odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - nezakonita odpoved
Namen zagovora je zagotovitev pravice, da se delavec do očitanih kršitev opredeli, jih pojasni ali opraviči. Prepričanje delodajalca, da je kršitev storjena in da bi bil zagovor sam sebi namen, na to pravico ne more in ne sme vplivati. V obravnavanem primeru bi zagovor lahko prispeval k razjasnitvi okoliščin glede odobritve tožničinega bolniškega staleža in predložitve dokazila o njem.
najemna pogodba za stanovanje - neprofitna najemnina za stanovanje - v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine - primerno stanovanje kot pravni standard - pravna in dejanska podlaga tožbenega zahtevka - pravilna izpolnitev pogodbe - navidezna kumulacija zahtevkov - pravni interes za tožbo - dajatveni zahtevek
Pravna in dejanska podlaga vseh zahtevkov je ista. Temeljijo na trditvah o istem najemnem razmerju in merijo na pravilno izpolnitev najemne pogodbe. Razlika med njimi je le v obsegu upravičenj, ki naj bi pripadala tožnikom iz tega razmerja.
Razlika v pravnih podlagah zahtevkov je le navidezna. Tako kot izpolnitveni zahtevek, ki se po pritožbenih navedbah odraža v podredno postavljenih zahtevkih, je tudi zahteva za zagotovitev primernega stanovanja, na kateri temelji primarno postavljeni zahtevek, po svoji vsebini zahteva za (pravilno) izpolnitev najemne pogodbe.
Tožnikova zahteva za zagotovitev stanovanja, ki bo ustrezalo standardu primernega stanovanja, kot je opredeljeno v SZ-1, nima podlage v zakonu. S sklenitvijo najemne pogodbe je tožnik sprejel predmet pogodbene obveznosti.
vračilo štipendije - pogodba o štipendiranju - navideznost pogodbe
Tožnik, ki v pritožbi zasleduje enako odločitev oziroma dokazno oceno, kot je bila sprejeta v prvotnem postopku, zmotno vztraja, da je za sprejem odločitve ključna že zgolj vsebina same pogodbe ter nakazila. Ni res, da se sodišče do teh dokazov ni opredelilo in da glede navedenega ni možen preizkus sodbe. Pri oblikovanju dokazne ocene je sodišče izhajalo ravno iz pogodbe in nakazil, vendar pa je glede na ostale izvedene dokaze in ugotovljena dejstva pravilno zaključilo, da toženke pogodbeno določilo o vračanju štipendije ne zavezuje.
ZPP člen 216, 318, 318/1.. OZ člen 174, 179, 180.. URS člen 14, 22, 25.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 16.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zamudna sodba - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku za plačevanje mesečne denarne rente zaradi bodoče potrebe po tuji negi in pomoči ugodilo do višine 1 ure dnevno oziroma za mesečni znesek 180,00 EUR (30 ur x 6,00 EUR), višji zahtevek iz tega naslova (do vtoževanega mesečnega zneska 540,00 EUR) pa je zavrnilo. Zmotno je pritožbeno stališče tožene stranke, da tožnik v zvezi s tem zahtevkom ni podal zadostne trditvene podlage, saj je v tožbi ustrezno navajal, da bo tudi v bodoče potreboval povprečno 3 ure tuje pomoči in nege dnevno, predvsem pri prevozih z avtomobilom, hoji po stopnicah, osebni higieni, oblačenju, pospravljanju, pripravi hrane in drugih gospodinjskih opravilih, skrbi za krn, menjavi medicinskih pripomočkov in drugi zdravstveni negi. Zato je sodišče prve stopnje del zahtevka iz navedenega naslova neutemeljeno zavrnilo, saj tožba glede tega dela zahtevka ni bila nesklepčna. Iz tožbenih navedb je izhajala podlaga za ugoditev celotnemu zahtevku iz tega naslova.
ZDR-1 člen 17, 17/4, 89, 89/1, 89/1-4, 89/2, 116.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.. ZZRZI člen 40.. URS člen 22, 49, 66.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - zakonita odpoved - invalid
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zadnja pogodba o zaposlitvi tista, ki zavezuje obe stranki. Tako se tožnica ne more sklicevati na delo, ki ga je opravljala do leta 2014. Zaradi nove organizacije dela je bila sprejeta nova sistemizacija in skladno s to sistemizacijo je bila 15. 6. 2018 tožnici v podpis vročena nova pogodba o zaposlitvi z opisom del in nalog, ki jo je tožnica podpisala. Tako bi bila tožnica, če ji ne bi bila pred vrnitvijo na delo priznana invalidnost III. kategorije s spremenjeno delazmožnostjo, dolžna opravljati delo po tej pogodbi o zaposlitvi, torej delo na terenu in občasno v področni pisarni C. in ne dela, ki ga je nazadnje opravljala v letu 2014.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048993
ZPP člen 318. OZ člen 106, 190.
izdaja zamudne sodbe - nevložitev odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - plačilo opravljenih del - obnova poslovnega prostora - najem prostorov - najem za nedoločen čas - vrednost del - dogovor o plačilu - odstop od pogodbe - izjava o odstopu od pogodbe - odstop od pogodbe brez dodatnega roka
Tožnikov poziv tožencu, da tožniku plača vrednost obnovitvenih del, se šteje kot odstop od pogodbe, ker je zahteval vrnitev tistega, kar je prej izpolnil, toženec pa svojega dela obveznosti ni izpolnil oziroma ne namerava izpolniti. Izjava o odstopu od pogodbe brez naknadnega roka se lahko da izrecno, mogoče pa je od pogodbe odstopiti tudi s konkludentnimi dejanji. Če je pogodbena stranka že izpolnila svojo obveznosti, se lahko šteje, da želi odstopiti od pogodbe, če zahteva vrnitev tistega, kar je sama prej izpolnila.
Upnik lahko odstopi od pogodbe, ne da bi pustil dolžniku dodatni rok za izpolnitev, če iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00049063
OZ člen 193, 198, 346, 347, 347/1. ZPP člen 212. ZASP člen 146, 146/1-1.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - nadomestilo za uporabo - neupravičena obogatitev - sklepčnost zahtevka - odločanje o pravnomočno odločeni stvari - identiteta spora - zastaranje zahtevka - nedobrovernost
Čeprav mora kabelski operater skladno z ZMed kabelsko retransmisirati tako radijske kot televizijske programe, to skladno z ustaljeno sodno prakso samo po sebi še ne pomeni, da denarno terjatev za plačilo nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbe ni mogoče ločiti na del, ki odpade na kabelsko retransmisijo glasbe v radijskih programih, in del, ki odpade na kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih.
S sklenitvijo sodne poravnave v postopku II P 125/2016 pravdni stranki nista uredili pravnih razmerij, ki izvirajo iz kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih. S sodno poravnavo so bila namreč med pravdnima strankama urejena le pravna razmerja v zvezi s plačilom nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbe v radijskih programih. Zato odločanje o zahtevku iz tega postopka ne predstavlja odločanja o že razsojeni stvari.
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje pod točko 13 obrazložitve izpodbijane sodbe, da po obdolžencu izrečene besede glede na same okoliščine dogodka, ko se je povsem nepričakovano pojavil na kraju oškodovankinega bivališča, kjer je bila prepričana, da je pred njim varna, pomenile napad na občutek njene osebne varnosti kot zavarovane dobrine po 135. členu KZ-1 in predstavljale resno grožnjo, ki je objektivno zmožna doseči občutek ogroženosti drugega. V opisu obravnavanega kaznivega dejanja je namreč ustrezno pojasnjen pomen besed „da naj se pazi, da se ne bo ponovila zgodovina“ z opisom dogodka z dne 28. 12. 2014, ko je z oškodovanko grdo ravnal, zaradi česar je pred njim zbežala iz stanovanja, dogodek prijavila na policijo, pozneje pa obdolženca zapustila in se pred njim skrivala, kot je to opisano že zgoraj.
sodba, s katero je bila preklicana pogojna obsodba - pogojna obsodba - pogojna obsodba s posebnim pogojem
Na podlagi gornjih ugotovitev torej ni dvoma, da so vse tri obsojenke šele po prejemu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje in v času odprtega roka za vložitev pritožbe izpolnile posebni pogoj po citirani sodbi sodišča prve stopnje opr. št. III K 10773/2019 z dne 13. 1. 2020, s čemer je odpadla tudi podlaga za preklic pogojne obsodbe po tej sodbi.
ZPP člen 205, 205/1-6, 207. ZIZ člen 194, 194/2. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ (2020) točka 2, 2/6. ZS člen 83, 83/4. ZIUPOPDVE člen 121.
prekinitev in mirovanje postopka - ustavitev izvršbe - neuspešna prodaja nepremičnine - ponovna prodaja nepremičnine - predlog upnika za prodajo - rok za podajo predloga - procesni rok - odlog izvršbe - epidemija - COVID-19 - interventni ukrep - pravna narava odloga izvršbe - prekinitev postopka - vpliv na tek rokov - tek procesnega roka
ZIZ ne ureja pravne narave odloga izvršbe v smislu prekinitve ali mirovanja postopka, govori le o odložitvi izvršbe. Sodna praksa je glede tega enotna, da odlog izvršbe, ki ga predlagata stranki, ne vpliva na tek zakonskih rokov, a vendar je v predmetni zadevi situacija nekoliko drugačna. Izvršba namreč ni bila odložena na predlog strank, ampak po samem zakonu (ZIUPOPDVE). Stranki tako na odlog izvršbe nista imeli vpliva in ta ne predstavlja njune volje, ampak voljo zakonodajalca. Zato takšnega odloga tudi ni mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka, kot je glavni argument navedenih sodnih odločb, ki govorijo o vplivu odloga izvršbe na tek zakonskih rokov. V opisani situaciji je naravi in smislu zakonitega odloga bližja primerjava s prekinitvijo postopka, ki pa vpliva na tek procesnih rokov, kakršen je tudi rok iz drugega odstavka 194. člena ZIZ.
Tožbo pa vloži lahko le stranka, ki izkaže potrebo po pravnem varstvu. Gre za pravovarstveni interes, ki mora biti podan pri vseh tožbah in predlogih, s katerimi stranke oziroma predlagatelj od sodišča zahteva pravno varstvo. V kolikor te predpostavke ni, se tožba ali predlog zavržeta.
SPZ člen 89, 89/2, 217, 217/2, 217/3, 218, 219. ZTLR člen 50, 54, 54/1, 54/2. ZPP člen 184, 184/2. ZZK-1 člen 19. ODZ paragraf 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479.
tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - sprememba tožbe - identičnost zahtevka - navidezni podredni zahtevek - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - obseg priposestvovane služnosti - dejansko izvrševanje služnosti - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - načelo neposrednosti - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postavitev podrednega zahtevka zmotno obravnavalo kot spremembo tožbe, saj ne gre za nobeno od situacij iz drugega odstavka 184. člena ZPP, torej ne gre niti za povečanje obstoječega zahtevka niti za spremembo istovetnosti zahtevka niti za uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. V obravnavani zadevi gre pri postavitvi podrednega zahtevka dejansko za zahtevek, ki je obsežen s primarnim zahtevkom.
Služnost se priposestvuje v obsegu, kot se je dejansko izvrševala brez nasprotovanj. Res je sicer, kar je izpostavilo sodišče prve stopnje, da se mora stvarna služnost izvrševati na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar (50. člen ZTLR in 219. člen SPZ). Navedeno pomeni, da jo je treba izvrševati obzirno, ne predstavlja pa podlage za to, da bi se obstoj služnosti lahko ugotovil v manjšem obsegu, kot se je dejansko 20 let izvrševala.
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38, 39, 58. ZSZ člen 13, 22, 64. ZLNDL člen 2, 2/1.
pridobitev lastninske pravice - denacionalizacija - nacionalizirana nepremičnina - priposestvovanje nepremičnine - pravica brezplačnega uživanja - pravica uporabe - preoblikovanje družbene lastnine v lastninsko pravico
Pravica brezplačnega uživanja je bila po svoji vsebini istovrstna pravici uporabe in je bila tako kot pravica uporabe, pridobljena po drugih predpisih, podlaga za preoblikovanje v lastninsko pravico po prvem odstavku 2. člena ZLNDL.
pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - pravna oseba kot taksni zavezanec - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - trditveno in dokazno breme
Ker taksna oprostitev predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse oziroma jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku.
zavarovalna pogodba - splošni pogoji - požar - gospodarsko poslopje - obseg zavarovalnega kritja - škoda zaradi požiga
V kolikor bi bila zavarovalna pogodba sklenjena za podstrešje gospodarskega objekta, bi bilo to zapisano v polici, da gre namreč za podstrešje gospodarskega objekta, namesto da je zapisano le podstrešje, nato pa opredeljene lope, vrtne ute in nadstreški. V kolikor bi bilo zavarovano tudi podstrešje gospodarskega objekta, bi bilo to tudi zapisano na polici.
ZPP člen 112, 112/1, 112/2, 318. ZPSto-2 člen 2, 2-10, 3, 3/2-3.
zamuda roka - rok za odgovor na tožbo - priporočena oddaja vloge - pravočasno vložene vloge - priporočena pošta - univerzalne poštne storitve - dan izročitve vloge sodišču - dohodni zaznamek - pogoji za izdajo zamudne sodbe - zamudni sklep
Če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je vloga naslovljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00049142
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razmerja med starši in otrokom - začasna odredba - postopek za izdajo začasne odredbe - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - pravica do izjave - nepravdni postopek - smiselna uporaba določb ZPP - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V postopku za izdajo začasne odredbe ni nujno, da sodišče pridobi mnenje CSD, če pa ga pridobi z namenom, da z njegovo pomočjo oblikuje odločitev o predlogu oziroma namerava nanj opreti svojo odločitev, mora z mnenjem prej seznaniti oba udeleženca postopka. Ker sodišče prve stopnje ni postopalo tako, je njegova odločitev obremenjena z navedeno bistveno kršitvijo določb postopka.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54. ZPP člen 270, 270/3.
izvedenina - nagrada in stroški izvedenca - veljavna pravna podlaga - uporaba pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih - sprememba odločbe sodišča prve stopnje - izvedba dokaza z izvedencem - plačilo predujma za izvedbo dokaza - založitev stroškov za izvedbo dokaza - plačilo iz predujma - sklep procesnega vodstva med pripravami na glavno obravnavo - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
V prehodni določbi 54. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih je določeno, da se v zadevah, v katerih je sodišče imenovalo sodnega izvedenca pred uveljavitvijo pravilnika, za odmero plačila in povrnitev stroškov uporablja prej veljavni Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih. Uporaba navedenih predpisov za odmero plačila in povrnitev stroškov je torej vezana na trenutek imenovanja sodnega izvedenca.
izbris - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - odgovornost države - poslabšanje zdravstvenega stanja - strah - stres - dokaz z izvedencem medicinske stroke - neizvedba predlaganega dokaza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo konktradiktornosti
Dejstvo, da je bil tožnikov pravni položaj zaradi izbrisa otežen, samo po sebi ne zadostuje za dokazni zaključek o obstoju oziroma nastanku premoženjske škode ter o vzročni zvezi med izbrisom in zatrjevanim premoženjskim prikrajšanjem. Premoženjsko prikrajšanje ni avtomatična (nujna) in domnevana posledica izgubljenega pravnega statusa zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
Tudi glede nepremoženjske škode velja, da ni avtomatična niti domnevana posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Biti mora konkretizirana, zatrjevana in dokazana.
Skladno z določbo 252. člena ZPP bi lahko izvedenec v primeru, če bi ocenil, da ne razpolaga z vso potrebno medicinsko dokumentacijo, terjal dodatno dokumentacijo, da bi lahko izdelal izvedensko mnenje. Kot pravilno navaja pritožba, sodna praksa v primerih izvedenskih mnenj izvedencev medicinske stroke dopušča tudi, da si medicinsko dokumentacijo (dodatno) sami vpogledajo z dovoljenjem stranke bodisi pri medicinskih ustanovah ali pa jo da na razpolago stranka sama. Takšno postopanje je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dopustno in ni v nasprotju z razpravnim načelom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00048986
SPZ člen 92, 99. SZ-1 člen 111. ZPP člen 7, 212, 115, 258, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
tožba za izpraznitev nepremičnine - dogovor o uporabi nepremičnine - dokazno breme stranke - nedokazanost - uporaba nepremičnine brez pravne podlage - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - zaslišanje strank - načelo obojestranskega zaslišanja strank - kršitev načela zaslišanja stranke - izjema od načela kontradiktornosti - pravica do izjave stranke - pravica do enakega varstva pravic - zloraba pravice do izjave
Sodišče prve stopnje s tem, ko toženke ni zaslišalo, ni kršilo njene pravice do izjave. Izvedba dokaza z zaslišanjem strank namreč ni namenjena izjavljanju stranke, ampak dokazovanju spornih dejstev.
Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je v postopku zaslišalo le oba tožnika, bi lahko predstavljalo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, a le v primeru, če bi sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zaslišalo le tožnika, toženki pa bi to pravico odreklo. Kdaj lahko sodišče odloči, da zasliši le eno stranko, določa 258. člen ZPP. To lahko stori v primeru: 1. ko eni stranki niso znana sporna dejstva, 2. ko zaslišanje ene stranke ni mogoče in 3. ko ena stranka kljub pravilnem vabljenju ne pride na zaslišanje ali noče izpovedati. Sodišče prve stopnje se je v razlogih oprlo na zadnje naveden primer.
Za zaključek glavne obravnave brez izvedbe dokaza z zaslišanjem toženke v konkretnem primeru ni bilo procesnih ovir.
Toženka ni dokazala pravnega naslova (dogovora) za uporabo sporne nepremičnine.