ZDOdv člen 27. ZST-1 člen 18, 18/3, 34a. ZPP člen 116.
predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - predhodni postopek kot procesna predpostavka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja in vročitev plačilnega naloga - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje prepoznega ugovora - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - opravičen razlog za zamudo - zatrjevane napake sodišča
Vrnitev v prejšnje stanje omogoča, da se odpravijo posledice, če je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Zgolj v tem primeru se pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo.
Tožnik ni navedel nobenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker naj bi šlo za napako sodišča in ne za zamudo pravnega dejanja, ki se je iz upravičenega razloga pripetila stranki.
Oba ugovora tožnika zoper plačilna naloga je prvostopenjsko sodišče zavrglo kot prepozna, v tem primeru pa ju ni potrebno vsebinsko obravnavati.
OZ-UPB1 člen 39, 40, 40/1, 40/2, 555, 555/2. ZPP člen 3, 8, 11, 360.
izročilna pogodba - ničnost - razveza - prenos lastninske pravice na nepremičnini - neizpolnjevanje pogodbe - nedopustni nagib - nasprotovanje prisilnim predpisom, moralnim in etičnim načelom - hipoteka na podlagi zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi - dopustna podlaga pogodbe
Sodišče druge stopnje pritrjuje materialnopravni kvalifikaciji zgoraj povzetega dejanskega stanja, tako glede zaključka, da toženčeva pripoznava primarnega tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti sporazuma nasprotuje določbi 3. člena ZPP, zato sodišče takšnega razpolaganja ne sme dopustiti, kot zaključku o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka na ničnost spornega sporazuma.
skrbništvo - prekinitev pravdnega postopka - odvzem poslovne sposobnosti
Po 3. točki 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Po drugem odstavku 295. člena DZ se določba nanaša na primere, ko se z odločbo o skrbništvu izreče, da ne more sama opravljati nobenih pravnih poslov, da ne more sama opravljati določenih poslov ali da za določene pravne posle potrebuje odobritev skrbnika. Prekinitev se torej odredi le v primerih, ko je pričakovati, da bo zastopanje v tej pravdi naloga skrbnika in da oseba po pravnomočnosti odločbe o skrbništvu ne bo več smela samostojno opravljati pravdnih dejanj.
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38, 39, 58. ZSZ člen 13, 22, 64. ZLNDL člen 2, 2/1.
pridobitev lastninske pravice - denacionalizacija - nacionalizirana nepremičnina - priposestvovanje nepremičnine - pravica brezplačnega uživanja - pravica uporabe - preoblikovanje družbene lastnine v lastninsko pravico
Pravica brezplačnega uživanja je bila po svoji vsebini istovrstna pravici uporabe in je bila tako kot pravica uporabe, pridobljena po drugih predpisih, podlaga za preoblikovanje v lastninsko pravico po prvem odstavku 2. člena ZLNDL.
ZPP člen 216, 318, 318/1.. OZ člen 174, 179, 180.. URS člen 14, 22, 25.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 16.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zamudna sodba - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku za plačevanje mesečne denarne rente zaradi bodoče potrebe po tuji negi in pomoči ugodilo do višine 1 ure dnevno oziroma za mesečni znesek 180,00 EUR (30 ur x 6,00 EUR), višji zahtevek iz tega naslova (do vtoževanega mesečnega zneska 540,00 EUR) pa je zavrnilo. Zmotno je pritožbeno stališče tožene stranke, da tožnik v zvezi s tem zahtevkom ni podal zadostne trditvene podlage, saj je v tožbi ustrezno navajal, da bo tudi v bodoče potreboval povprečno 3 ure tuje pomoči in nege dnevno, predvsem pri prevozih z avtomobilom, hoji po stopnicah, osebni higieni, oblačenju, pospravljanju, pripravi hrane in drugih gospodinjskih opravilih, skrbi za krn, menjavi medicinskih pripomočkov in drugi zdravstveni negi. Zato je sodišče prve stopnje del zahtevka iz navedenega naslova neutemeljeno zavrnilo, saj tožba glede tega dela zahtevka ni bila nesklepčna. Iz tožbenih navedb je izhajala podlaga za ugoditev celotnemu zahtevku iz tega naslova.
ZDR-1 člen 17, 17/4, 89, 89/1, 89/1-4, 89/2, 116.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.. ZZRZI člen 40.. URS člen 22, 49, 66.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - zakonita odpoved - invalid
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zadnja pogodba o zaposlitvi tista, ki zavezuje obe stranki. Tako se tožnica ne more sklicevati na delo, ki ga je opravljala do leta 2014. Zaradi nove organizacije dela je bila sprejeta nova sistemizacija in skladno s to sistemizacijo je bila 15. 6. 2018 tožnici v podpis vročena nova pogodba o zaposlitvi z opisom del in nalog, ki jo je tožnica podpisala. Tako bi bila tožnica, če ji ne bi bila pred vrnitvijo na delo priznana invalidnost III. kategorije s spremenjeno delazmožnostjo, dolžna opravljati delo po tej pogodbi o zaposlitvi, torej delo na terenu in občasno v področni pisarni C. in ne dela, ki ga je nazadnje opravljala v letu 2014.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - nezakonita odpoved
Namen zagovora je zagotovitev pravice, da se delavec do očitanih kršitev opredeli, jih pojasni ali opraviči. Prepričanje delodajalca, da je kršitev storjena in da bi bil zagovor sam sebi namen, na to pravico ne more in ne sme vplivati. V obravnavanem primeru bi zagovor lahko prispeval k razjasnitvi okoliščin glede odobritve tožničinega bolniškega staleža in predložitve dokazila o njem.
sodba, s katero je bila preklicana pogojna obsodba - pogojna obsodba - pogojna obsodba s posebnim pogojem
Na podlagi gornjih ugotovitev torej ni dvoma, da so vse tri obsojenke šele po prejemu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje in v času odprtega roka za vložitev pritožbe izpolnile posebni pogoj po citirani sodbi sodišča prve stopnje opr. št. III K 10773/2019 z dne 13. 1. 2020, s čemer je odpadla tudi podlaga za preklic pogojne obsodbe po tej sodbi.
ZPP člen 205, 205/1-6, 207. ZIZ člen 194, 194/2. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ (2020) točka 2, 2/6. ZS člen 83, 83/4. ZIUPOPDVE člen 121.
prekinitev in mirovanje postopka - ustavitev izvršbe - neuspešna prodaja nepremičnine - ponovna prodaja nepremičnine - predlog upnika za prodajo - rok za podajo predloga - procesni rok - odlog izvršbe - epidemija - COVID-19 - interventni ukrep - pravna narava odloga izvršbe - prekinitev postopka - vpliv na tek rokov - tek procesnega roka
ZIZ ne ureja pravne narave odloga izvršbe v smislu prekinitve ali mirovanja postopka, govori le o odložitvi izvršbe. Sodna praksa je glede tega enotna, da odlog izvršbe, ki ga predlagata stranki, ne vpliva na tek zakonskih rokov, a vendar je v predmetni zadevi situacija nekoliko drugačna. Izvršba namreč ni bila odložena na predlog strank, ampak po samem zakonu (ZIUPOPDVE). Stranki tako na odlog izvršbe nista imeli vpliva in ta ne predstavlja njune volje, ampak voljo zakonodajalca. Zato takšnega odloga tudi ni mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka, kot je glavni argument navedenih sodnih odločb, ki govorijo o vplivu odloga izvršbe na tek zakonskih rokov. V opisani situaciji je naravi in smislu zakonitega odloga bližja primerjava s prekinitvijo postopka, ki pa vpliva na tek procesnih rokov, kakršen je tudi rok iz drugega odstavka 194. člena ZIZ.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - pogoji za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju - spremenjene okoliščine - izpolnjevanje pogodbe
Po utrjenem stališču sodne prakse se pravni red načeloma bolj nagiba k ohranitvi pogodbe kot k njenemu prenehanju in razvezo pogodbe šteje za skrajni ukrep, ne pa sankcijo, ki bi bila v celoti odvisna od pogodbenikovega dojemanja svojega trenutnega položaja. V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ) ter prepovedjo zlorabe pravic (7. člen OZ) bi bilo stališče, po katerem bi stranka, iz katere osebnostne sfere izvira razlog za neizpolnjevanje pogodbe, lahko vselej zahtevala razvezo pogodbe.Tako presoja, ali gre za neizpolnjevanje obveznosti, ki utemeljuje razvezo pogodbe, kot presoja, ali gre za v taki meri spremenjene okoliščine, da pogodbe ni več mogoče ohraniti (tega dvojega niti ni mogoče strogo ločiti), mora zato upoštevati interese obeh pogodbenih strank.
ZDSS-1 člen 41, 41/5.. ZDR-1 člen 154, 155, 155/1.
stroški postopka - uspeh v postopku
Za odločitev o stroških tožnika je podlaga v določbah 154. člena ZPP. Tožnik je v tem sporu o prenehanju delovnega razmerja uspel s ključnim delom zahtevka, v katerem je uveljavljal nezakonitost sklepov delodajalca z dne 11. 2. 2016 in z dne 30. 3. 2016, zato je upravičen do povrnitve pravdnih stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00049373
ZPP člen 286a, 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 53, 53/1, 55, 55/1, 55/1-8, 56, 225, 225/1, 225/3. OZ člen 243, 243/4, 637, 637/1, 659, 659/2.
gradbena pogodba s posebnim določilom - cena, določena s klavzulo ključ v roke - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - pravica zahtevati odpravo napak - upnikove pravice in dolžnikove obveznosti - pravica naročnika zahtevati odpravo napak - odprava napak - obseg odškodnine - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug - stroški odprave napak - odgovornost za napake - odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za napake) - sklep o izvršbi - ugovor - ugovor kot edino pravno sredstvo - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - sklep o ugovoru - ugovor po izteku roka - izpolnitev obveznosti v izvršilnem postopku - ne bis in idem - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku
Če je pritožnik izpolnil obveznost iz izvršilnega naslova pred ali po izdaji sklepa o izvršbi, mora to uspešno ugovarjati z ugovorom zoper sklep o izvršbi ali z ugovorom zoper izvršbo po izteku roka. Sicer pa je s tem ugovorom pritožnik že pravnomočno propadel. To vodi v prepoved posega v že odločeni zadevi (ne bis in idem) v fazi odločanja o končnih stroških.
Sodišče je z izvršilnim naslovom pritožniku naložilo odpravo stvarnih napak na večstanovanjskih stavbah. Za ta postopek je pomemben obseg pravnomočnega sklepa o izvršbi. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi upnika pooblastilo, da napake odpravi sam na pritožnikove stroške. Prvi in tretji odstavek 225. člena ZIZ je treba razlagati tako, da je upnik upravičen zahtevati plačilo tistega denarnega zneska v višini ocenjenih stroškov, ki so potrebni za odpravo napak glede na vsebino pogodbe, ki je bila kršena. Cilj te izvršbe je (prisilno) doseči izpolnitev dogovorjene obligacije iz gradbene pogodbe, ki je obligacija rezultata, torej konkretno pravilna izpolnitev gradbene pogodbe, ki jo je pritožnik izpolnil z napakami. Postopek odmere teh stroškov ureja ZIZ, materialnopravno podlago zanje pa predstavlja predvsem OZ.
Pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na oblikovanje cene po metodi ključ v roke, niso utemeljeni. Pogodbena klavzula ključ v roke tej zadevi pomeni le način oblikovanja cene, ki sta ga stranki pogodbe (upnik in izvajalec) določili v pogodbi. To je pravno pomembno vprašanje le v odnosu upnika (naročnika) in izvajalca. V tem postopku pa samo, če bi neobičajno vplivalo na ceno oziroma stroške dolžnika.
Stranka, ki se sklicuje na kršitev pogodbe, mora storiti vse razumne ukrepe, da bi zmanjšala škodo, ki jo je ta kršitev povzročila, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine. Ob smiselni uporabi te določbe tudi v tem postopku, je višje sodišče tudi zato v tem delu upnikov stroškovnik potrdilo. Če bi bil namreč upnik upravičen celo do višjega zneska, pritožnik ne more uspešno ugovarjati, da ne gre za stroške, ki so bili potrebni za odpravo napak.
prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - namen ugovornega postopka - domneva trajnejše nelikvidnosti - naknadni predlog prisilne poravnave - pogoji za glasovanje o predlogu za prisilno poravnavo - rok za pritožbo zoper objavljen sklep - upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave - načrt finančnega prestrukturiranja - sprememba načrta
Namen ugovora zoper vodenje postopka prisilne poravnave je vsakemu upniku zagotoviti enako varstvo pravic, kot bi jih imel v primeru predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. V primeru obstoja razlogov iz 2., 3., 4. ali 5. točke 172. člena ZFPPIPP sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka (tretji odstavek 179. člena ZFPPIPP). V tem okviru je z ugovornim postopkom zoper vodenje postopka prisilne poravnave v celoti varovana pravica vsakega upnika do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS, tako da mu je zagotovljen enak položaj kot v primeru predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Vsak upnik insolventnega dolžnika nima pravice vložiti predloga za začetek postopka prisilne poravnave, niti naknadnega načrta finančnega prestrukturiranja in tudi ne more zahtevati spremembe načrta finančnega prestrukturiranja.
Odločitev v izpodbijanem sklepu je temeljila na odločitvi iz sodbe sodišča prve stopnje XX Pd 96/2019 z dne 10. 2. 2021, da je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve pravice do tedenskega počitka v celoti (do zneska 7.770,78 EUR) utemeljen. Ker je pritožbeno sodišče to sodbo na pritožbo tožene stranke s sodbo Pdp 239/2021 z dne 13. 7. 2021 delno spremenilo, tako da je zavrnilo tožbeni zahtevek za znesek 3.912,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, se je tožnikov uspeh s 100 % znižal na 46,13 % in je treba temu ustrezno spremeniti odločitev o zahtevku za povračilo sodne takse.
pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - pravna oseba kot taksni zavezanec - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - trditveno in dokazno breme
Ker taksna oprostitev predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse oziroma jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku.
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 8, 243, 340, 341, 350, 350/2.
konkretizacija pritožbenih očitkov - uradni pritožbeni preizkus - način uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - delovne naloge - varno delovno okolje - sodelovanje izvedenca - dokazna ocena sodišča prve stopnje - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - pravilno ugotovljeno dejansko stanje - pravilna uporaba materialnega prava - zavrnitev dokaznega predloga - odgovornost delodajalca za zagotovitev pogojev za varnost in zdravje delavca
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je delodajalec odgovoren že zgolj zato, ker bi moral tožniku preprečiti opravljanje spornega opravila (obrezovanje žive meje z električnimi škarjami).
Sodišče je tisto, ki mora oceniti, katera dejstva bo na podlagi vseh izvedenih dokazov štelo kot dokazana (8. člen ZPP), glede na ugotovljena dejstva pa mora nato sprejeti pravilen materialnopravni zaključek, v danem primeru, kateri udeleženec ni upošteval vseh predpisov o varnosti in zdravju pri delu oziroma, ali je bilo ravnanje zavarovanca toženke protipravno (v nasprotju s standardi varstva pri delu).
ZPP člen 311, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-10.. ZDSS-1 člen 14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločitev izven glavne obravnave
Izpodbijana odločitev je bila sprejeta izven obravnave. Čeprav se je le tožnik v vlogi z dne 28. 6. 2021 odpovedal glavni obravnavi, kršitev 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni predmet pritožbenega preizkusa po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti pa pazi pritožbeno sodišče na postopkovno kršitev iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana v primeru napačne sestave sodišča. V zadevah iz naslova nezakonite odpovedi odloča sodišče v senatu (14. člen ZDSS-1), ne po sodniku posamezniku oziroma po predsedniku senata, kot se je opredelilo sodišče prve stopnje v uvodu sodbe. Iz spisa tudi ni razvidno, da bi bila izpodbijana odločitev 28. 6. 2021 sprejeta na seji senata, kot bi morala biti.
plačilo dodatka - povečan obseg dela - del plače iz naslova delovne uspešnosti
Za priznanje pravice do izplačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je bistveno le, ali je javni uslužbenec presegel pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu (sklep VSRS VIII Ips 56/2020 in VIII Ips 11/2020). Pri tem pa ni bistveno, ali je do tega preseganja rezultatov dela prišlo zaradi opravljanja nalog delokroga delovnega mesta, za katerega je imel javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ali zaradi opravljanja nalog drugih delovnih mest, ki jih je javni uslužbenec opravljal po odredbi nadrejenega.
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje pod točko 13 obrazložitve izpodbijane sodbe, da po obdolžencu izrečene besede glede na same okoliščine dogodka, ko se je povsem nepričakovano pojavil na kraju oškodovankinega bivališča, kjer je bila prepričana, da je pred njim varna, pomenile napad na občutek njene osebne varnosti kot zavarovane dobrine po 135. členu KZ-1 in predstavljale resno grožnjo, ki je objektivno zmožna doseči občutek ogroženosti drugega. V opisu obravnavanega kaznivega dejanja je namreč ustrezno pojasnjen pomen besed „da naj se pazi, da se ne bo ponovila zgodovina“ z opisom dogodka z dne 28. 12. 2014, ko je z oškodovanko grdo ravnal, zaradi česar je pred njim zbežala iz stanovanja, dogodek prijavila na policijo, pozneje pa obdolženca zapustila in se pred njim skrivala, kot je to opisano že zgoraj.
zavarovalna pogodba - splošni pogoji - požar - gospodarsko poslopje - obseg zavarovalnega kritja - škoda zaradi požiga
V kolikor bi bila zavarovalna pogodba sklenjena za podstrešje gospodarskega objekta, bi bilo to zapisano v polici, da gre namreč za podstrešje gospodarskega objekta, namesto da je zapisano le podstrešje, nato pa opredeljene lope, vrtne ute in nadstreški. V kolikor bi bilo zavarovano tudi podstrešje gospodarskega objekta, bi bilo to tudi zapisano na polici.