Toženec, ki je za delo sposoben, mora upoštevati, da ima preživljanje mladoletnih otrok prednost pred vsemi ostalimi obveznosti staršev in bo moral poskrbeti, da bo otroka ustrezno preživljal, če ne drugače pa tako, da bo poprijel za kakšno dopolnilno delo.
V skladu z določbo 196. člena DZ se preživnina lahko zahteva od vložitve predloga za določitev preživnine.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora
V primeru, da je ugovor dolžnika obrazložen, pa je dolžno izvršilno sodišče v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ odločiti, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Vse pritožbene trditve, s katerimi upnik zatrjuje in dokazuje svojo terjatev, pa za predmetni pritožbeni preizkus niso pravno relevantne, saj na zaključek o obrazloženosti dolžnikovega ugovora ne morejo vplivati. Obravnavalo jih bo pravdno sodišče v nadaljnjem kontradiktornem pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00051376
OZ člen 92, 610. ZOR člen 591. SZ člen 147, 150. ZSR člen 5, 5/1, 20. SZ-1 člen 111, 111/1, 111/2.
najemna pogodba za stanovanje - najem za nedoločen čas - neprofitna najemnina - izpraznitev in izročitev stanovanja - imetnik stanovanjske pravice - pravice uporabnika stanovanja - skupno gospodinjstvo - kršitev najemne pogodbe - ničnost najemne pogodbe - stanovanjska pravica po ZSR - prenos lastninske pravice - prenos najemne pogodbe - uveljavljanje ničnosti - nedovoljena pritožbena novota
Toženec je bil imetnik stanovanjske pravice na podlagi sklenjene najemne pogodbe za nedoločen čas za neprofitno najemnino. Toženec zakonito zaseda stanovanje, zato zahtevek za izpraznitev in izročitev stanovanja ne more biti utemeljen.
Velja poudariti, da je sodišče prve stopnje izdalo vmesno sodbo, s katero je odločilo o podlagi odškodninske odgovornosti toženk. V takšni sodbi mora sodišče sicer ugotoviti vse elemente civilnega delikta, vendar se ni dolžno ukvarjati z obsegom škode. Hkrati velja še, da mora izmed navedenih predpostavk obstoj škode ugotoviti (le) z veliko stopnjo verjetnosti.
Prva toženka je stečajna upraviteljica, medtem ko je tožnica upnica stečajnega dolžnika. Položaj obeh je v stečajnem postopku (glej ZFPPIPP) povsem različen in ena od glavnih dolžnosti stečajne upraviteljice (in ne upnice) je, da s profesionalno skrbnostjo poskrbi za zavarovanje premoženja stečajnega dolžnika (stečajne mase).
Primarno velja že na tem mestu izpostaviti, da je ureditev odškodninske odgovornosti stečajnih upraviteljev urejena v specialni določbi 102. člena ZFPPIPP, ki izključuje uporabo splošnih odškodninskih predpostavk iz 131. člena OZ in po presoji pritožbenega sodišča, v delu, ko določa eksulpacijske razloge, tudi (primarno) izključuje neposredno uporabo 140. člena OZ. Povedano drugače, 140. člen OZ je treba uporabiti v okviru ekskulpacijskih razlogov po 102. členu ZFPPIPP. Podredno pa je za uporabo določbe o tožničinem prispevku k nastali škodi po 140. členu OZ potrebna nedvoumna, resna in svobodna izjava volje (lahko tudi konkludentna), iz katere je razvidno, da je tožnica privolila v kršitev kakšne svoje pravice in se odpovedala uveljavljanju zahtevkov iz te kršitve. 140. člena OZ tudi ni mogoče uporabiti v primerih, ko oškodovanci poznajo rizike, ki se jim vede izpostavijo. Ravnanja oziroma opustitve tožnice (upnice) in njena zavedanja, ki se ji očitajo s strani toženk, nimajo takšne narave, da bi bilo mogoče sklepati o njenem prispevku k nastali škodi.
Določba Splošnih pogojev za zavarovanje poklicne odgovornosti za čiste premoženjske škode, ki določa, da so iz zavarovanje poklicne odgovornosti stečajnih upraviteljev, izključeni odškodninski zahtevki zaradi kršitve izpolnitvenih rokov, je tudi po presoji pritožbenega sodišča nična. In sicer je nična v skladu s 121. členom OZ, ker iz zavarovanja poklicne odgovornosti stečajnih upraviteljev izključuje izredno obširen (op. jasno je, da so stečajni postopki hitri in vezani na spoštovanje številnih rokov ter izpeljavo mnogih dolžnostnih ravnanj) in zato povsem pretiran obseg odškodninskih zahtevkov, s čimer nasprotuje samemu namenu predmetnega zavarovanja.
motenje posesti - motilno dejanje - zadnje stanje posesti - uporaba dovozne poti - omejen in otežen dostop - samovoljno ravnanje - zapornica - prepovedni zahtevek - alternativni tožbeni zahtevek - prekluzivni rok - etažna lastnina - neprerekana dejstva
Tožeča stranka do svojih poslovnih prostorov lahko prihaja, vendar ne več na način, kot je prihajala do sedaj, to je po vzhodni poti mimo zapornice. To ji je tožena stranka s samovoljnim in protipravnim ravnanjem onemogočila.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila nepremičnina, glede katere tožnik zahteva posestno varstvo, med pravdo prodana in na njej pravdni stranki nimata več posesti. V skladu z enotno sodno prakso, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in citiralo, odtujitev stvari v takšnem primeru pomeni oviro za uspeh v motenjski pravdi. Namen tega postopka je namreč v učinkovitem in hitrem varstvu zadnjega posestnega stanja, ki pa je lahko usmerjeno le zoper tistega, ki ima stvar v posesti in lahko omogoči restitucijo. Ker je toženka posest izgubila, je tudi tožniku ne more omogočiti, zato tožnik z dajatvenim in prepovednim zahtevkom, ki prestavljata cilj posestnega varstva, ne more biti uspešen. S tem odpade tudi njegov pravni interes za vztrajanje pri ugotovitvenem delu tožbe.
Po ustaljeni sodni praksi je pravni posel glede posamezne stvari iz skupnega premoženja, ki ga sklene le en zakonec brez soglasja drugega, izpodbojen, in še to zgolj ob nedobrovernosti pridobitelja, ne pa ničen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00050454
KZ-1 člen 240, 240/1. ZKP člen 181, 181/1, 181/1-5.
zavrnitev zahteve za preiskavo - dejanje majhnega pomena - pogoji za dejanje majhnega pomena - neznatna nevarnost dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - povrnitev škode
Pritrditi je pritožniku, da okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje izpostavilo v izpodbijanem sklepu, ne dajejo podlage za zaključek, da je v konkretnem primeru podana nesorazmernost med majhnim pomenom dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon. Sodišče prve stopnje je izhajajoč iz določbe 181. člena ZKP kot relevantne okoliščine izpostavilo nekaznovanost osumljenca in odsotnost drugega kazenskega postopka zoper njega, da je bil v času storitve kaznivega dejanja edini družbenik družbe oče osumljenca, da je novi družbenik za očitano kaznivo dejanje vedel že ob pogajanjih o prodaji družbe in tega ni omenjal pri prenosu deležev, ampak šele čez dobra štiri leta, ter da je bila škoda, ki je nastala s kaznivim dejanjem, na podlagi pravnomočne sodbe z dne 12. 12. 2017 povrnjena. Izpostavljene okoliščine po oceni pritožbenega sodišča ne kažejo na manjši pomen ogroženosti pravne vrednote, kar je bistvo t. i. dejanja majhnega pomena. Nizka ogroženost pravne vrednote je namreč tista, ki daje kaznivemu dejanju tako majhno težo, da ni mogoče upravičiti kazenskega pregona.
odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo, ki jo povzroči domača žival - imetništvo živali - odgovornost imetnika živali - pes - soprispevek - protipravno ravnanje - domača žival - imetništvo - solidarna odgovornost - pravno vprašanje - izvedensko mnenje
Pojem imetnik živali je pravni standard in ga je treba napolniti z okoliščinami konkretnega primera. Ker ne gre za vprašanje kinološke stroke, pač pa za pravni pojem, se o tem ni pristojen izrekati izvedenec kinološke stroke.
obseg zapustnikovega premoženja - stanovanje - vpogled v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Zapuščinsko sodišče mora celostno ugotoviti zapustnikovo premoženje. Glede nepremičnine, to je glede stanovanja, je sodišče prve stopnje razpolagalo z identifikacijsko označbo predmetnega stanovanja, zato bi moralo tudi v izreku glede te nepremičnine navesti to nepremičnino s podatki iz zemljiške knjige. Takšno ugotovitev bi sodišče prve stopnje napravilo iz predloženega zemljiškoknjižnega izpiska, za predmetno stanovanje št. 1191 in bi tudi glede tega stanovanja moralo nato odrediti potrebne vpise v zemljiško knjigo
zastaranje judikatnih terjatev - pretrganje zastaranja - ugasnitev hipoteke s potekom časa - časovno neomejeno uveljavljanje poplačilne pravice
Upnikova hipoteka je bila ustanovljena 1997 v času veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, skladno s katerim pa sodno uveljavljanje te pravice ni bilo omejeno zato upnikova hipoteka ni mogla ugasniti.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - kmetijsko zemljišče - listina primerna za vpis lastninske pravice - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - prenos zemljišč na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov - potrdilo o odobritvi pravnega posla in potrdilo, da odobritev ni potrebna
Presoja primernosti listine, ko se predlaga vpis lastninske pravice v korist države.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8. ZPrCP člen 12, 13, 101, 101/3, 101/3-3.
zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - kontrola prometa - pooblastila policije
Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopnim, ko je obrazložilo, da sta policista imela vsa zakonska pooblastila, da obdolženca kontrolirata v cestnem prometu, skladno z določbami 12. in 13. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP). Zato sta utemeljeno zapeljala za njim, ga s svetlobnimi in zvočnimi signali ustavljala, česar pa obdolženec ni upošteval, ampak je zavil na dvorišče domače hiše. Tako je obstajala njuna legitimna pravica, da obdolženca preverita, saj je s tem, ko ni upošteval zvočnih in svetlobnih znakov, ki sta jih uporabila policista za zaustavitev, kršil določbo 3. točke tretjega odstavka 101. člena ZPrCP. Policista sta torej imela vsa pooblastila, da sta na obdolženčevem dvorišču izvedla identifikacijski postopek, ki je bil zakonit, zanj pa ni bilo potrebno pridobiti odredbe sodišča. Sicer pa bi bilo stališče obrambe o potrebi za odredbo sodišča v takih primerih nevzdržno. To bi pomenilo, da bi lahko bil vsak voznik, ko ob kontroli policije ne bi ustavil in bi zapeljal na domače dvorišče, izvzet iz vsakršne nadaljnje kontrole. Sodišče prve stopnje zato utemeljeno obrazlaga, da to ni bil namen zakonodajalca, še manj pa je to v skladu z zagotavljanjem splošne varnosti v cestnem prometu. Vsa morebitna nadaljnja ravnanja obdolženca, ki jih opisujeta policista, pa so zahtevala njuno nadaljnjo zakonito postopanje.
Plačila med toženo stranko in G. d.o.o. ne predstavljajo plačil med Občino ... in toženo stranko in zgolj v teh plačilih bi lahko bil namenski depozit. Tega izvedenec ni ugotovil, čeprav je to ugotavljal na zahtevo tožeče stranke in zato je pritožbeni očitek, da ″je vsem jasno, da se tega ne da ugotoviti″ pritrditev pritožnika samega, da iz poslovne dokumentacije tega sploh ni mogoče z gotovostjo ugotoviti.
Poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, mora pritožba zoper sklep obsegati še naslednje posebne sestavine: 1. navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga; 2. izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu; 3. pritožbene razloge in 4. podpis pritožnika. V skladu s 3. odstavkom 343. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je pritožba nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP, torej, če ne vsebuje navedbe sklepa, zoper katerega se vlaga in če ne vsebuje podpisa pritožnika, ki sta nujni sestavini pritožbe. Nasprotni udeleženec je bil v pravnem pouku izpodbijanega sklepa natančno poučen o tem, kaj vse mora pritožba vsebovati in opozorjen na to, da se pritožba, ki ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zavrže, ne da bi sodišče pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Kljub temu pa pravočasna pritožba nasprotnega udeleženca v tem konkretnem primeru ne vsebuje ene izmed nujnih sestavin pritožbe, t.j. podpisa pritožnika. Glede na to, da je pritožbo nasprotni udeleženec vložil v fizični obliki z navadno pošto po pošti, bi moral pritožbo, da bi bila popolna, podpisati lastnoročno. Ker pa njegova pritožba lastnoročnega podpisa ne vsebuje (njegov podpis je le natipkan), je njegova pritožba nepopolna, pritožbeno sodišče pa jo je moralo iz tega razloga zavreči, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje.
javna cesta - javno dobro - kategorizirana javna cesta - ugotovitev vrednosti nepremičnine - izvršba na nepremičnino
Skladno s 1. točko drugega odstavka 32. člena ZIZ predmet izvršbe ne morejo biti stvari, ki niso v prometu. Po drugem odstavku 3. člena ZCes-1 so javne ceste javno dobro in so izven pravnega prometa.
poslovodstvo brez naročila - lastninska pravica na nepremičnini - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - dejanski lastnik nepremičnine - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel
Predpostavka za poslovodstvo brez naročila je, da je opravljeno delo v korist osebe, od katere se zahteva povračilo stroškov, korist od opravljenih del pa je v konkretnem primeru lahko imel le lastnik nepremičnine. Vsekakor zgolj domnevno obnašanje tožene stranke kot lastnice sporne nepremičnine ne pomeni, da je bila to tudi pravno. Obnašanje tožene stranke kot lastnice ni pravno relevantno dejstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00049371
DZ člen 183. ZPP člen 337.
dolžnost preživljanja - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - redno šolanje - trditveno in dokazno breme - dopustne pritožbene novote
Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da je polnoletni otrok upravičen do preživnine so: 1. redno šolanje, 2. da otrok ni zaposlen oziroma ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb in 3. časovna omejitev obveznosti plačevanja preživnine do prvega zaključka izobraževanja. V primerih, ko pri izobraževanju otroka po polnoletnosti pride do zastojev ali prekinitve, je trditveno in dokazno breme na upniku, da zatrjuje in izkaže obstoj tistih upravičenih razlogov oziroma obstoj okoliščin, ki so podlaga za to, da se opraviči, da izvršilni naslov, ki je podlaga za preživninsko upravičenje, ne ugasne. Poklicni maturanti, ki se želijo vpisati na univerzitetni študij in morajo zato opraviti izpit iz splošne mature, so tako dolžni izkazati vpis na višjo stopnjo izobraževanja ali pa zatrjevati obstoj okoliščin, ki opravičujejo, da do vpisa na višji nivo izobraževanja ni prišlo.
OZ-UPB1 člen 39, 40, 40/1, 40/2, 555, 555/2. ZPP člen 3, 8, 11, 360.
izročilna pogodba - ničnost - razveza - prenos lastninske pravice na nepremičnini - neizpolnjevanje pogodbe - nedopustni nagib - nasprotovanje prisilnim predpisom, moralnim in etičnim načelom - hipoteka na podlagi zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi - dopustna podlaga pogodbe
Sodišče druge stopnje pritrjuje materialnopravni kvalifikaciji zgoraj povzetega dejanskega stanja, tako glede zaključka, da toženčeva pripoznava primarnega tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti sporazuma nasprotuje določbi 3. člena ZPP, zato sodišče takšnega razpolaganja ne sme dopustiti, kot zaključku o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka na ničnost spornega sporazuma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048993
ZPP člen 318. OZ člen 106, 190.
izdaja zamudne sodbe - nevložitev odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - plačilo opravljenih del - obnova poslovnega prostora - najem prostorov - najem za nedoločen čas - vrednost del - dogovor o plačilu - odstop od pogodbe - izjava o odstopu od pogodbe - odstop od pogodbe brez dodatnega roka
Tožnikov poziv tožencu, da tožniku plača vrednost obnovitvenih del, se šteje kot odstop od pogodbe, ker je zahteval vrnitev tistega, kar je prej izpolnil, toženec pa svojega dela obveznosti ni izpolnil oziroma ne namerava izpolniti. Izjava o odstopu od pogodbe brez naknadnega roka se lahko da izrecno, mogoče pa je od pogodbe odstopiti tudi s konkludentnimi dejanji. Če je pogodbena stranka že izpolnila svojo obveznosti, se lahko šteje, da želi odstopiti od pogodbe, če zahteva vrnitev tistega, kar je sama prej izpolnila.
Upnik lahko odstopi od pogodbe, ne da bi pustil dolžniku dodatni rok za izpolnitev, če iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil.