Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje pod točko 13 obrazložitve izpodbijane sodbe, da po obdolžencu izrečene besede glede na same okoliščine dogodka, ko se je povsem nepričakovano pojavil na kraju oškodovankinega bivališča, kjer je bila prepričana, da je pred njim varna, pomenile napad na občutek njene osebne varnosti kot zavarovane dobrine po 135. členu KZ-1 in predstavljale resno grožnjo, ki je objektivno zmožna doseči občutek ogroženosti drugega. V opisu obravnavanega kaznivega dejanja je namreč ustrezno pojasnjen pomen besed „da naj se pazi, da se ne bo ponovila zgodovina“ z opisom dogodka z dne 28. 12. 2014, ko je z oškodovanko grdo ravnal, zaradi česar je pred njim zbežala iz stanovanja, dogodek prijavila na policijo, pozneje pa obdolženca zapustila in se pred njim skrivala, kot je to opisano že zgoraj.
sojenje v nenavzočnosti obtoženca - pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi
Navzočnost obtoženca na glavni obravnavi ni zgolj njegova pravica, pač pa tudi dolžnost, zato je presoja o izpolnjenosti pogoja nujnosti navzočnosti na sojenju v rokah sodišča in ne obtoženega samega.
Okoliščino, da navzočnost obtoženca na glavni obravnavi ni nujna, mora sodišče ugotavljati le, če se senat odloča o vprašanju, ali naj se glavna obravnava opravi v njegovi nenavzočnosti (tretji odstavek 307. člena ZKP) ne pa ob odreditvi pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP.
Praviloma sodišče skuša doseči navzočnost obtoženca z odreditvijo privedbe na naslednji narok in šele, če ta ni uspešna, odredi pripor. To pa ne pomeni, da bi vsakič moralo postopati na ta način, še zlasti, ko je ob predhodnih primerih neudeležbe, kot v konkretni zadevi, že uporabilo možnost prisilne privedbe. Prvostopno sodišče je zato ravnalo prav, ko je odredilo pripor, brez ponovnega odrejanja prisilne privedbe.
Pri presoji, ali se obtoženec "očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo", je treba vse ugotovljene okoliščine presojati v medsebojni povezanosti, pri čemer je pomembno, da je bil obtoženec na glavno obravnavo v redu povabljen, pa nanjo ni prišel oziroma jo je zapustil, iz celote ugotovljenih dejstev, ne samo glede posameznega naroka, pa mora biti razvidno, da se očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo.
plačilo dodatka - povečan obseg dela - del plače iz naslova delovne uspešnosti
Za priznanje pravice do izplačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je bistveno le, ali je javni uslužbenec presegel pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu (sklep VSRS VIII Ips 56/2020 in VIII Ips 11/2020). Pri tem pa ni bistveno, ali je do tega preseganja rezultatov dela prišlo zaradi opravljanja nalog delokroga delovnega mesta, za katerega je imel javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ali zaradi opravljanja nalog drugih delovnih mest, ki jih je javni uslužbenec opravljal po odredbi nadrejenega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00049906
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 355, 355/2.
kaznivo dejanje grožnje - dokazna ocena - dokazovanje z indici
Sodišče poleg tega ugotavlja še tretjo vrsto dejstev kot so pomožna dejstva, s katerimi se praviloma preverja zanesljivost spoznavnih virov o pravno relevantnih dejstvih ali indicih. Sodišče sprejema dokazno oceno po načelu proste presoje dokazov, tako da na podlagi izvedenih dokazov iz njihove vsebine napravi sklep, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne, pri čemer mora vestno pretehtati vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi (drugi odstavek 355. člena ZKP).
zavarovalna pogodba - splošni pogoji - požar - gospodarsko poslopje - obseg zavarovalnega kritja - škoda zaradi požiga
V kolikor bi bila zavarovalna pogodba sklenjena za podstrešje gospodarskega objekta, bi bilo to zapisano v polici, da gre namreč za podstrešje gospodarskega objekta, namesto da je zapisano le podstrešje, nato pa opredeljene lope, vrtne ute in nadstreški. V kolikor bi bilo zavarovano tudi podstrešje gospodarskega objekta, bi bilo to tudi zapisano na polici.
najemna pogodba za stanovanje - neprofitna najemnina za stanovanje - v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine - primerno stanovanje kot pravni standard - pravna in dejanska podlaga tožbenega zahtevka - pravilna izpolnitev pogodbe - navidezna kumulacija zahtevkov - pravni interes za tožbo - dajatveni zahtevek
Pravna in dejanska podlaga vseh zahtevkov je ista. Temeljijo na trditvah o istem najemnem razmerju in merijo na pravilno izpolnitev najemne pogodbe. Razlika med njimi je le v obsegu upravičenj, ki naj bi pripadala tožnikom iz tega razmerja.
Razlika v pravnih podlagah zahtevkov je le navidezna. Tako kot izpolnitveni zahtevek, ki se po pritožbenih navedbah odraža v podredno postavljenih zahtevkih, je tudi zahteva za zagotovitev primernega stanovanja, na kateri temelji primarno postavljeni zahtevek, po svoji vsebini zahteva za (pravilno) izpolnitev najemne pogodbe.
Tožnikova zahteva za zagotovitev stanovanja, ki bo ustrezalo standardu primernega stanovanja, kot je opredeljeno v SZ-1, nima podlage v zakonu. S sklenitvijo najemne pogodbe je tožnik sprejel predmet pogodbene obveznosti.
OZ člen 101, 101/1. ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/2, 286a, 286a/1, 488.
izdaja sodbe brez glavne obravnave - dopolnitev tožbe - vročitev dopolnitve tožbe - neprerekana dejstva - priznana dejstva - prevalitev procesnega trditvenega bremena - opozorilo na procesne pravice - pisni poziv stranki pred prvim narokom - nepravilna izpolnitev
Ker tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe, v kateri je tožeča stranka konkretno trdila, da je za stvarne napake odgovorna tožena stranka sama, se ta dejstva štejejo za priznana. Tožena stranka je tudi sama izrecno odgovorila na poziv sodišča, da ne zahteva izvedbe naroka za glavno obravnavo. Zato je sodišče prve stopnje lahko izdalo sodbo brez opravljene glavne obravnave.
ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-2, 8/1-3, 8/1-4, 54, 263. ZFPPIPP člen 42, 442, 442/1. OZ člen 341, 349, 364.
jamčevalni spregled pravne osebnosti - vračilo are - odstop od pogodbe - zamudna sodba - izbris družbe iz sodnega registra - spregled pravne osebnosti - odškodninska odgovornost poslovodstva - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - fikcija vročitve - triletni zastaralni rok - pripoznava dolga - zastaranje terjatve
Predpostavke jamčevalnega spregleda pravne osebnosti (8. člen ZGD-1) so: 1. da gre za razmerje med pravno osebo, za obveznosti katere njeni člani po zakonu ne odgovarjajo, in njenimi člani; 2. da ta pravna oseba ni izpolnila svoje obveznosti upniku; 3. da obstaja med uresničitvijo dejanskega stanu spregleda (ravnanjem, ki je podlaga spregleda) in neizpolnitvijo obveznosti vzročna zveza; 4. da je ravnanje, ki utemelji spregled, mogoče pripisati članu, ki se mu s pregledom naloži odgovornost.
potrebnost stroškov odgovora na ugovor - vročanje ugovora v odgovor upniku - neobrazložen ugovor dolžnika - odgovor na ugovor - potrebni stroški upnika
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo peti odstavek 38. člena ZIZ, ko je presodilo, da stroški odgovora na ugovor niso bili potrebni za izvršbo.
Sodišče prve stopnje je vročilo ugovor dolžnika upniku, z izrecno navedbo, da je ta obrazložen in z opozorilom, da sme nanj odgovoriti v roku 8 dni in da bo v primeru, če v tem roku ne bo vložil odgovora štelo, da so navedbe v ugovoru resnične. Ob takem postopanju in opozorilu sodišča je tako upnik utemeljeno (pričakovano) odgovoril po pooblaščenem odvetniku, da bi preprečil morebiti zanj neustrezno odločitev. Glede na postopanje sodišča je namreč upnik lahko utemeljeno štel, da je ugovor pri sodišču prestal predhodni test obrazloženosti – sicer mu sodišče ugovora ne bi niti vročilo v odgovor, temveč bi ugovor takoj zavrnilo. V odgovoru na ugovor je dolžnikovim trditvam o naknadnem dogovoru, da smeta dolžnika uporabljati sporno nepremičnino, dokler si ne uredita drugega bivališča, tudi obrazloženo in dokazno podprto nasprotoval.
ZPP člen 311, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-10.. ZDSS-1 člen 14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločitev izven glavne obravnave
Izpodbijana odločitev je bila sprejeta izven obravnave. Čeprav se je le tožnik v vlogi z dne 28. 6. 2021 odpovedal glavni obravnavi, kršitev 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni predmet pritožbenega preizkusa po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti pa pazi pritožbeno sodišče na postopkovno kršitev iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana v primeru napačne sestave sodišča. V zadevah iz naslova nezakonite odpovedi odloča sodišče v senatu (14. člen ZDSS-1), ne po sodniku posamezniku oziroma po predsedniku senata, kot se je opredelilo sodišče prve stopnje v uvodu sodbe. Iz spisa tudi ni razvidno, da bi bila izpodbijana odločitev 28. 6. 2021 sprejeta na seji senata, kot bi morala biti.
vračilo štipendije - pogodba o štipendiranju - navideznost pogodbe
Tožnik, ki v pritožbi zasleduje enako odločitev oziroma dokazno oceno, kot je bila sprejeta v prvotnem postopku, zmotno vztraja, da je za sprejem odločitve ključna že zgolj vsebina same pogodbe ter nakazila. Ni res, da se sodišče do teh dokazov ni opredelilo in da glede navedenega ni možen preizkus sodbe. Pri oblikovanju dokazne ocene je sodišče izhajalo ravno iz pogodbe in nakazil, vendar pa je glede na ostale izvedene dokaze in ugotovljena dejstva pravilno zaključilo, da toženke pogodbeno določilo o vračanju štipendije ne zavezuje.
razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - nesubstanciran ugovor
Ugovor tožene stranke, da dobavnice niso žigosane, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo z obrazložitvijo, da dejstvo, da dobavnice niso žigosane, v konkretnem primeru lahko pomeni zgolj pomanjkljivost listine, ne pa avtomatsko tudi tega, da do dobav ni prišlo.
V pravdnem postopku je uveljavljeno razpravno načelo, ki strankama nalaga, da navedeta dejstva in predlagata dokaze, na katere opirata svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika (212. člen ZPP). Ker se tožena stranka na trditve tožeče stranke, s katerimi je slednja določno pojasnila temelj in višino tožbenega zahtevka, ni ustrezno (konkretizirano, substancirano) odzvala, razpisane obravnave pa se tudi ni udeležila, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je neprerekane navedbe tožeče stranke štelo kot priznane (214. člen ZPP).
prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - namen ugovornega postopka - domneva trajnejše nelikvidnosti - naknadni predlog prisilne poravnave - pogoji za glasovanje o predlogu za prisilno poravnavo - rok za pritožbo zoper objavljen sklep - upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave - načrt finančnega prestrukturiranja - sprememba načrta
Namen ugovora zoper vodenje postopka prisilne poravnave je vsakemu upniku zagotoviti enako varstvo pravic, kot bi jih imel v primeru predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. V primeru obstoja razlogov iz 2., 3., 4. ali 5. točke 172. člena ZFPPIPP sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka (tretji odstavek 179. člena ZFPPIPP). V tem okviru je z ugovornim postopkom zoper vodenje postopka prisilne poravnave v celoti varovana pravica vsakega upnika do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS, tako da mu je zagotovljen enak položaj kot v primeru predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Vsak upnik insolventnega dolžnika nima pravice vložiti predloga za začetek postopka prisilne poravnave, niti naknadnega načrta finančnega prestrukturiranja in tudi ne more zahtevati spremembe načrta finančnega prestrukturiranja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052092
OZ člen 59, 59/3, 378, 378/1, 435, 435/1. ZDDV-1 člen 36, 36/1, 36/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba - plačilo za dobavo blaga in izpolnitev pogodbe - trditveno in dokazno breme - konkretizacija trditev - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage - vsebina računa - opis na računu - specificiran račun - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - prevalitev procesnega trditvenega bremena - pavšalne trditve - nepodpisane dobavnice - nedovoljene pritožbene novote - dogovor o popustih - storniranje dobropisov - razvezni pogoj - uresničitev razveznega pogoja - zamuda s plačilom - predmet obdavčitve - obračun DDV
Pri vprašanju ustrezne konkretizacije trditev o pravno odločilnih dejstvih (in s tem sklepčnosti tožbe) ni odločilno le, kakšna je trditvena podlaga tožeče stranke, ampak tudi, kakšna je ugovorna aktivnost tožene stranke zoper trditveni temelj tožbe.
Pritožbeno sodišče ne vidi nobenega razloga za to, da bi morala tožeča stranka vsebino priloženih računov, iz katerih so jasno razvidni podatki o prodanih artiklih, njihovi količini in ceni, prepisovati še v svoje vloge. Tožena stranka je bila z računi (in ostalimi dokazi - dobavnicami) seznanjena in je imela možnost, da se do njih konkretno vsebinsko opredeli. Zato s pritožbenimi očitki, da ji je bila kršena pravica do izjave, ne more uspeti.
Sodišče prve stopnje je dogovor, da ima tožena stranka pravico do 0,02% popusta, pod pogojem, da bo račune plačevala v roku, pravilno opredelilo kot dogovorjeno ugodnost tožene stranke, ki pa velja le, če bo tožena stranka račune plačevala v dogovorjenih rokih.
SPZ člen 89, 89/2, 217, 217/2, 217/3, 218, 219. ZTLR člen 50, 54, 54/1, 54/2. ZPP člen 184, 184/2. ZZK-1 člen 19. ODZ paragraf 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479.
tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - sprememba tožbe - identičnost zahtevka - navidezni podredni zahtevek - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - obseg priposestvovane služnosti - dejansko izvrševanje služnosti - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - načelo neposrednosti - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postavitev podrednega zahtevka zmotno obravnavalo kot spremembo tožbe, saj ne gre za nobeno od situacij iz drugega odstavka 184. člena ZPP, torej ne gre niti za povečanje obstoječega zahtevka niti za spremembo istovetnosti zahtevka niti za uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. V obravnavani zadevi gre pri postavitvi podrednega zahtevka dejansko za zahtevek, ki je obsežen s primarnim zahtevkom.
Služnost se priposestvuje v obsegu, kot se je dejansko izvrševala brez nasprotovanj. Res je sicer, kar je izpostavilo sodišče prve stopnje, da se mora stvarna služnost izvrševati na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar (50. člen ZTLR in 219. člen SPZ). Navedeno pomeni, da jo je treba izvrševati obzirno, ne predstavlja pa podlage za to, da bi se obstoj služnosti lahko ugotovil v manjšem obsegu, kot se je dejansko 20 let izvrševala.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - stiki otroka - varstvo koristi otroka - prepovedane droge
Upoštevaje 15-letne težave nasprotne udeleženke z uživanjem drog in alkohola, večkratne recidive in njeno izrazito nepredvidljivo vedenje se je sodišču prve stopnje upravičeno porodila bojazen o ponovnem recidivu. Nanj je opozorila že izvedenka v svojem mnenju. Poudarila je, da abstinenca nasprotne udeleženke ni stabilna ter da je pri njej tveganje ponovnega pitja alkohola in zlorabe zdravil iz spektra hipnotikov in sedativov realna ter visoka. Poleg tega je nasprotna udeleženka opustila nadaljevanje zdravljenja v specializiranih programih, ki bi bili po ugotovitvah izvedenke nujni za ozdravitev od odvisnosti. Sklicevanje na pomembnost izvajanja stikov za vzdrževanje čustvene vezi med materjo in otrokom – ob ugotovljenih okoliščinah, ki jih je podrobno izpostavilo sodišče prve stopnje – ne more imeti želene teže.
izbris - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - odgovornost države - poslabšanje zdravstvenega stanja - strah - stres - dokaz z izvedencem medicinske stroke - neizvedba predlaganega dokaza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo konktradiktornosti
Dejstvo, da je bil tožnikov pravni položaj zaradi izbrisa otežen, samo po sebi ne zadostuje za dokazni zaključek o obstoju oziroma nastanku premoženjske škode ter o vzročni zvezi med izbrisom in zatrjevanim premoženjskim prikrajšanjem. Premoženjsko prikrajšanje ni avtomatična (nujna) in domnevana posledica izgubljenega pravnega statusa zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
Tudi glede nepremoženjske škode velja, da ni avtomatična niti domnevana posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Biti mora konkretizirana, zatrjevana in dokazana.
Skladno z določbo 252. člena ZPP bi lahko izvedenec v primeru, če bi ocenil, da ne razpolaga z vso potrebno medicinsko dokumentacijo, terjal dodatno dokumentacijo, da bi lahko izdelal izvedensko mnenje. Kot pravilno navaja pritožba, sodna praksa v primerih izvedenskih mnenj izvedencev medicinske stroke dopušča tudi, da si medicinsko dokumentacijo (dodatno) sami vpogledajo z dovoljenjem stranke bodisi pri medicinskih ustanovah ali pa jo da na razpolago stranka sama. Takšno postopanje je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dopustno in ni v nasprotju z razpravnim načelom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00048986
SPZ člen 92, 99. SZ-1 člen 111. ZPP člen 7, 212, 115, 258, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
tožba za izpraznitev nepremičnine - dogovor o uporabi nepremičnine - dokazno breme stranke - nedokazanost - uporaba nepremičnine brez pravne podlage - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - zaslišanje strank - načelo obojestranskega zaslišanja strank - kršitev načela zaslišanja stranke - izjema od načela kontradiktornosti - pravica do izjave stranke - pravica do enakega varstva pravic - zloraba pravice do izjave
Sodišče prve stopnje s tem, ko toženke ni zaslišalo, ni kršilo njene pravice do izjave. Izvedba dokaza z zaslišanjem strank namreč ni namenjena izjavljanju stranke, ampak dokazovanju spornih dejstev.
Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je v postopku zaslišalo le oba tožnika, bi lahko predstavljalo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, a le v primeru, če bi sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zaslišalo le tožnika, toženki pa bi to pravico odreklo. Kdaj lahko sodišče odloči, da zasliši le eno stranko, določa 258. člen ZPP. To lahko stori v primeru: 1. ko eni stranki niso znana sporna dejstva, 2. ko zaslišanje ene stranke ni mogoče in 3. ko ena stranka kljub pravilnem vabljenju ne pride na zaslišanje ali noče izpovedati. Sodišče prve stopnje se je v razlogih oprlo na zadnje naveden primer.
Za zaključek glavne obravnave brez izvedbe dokaza z zaslišanjem toženke v konkretnem primeru ni bilo procesnih ovir.
Toženka ni dokazala pravnega naslova (dogovora) za uporabo sporne nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00049142
ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
razmerja med starši in otrokom - začasna odredba - postopek za izdajo začasne odredbe - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - pravica do izjave - nepravdni postopek - smiselna uporaba določb ZPP - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V postopku za izdajo začasne odredbe ni nujno, da sodišče pridobi mnenje CSD, če pa ga pridobi z namenom, da z njegovo pomočjo oblikuje odločitev o predlogu oziroma namerava nanj opreti svojo odločitev, mora z mnenjem prej seznaniti oba udeleženca postopka. Ker sodišče prve stopnje ni postopalo tako, je njegova odločitev obremenjena z navedeno bistveno kršitvijo določb postopka.
nesreča pri delu - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine - nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - skaženost - objektivni in subjektivni kriteriji - sodna praksa - odbitna franšiza - dopolnitev dokaznega postopka brez obravnave pred sodiščem druge stopnje
V sodni praksi je utrjeno stališče, da mora zmanjšanje življenjskih aktivnosti, če naj upravičuje prisojo denarne odškodnine, doseči določen prag, biti mora torej tako intenzivno, da povzroča pravno upoštevne duševne bolečine. Ne zadošča, da se oškodovanec le ob določenih težjih naporih, spremembah vremena in podobnih okoliščinah spomni, da je nekoč imel poškodbo, da pri tem trpi določene manjše nevšečnosti, temveč mora iti za takšno okrnitev njegovih življenjskih funkcij, ki upoštevno vpliva na njegovo kakovost življenja.