razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - nesubstanciran ugovor
Ugovor tožene stranke, da dobavnice niso žigosane, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo z obrazložitvijo, da dejstvo, da dobavnice niso žigosane, v konkretnem primeru lahko pomeni zgolj pomanjkljivost listine, ne pa avtomatsko tudi tega, da do dobav ni prišlo.
V pravdnem postopku je uveljavljeno razpravno načelo, ki strankama nalaga, da navedeta dejstva in predlagata dokaze, na katere opirata svoje zahtevke ali s katerimi izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika (212. člen ZPP). Ker se tožena stranka na trditve tožeče stranke, s katerimi je slednja določno pojasnila temelj in višino tožbenega zahtevka, ni ustrezno (konkretizirano, substancirano) odzvala, razpisane obravnave pa se tudi ni udeležila, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je neprerekane navedbe tožeče stranke štelo kot priznane (214. člen ZPP).
ZPP člen 311, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-10.. ZDSS-1 člen 14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločitev izven glavne obravnave
Izpodbijana odločitev je bila sprejeta izven obravnave. Čeprav se je le tožnik v vlogi z dne 28. 6. 2021 odpovedal glavni obravnavi, kršitev 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni predmet pritožbenega preizkusa po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti pa pazi pritožbeno sodišče na postopkovno kršitev iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana v primeru napačne sestave sodišča. V zadevah iz naslova nezakonite odpovedi odloča sodišče v senatu (14. člen ZDSS-1), ne po sodniku posamezniku oziroma po predsedniku senata, kot se je opredelilo sodišče prve stopnje v uvodu sodbe. Iz spisa tudi ni razvidno, da bi bila izpodbijana odločitev 28. 6. 2021 sprejeta na seji senata, kot bi morala biti.
ZDR-1 člen 17, 17/4, 89, 89/1, 89/1-4, 89/2, 116.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.. ZZRZI člen 40.. URS člen 22, 49, 66.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - zakonita odpoved - invalid
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zadnja pogodba o zaposlitvi tista, ki zavezuje obe stranki. Tako se tožnica ne more sklicevati na delo, ki ga je opravljala do leta 2014. Zaradi nove organizacije dela je bila sprejeta nova sistemizacija in skladno s to sistemizacijo je bila 15. 6. 2018 tožnici v podpis vročena nova pogodba o zaposlitvi z opisom del in nalog, ki jo je tožnica podpisala. Tako bi bila tožnica, če ji ne bi bila pred vrnitvijo na delo priznana invalidnost III. kategorije s spremenjeno delazmožnostjo, dolžna opravljati delo po tej pogodbi o zaposlitvi, torej delo na terenu in občasno v področni pisarni C. in ne dela, ki ga je nazadnje opravljala v letu 2014.
ZPP člen 216, 318, 318/1.. OZ člen 174, 179, 180.. URS člen 14, 22, 25.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 16.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zamudna sodba - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku za plačevanje mesečne denarne rente zaradi bodoče potrebe po tuji negi in pomoči ugodilo do višine 1 ure dnevno oziroma za mesečni znesek 180,00 EUR (30 ur x 6,00 EUR), višji zahtevek iz tega naslova (do vtoževanega mesečnega zneska 540,00 EUR) pa je zavrnilo. Zmotno je pritožbeno stališče tožene stranke, da tožnik v zvezi s tem zahtevkom ni podal zadostne trditvene podlage, saj je v tožbi ustrezno navajal, da bo tudi v bodoče potreboval povprečno 3 ure tuje pomoči in nege dnevno, predvsem pri prevozih z avtomobilom, hoji po stopnicah, osebni higieni, oblačenju, pospravljanju, pripravi hrane in drugih gospodinjskih opravilih, skrbi za krn, menjavi medicinskih pripomočkov in drugi zdravstveni negi. Zato je sodišče prve stopnje del zahtevka iz navedenega naslova neutemeljeno zavrnilo, saj tožba glede tega dela zahtevka ni bila nesklepčna. Iz tožbenih navedb je izhajala podlaga za ugoditev celotnemu zahtevku iz tega naslova.
OZ-UPB1 člen 39, 40, 40/1, 40/2, 555, 555/2. ZPP člen 3, 8, 11, 360.
izročilna pogodba - ničnost - razveza - prenos lastninske pravice na nepremičnini - neizpolnjevanje pogodbe - nedopustni nagib - nasprotovanje prisilnim predpisom, moralnim in etičnim načelom - hipoteka na podlagi zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi - dopustna podlaga pogodbe
Sodišče druge stopnje pritrjuje materialnopravni kvalifikaciji zgoraj povzetega dejanskega stanja, tako glede zaključka, da toženčeva pripoznava primarnega tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti sporazuma nasprotuje določbi 3. člena ZPP, zato sodišče takšnega razpolaganja ne sme dopustiti, kot zaključku o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka na ničnost spornega sporazuma.
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 8, 243, 340, 341, 350, 350/2.
konkretizacija pritožbenih očitkov - uradni pritožbeni preizkus - način uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - delovne naloge - varno delovno okolje - sodelovanje izvedenca - dokazna ocena sodišča prve stopnje - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - pravilno ugotovljeno dejansko stanje - pravilna uporaba materialnega prava - zavrnitev dokaznega predloga - odgovornost delodajalca za zagotovitev pogojev za varnost in zdravje delavca
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je delodajalec odgovoren že zgolj zato, ker bi moral tožniku preprečiti opravljanje spornega opravila (obrezovanje žive meje z električnimi škarjami).
Sodišče je tisto, ki mora oceniti, katera dejstva bo na podlagi vseh izvedenih dokazov štelo kot dokazana (8. člen ZPP), glede na ugotovljena dejstva pa mora nato sprejeti pravilen materialnopravni zaključek, v danem primeru, kateri udeleženec ni upošteval vseh predpisov o varnosti in zdravju pri delu oziroma, ali je bilo ravnanje zavarovanca toženke protipravno (v nasprotju s standardi varstva pri delu).
skrbništvo - prekinitev pravdnega postopka - odvzem poslovne sposobnosti
Po 3. točki 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Po drugem odstavku 295. člena DZ se določba nanaša na primere, ko se z odločbo o skrbništvu izreče, da ne more sama opravljati nobenih pravnih poslov, da ne more sama opravljati določenih poslov ali da za določene pravne posle potrebuje odobritev skrbnika. Prekinitev se torej odredi le v primerih, ko je pričakovati, da bo zastopanje v tej pravdi naloga skrbnika in da oseba po pravnomočnosti odločbe o skrbništvu ne bo več smela samostojno opravljati pravdnih dejanj.
plačilo dodatka - povečan obseg dela - del plače iz naslova delovne uspešnosti
Za priznanje pravice do izplačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela je bistveno le, ali je javni uslužbenec presegel pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu (sklep VSRS VIII Ips 56/2020 in VIII Ips 11/2020). Pri tem pa ni bistveno, ali je do tega preseganja rezultatov dela prišlo zaradi opravljanja nalog delokroga delovnega mesta, za katerega je imel javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ali zaradi opravljanja nalog drugih delovnih mest, ki jih je javni uslužbenec opravljal po odredbi nadrejenega.
prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - namen ugovornega postopka - domneva trajnejše nelikvidnosti - naknadni predlog prisilne poravnave - pogoji za glasovanje o predlogu za prisilno poravnavo - rok za pritožbo zoper objavljen sklep - upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave - načrt finančnega prestrukturiranja - sprememba načrta
Namen ugovora zoper vodenje postopka prisilne poravnave je vsakemu upniku zagotoviti enako varstvo pravic, kot bi jih imel v primeru predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. V primeru obstoja razlogov iz 2., 3., 4. ali 5. točke 172. člena ZFPPIPP sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka (tretji odstavek 179. člena ZFPPIPP). V tem okviru je z ugovornim postopkom zoper vodenje postopka prisilne poravnave v celoti varovana pravica vsakega upnika do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS, tako da mu je zagotovljen enak položaj kot v primeru predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Vsak upnik insolventnega dolžnika nima pravice vložiti predloga za začetek postopka prisilne poravnave, niti naknadnega načrta finančnega prestrukturiranja in tudi ne more zahtevati spremembe načrta finančnega prestrukturiranja.
ZPP člen 205, 205/1-6, 207. ZIZ člen 194, 194/2. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ (2020) točka 2, 2/6. ZS člen 83, 83/4. ZIUPOPDVE člen 121.
prekinitev in mirovanje postopka - ustavitev izvršbe - neuspešna prodaja nepremičnine - ponovna prodaja nepremičnine - predlog upnika za prodajo - rok za podajo predloga - procesni rok - odlog izvršbe - epidemija - COVID-19 - interventni ukrep - pravna narava odloga izvršbe - prekinitev postopka - vpliv na tek rokov - tek procesnega roka
ZIZ ne ureja pravne narave odloga izvršbe v smislu prekinitve ali mirovanja postopka, govori le o odložitvi izvršbe. Sodna praksa je glede tega enotna, da odlog izvršbe, ki ga predlagata stranki, ne vpliva na tek zakonskih rokov, a vendar je v predmetni zadevi situacija nekoliko drugačna. Izvršba namreč ni bila odložena na predlog strank, ampak po samem zakonu (ZIUPOPDVE). Stranki tako na odlog izvršbe nista imeli vpliva in ta ne predstavlja njune volje, ampak voljo zakonodajalca. Zato takšnega odloga tudi ni mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka, kot je glavni argument navedenih sodnih odločb, ki govorijo o vplivu odloga izvršbe na tek zakonskih rokov. V opisani situaciji je naravi in smislu zakonitega odloga bližja primerjava s prekinitvijo postopka, ki pa vpliva na tek procesnih rokov, kakršen je tudi rok iz drugega odstavka 194. člena ZIZ.
sodba, s katero je bila preklicana pogojna obsodba - pogojna obsodba - pogojna obsodba s posebnim pogojem
Na podlagi gornjih ugotovitev torej ni dvoma, da so vse tri obsojenke šele po prejemu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje in v času odprtega roka za vložitev pritožbe izpolnile posebni pogoj po citirani sodbi sodišča prve stopnje opr. št. III K 10773/2019 z dne 13. 1. 2020, s čemer je odpadla tudi podlaga za preklic pogojne obsodbe po tej sodbi.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - pogoji za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju - spremenjene okoliščine - izpolnjevanje pogodbe
Po utrjenem stališču sodne prakse se pravni red načeloma bolj nagiba k ohranitvi pogodbe kot k njenemu prenehanju in razvezo pogodbe šteje za skrajni ukrep, ne pa sankcijo, ki bi bila v celoti odvisna od pogodbenikovega dojemanja svojega trenutnega položaja. V nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ) ter prepovedjo zlorabe pravic (7. člen OZ) bi bilo stališče, po katerem bi stranka, iz katere osebnostne sfere izvira razlog za neizpolnjevanje pogodbe, lahko vselej zahtevala razvezo pogodbe.Tako presoja, ali gre za neizpolnjevanje obveznosti, ki utemeljuje razvezo pogodbe, kot presoja, ali gre za v taki meri spremenjene okoliščine, da pogodbe ni več mogoče ohraniti (tega dvojega niti ni mogoče strogo ločiti), mora zato upoštevati interese obeh pogodbenih strank.
vračilo štipendije - pogodba o štipendiranju - navideznost pogodbe
Tožnik, ki v pritožbi zasleduje enako odločitev oziroma dokazno oceno, kot je bila sprejeta v prvotnem postopku, zmotno vztraja, da je za sprejem odločitve ključna že zgolj vsebina same pogodbe ter nakazila. Ni res, da se sodišče do teh dokazov ni opredelilo in da glede navedenega ni možen preizkus sodbe. Pri oblikovanju dokazne ocene je sodišče izhajalo ravno iz pogodbe in nakazil, vendar pa je glede na ostale izvedene dokaze in ugotovljena dejstva pravilno zaključilo, da toženke pogodbeno določilo o vračanju štipendije ne zavezuje.
sojenje v nenavzočnosti obtoženca - pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi
Navzočnost obtoženca na glavni obravnavi ni zgolj njegova pravica, pač pa tudi dolžnost, zato je presoja o izpolnjenosti pogoja nujnosti navzočnosti na sojenju v rokah sodišča in ne obtoženega samega.
Okoliščino, da navzočnost obtoženca na glavni obravnavi ni nujna, mora sodišče ugotavljati le, če se senat odloča o vprašanju, ali naj se glavna obravnava opravi v njegovi nenavzočnosti (tretji odstavek 307. člena ZKP) ne pa ob odreditvi pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP.
Praviloma sodišče skuša doseči navzočnost obtoženca z odreditvijo privedbe na naslednji narok in šele, če ta ni uspešna, odredi pripor. To pa ne pomeni, da bi vsakič moralo postopati na ta način, še zlasti, ko je ob predhodnih primerih neudeležbe, kot v konkretni zadevi, že uporabilo možnost prisilne privedbe. Prvostopno sodišče je zato ravnalo prav, ko je odredilo pripor, brez ponovnega odrejanja prisilne privedbe.
Pri presoji, ali se obtoženec "očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo", je treba vse ugotovljene okoliščine presojati v medsebojni povezanosti, pri čemer je pomembno, da je bil obtoženec na glavno obravnavo v redu povabljen, pa nanjo ni prišel oziroma jo je zapustil, iz celote ugotovljenih dejstev, ne samo glede posameznega naroka, pa mora biti razvidno, da se očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo.
pogoji za taksno oprostitev pravne osebe - pravna oseba kot taksni zavezanec - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - trditveno in dokazno breme
Ker taksna oprostitev predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse oziroma jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - primeren dokaz - dokazovanje dejstev
Tožeča stranka izpodbija dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je sklep (s katerim ji je bila naložena dopolnitev tožbe) prejela 31. 8. 2020, a tega ne dokaže niti do stopnje verjetnosti. Pritožbi priloži le fotokopiji plačilnega nalog za doplačilo sodne takse in sklepa, s katerim ji je naložena predložitev pooblastila za tožbo, kar ni primeren dokaz za dokazovanje pritožbene trditve, da sklepa ni prejela.
ZDOdv člen 27. ZST-1 člen 18, 18/3, 34a. ZPP člen 116.
predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - predhodni postopek kot procesna predpostavka - plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja in vročitev plačilnega naloga - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje prepoznega ugovora - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - opravičen razlog za zamudo - zatrjevane napake sodišča
Vrnitev v prejšnje stanje omogoča, da se odpravijo posledice, če je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Zgolj v tem primeru se pravda vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo.
Tožnik ni navedel nobenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, ker naj bi šlo za napako sodišča in ne za zamudo pravnega dejanja, ki se je iz upravičenega razloga pripetila stranki.
Oba ugovora tožnika zoper plačilna naloga je prvostopenjsko sodišče zavrglo kot prepozna, v tem primeru pa ju ni potrebno vsebinsko obravnavati.
zavarovanje z začasno odredbo - avtorska pravica - trditveno in dokazno breme - eventualna maksima - računalniški program - podatkovna baza - imetništvo avtorskih pravic - avtorsko delo - individualnost avtorskega dela - domneva kdo je avtor - verjetnost kršitve avtorske pravice
ZIZ in ZASP določbe, ki bi določala zatrjevano eventualno maksimo, nimata. Katero določbo postopka je sodišče z upoštevanjem upnikovega odgovora kršilo, dolžnik niti ne pove. Iz ustavne pravice do enakega varstva pravic izhaja, da lahko upnik v odgovoru na ugovor odgovori na dolžnikove ugovorne navedbe, se opredeli do ponujenih dokazov, in če je to zaradi uspeha potrebno, pri tem navede nova dejstva in nove dokaze, s čimer skuša ovreči utemeljenost dolžnikovega ugovora. Upnik v odgovoru na ugovor ni dopolnjeval morebiti pomanjkljive trditvene in dokazne podlage predloga za zavarovanje. Le dopolnil jo je, glede na vsebino dolžnikovega ugovora.
Imetnik materialnopravnih upravičenj je v tem primeru delodajalec, to je upnik. Kot takemu mu gre tudi zahtevek za pravno varstvo njegovih materialnopravnih upravičenj. Računalniški program z opisanimi funkcionalnostmi je kompleksen. S tem je materialnopravni pogoj individualnosti za potrebe tega postopka zadosti izkazan. Upnik računalniški program na svoji spletni strani trži kot svojega. Upnik se navzven deklarira kot avtor, v predlogu za zavarovanje poimensko navede nekatere od 20 občin, katerim prodaja licenco za uporabo programa, za eno od njih vsekakor to pritožbeno ni sporno.
ZDSS-1 člen 41, 41/5.. ZDR-1 člen 154, 155, 155/1.
stroški postopka - uspeh v postopku
Za odločitev o stroških tožnika je podlaga v določbah 154. člena ZPP. Tožnik je v tem sporu o prenehanju delovnega razmerja uspel s ključnim delom zahtevka, v katerem je uveljavljal nezakonitost sklepov delodajalca z dne 11. 2. 2016 in z dne 30. 3. 2016, zato je upravičen do povrnitve pravdnih stroškov.