velja, da ni avtomatična niti domnevana posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Biti mora konkretizirana, zatrjevana in dokazana.
Skladno z določbo 252. člena ZPP bi lahko izvedenec v primeru, če bi ocenil, da ne razpolaga z vso potrebno medicinsko dokumentacijo, terjal dodatno dokumentacijo, da bi lahko izdelal izvedensko mnenje. Kot pravilno navaja pritožba, sodna praksa v primerih izvedenskih mnenj izvedencev medicinske stroke dopušča tudi, da si medicinsko dokumentacijo (dodatno) sami vpogledajo z dovoljenjem stranke bodisi pri medicinskih ustanovah ali pa jo da na razpolago stranka sama. Takšno postopanje je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dopustno in ni v nasprotju z razpravnim načelom.
Če 14. člen ZST-1 ne bi veljal tudi za enotne sospornike, bi to pomenilo, da je slabo premoženjsko stanje enega od sospornikov (ki doseže oprostitev plačila sodnih taks) v korist ostalih sospornikov, kar bi izničilo namen plačila sodnih taks, to pa je delno plačilo stroškov, ki nastanejo z delom sodišča. Do zaključka, da gre glede odmere sodne takse pri enotnem sosoporništvu za samostojno procesno dejanje osebe, pripelje tudi jezikovna razlaga, ki za edino izjemo od osnovnega pravila določa formalno sosporništvo.