V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila nepremičnina, glede katere tožnik zahteva posestno varstvo, med pravdo prodana in na njej pravdni stranki nimata več posesti. V skladu z enotno sodno prakso, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in citiralo, odtujitev stvari v takšnem primeru pomeni oviro za uspeh v motenjski pravdi. Namen tega postopka je namreč v učinkovitem in hitrem varstvu zadnjega posestnega stanja, ki pa je lahko usmerjeno le zoper tistega, ki ima stvar v posesti in lahko omogoči restitucijo. Ker je toženka posest izgubila, je tudi tožniku ne more omogočiti, zato tožnik z dajatvenim in prepovednim zahtevkom, ki prestavljata cilj posestnega varstva, ne more biti uspešen. S tem odpade tudi njegov pravni interes za vztrajanje pri ugotovitvenem delu tožbe.
Po ustaljeni sodni praksi je pravni posel glede posamezne stvari iz skupnega premoženja, ki ga sklene le en zakonec brez soglasja drugega, izpodbojen, in še to zgolj ob nedobrovernosti pridobitelja, ne pa ničen.
ZPP člen 254, 254/3, 287, 287/2.. ZPIZ-2 člen 63, 82.
ugotavljanje invalidnosti - izvedensko mnenje - III. kategorija invalidnosti
V izvedenskem mnenju sodne izvedenke specialistke medicine dela, pritožbeno sodišče ni našlo napak ali kakršnihkoli nepravilnosti in neskladij, ki bi terjale drugačno oceno. Strokovno prepričljivo je pojasnila, da glede na ugotovljene spremembe zdravstvenega stanja, in sicer zmerne degenerativne spremembe v vratni in ledveni hrbtenici, kar izhaja tudi iz izvida ortopeda z dne 17. 9. 2020, na katerega se sklicuje tožnik, tožnik ni več zmožen za svoje delo, je pa zmožen opravljati druga dela v okviru svojega poklica, to je vsa dela, ki jih lahko opravlja kot gozdarski tehnik in ki ustrezajo tožnikovim telesnim in duševnim zmožnostim. Izvedensko mnenje je strokovno prepričljivo in ni podlage za zatrjevanje nasprotnega, torej, da izvedensko mnenje ni prepričljivo, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba.
ZKP člen 354, 354/1, 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11,. KZ-1 člen 113, 113/1, 113/2.
kaznivo dejanje trgovine z ljudmi - drugostopenjska razveljavitev izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev dokazne presoje - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih
Po oceni pritožbenega sodišča v navedenih primerih ne gre za nobeno dovoljeno spremembo opisa kaznivega dejanj, temveč za povsem samostojne posege sodišča prve stopnje v opisu dejanja, ki jih je v škodo obdolženke sodišče napravilo v posledici izpovedbe oškodovanke. Sodišče prve stopnje je s tem v opis vneslo dodatna oziroma spremenjena dejstva in okoliščine, ki jih obtožba državnega tožilstva sploh ni zajemala, v tej posledici pa je obdolženko spoznalo za krivo dejanja, ki se ji sploh ni očitalo. Zaradi navedenega je izrek izpodbijane sodbe obremenjen z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člen ZKP, saj je sodišče prve stopnje opis dejanja spremenilo tako, da med obtožbo in sodbo več ni objektivne identitete, s čimer je bila obtožba prekoračena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00051376
OZ člen 92, 610. ZOR člen 591. SZ člen 147, 150. ZSR člen 5, 5/1, 20. SZ-1 člen 111, 111/1, 111/2.
najemna pogodba za stanovanje - najem za nedoločen čas - neprofitna najemnina - izpraznitev in izročitev stanovanja - imetnik stanovanjske pravice - pravice uporabnika stanovanja - skupno gospodinjstvo - kršitev najemne pogodbe - ničnost najemne pogodbe - stanovanjska pravica po ZSR - prenos lastninske pravice - prenos najemne pogodbe - uveljavljanje ničnosti - nedovoljena pritožbena novota
Toženec je bil imetnik stanovanjske pravice na podlagi sklenjene najemne pogodbe za nedoločen čas za neprofitno najemnino. Toženec zakonito zaseda stanovanje, zato zahtevek za izpraznitev in izročitev stanovanja ne more biti utemeljen.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00049990
OZ člen 619, 635, 651, 665, 665/2, 766.
odgovornost nadzornika za stvarne napake gradnje - odgovornost za stvarne napake - mandatna pogodba - opustitev obveznosti - rok za vložitev tožbe - napake gradnje - nadzornik gradbenih del
Odgovornost nadzornika pri izvedbi gradbenega nadzora nima narave odgovornosti za stvarne napake. V dejanskih okoliščinah te zadeve, ko je bila med strankami sklenjena mandatna pogodba, ni materialnopravnega razloga za vnašanje dodatnih (posebnih) predpostavk odgovornosti za stvarne napake, ki so zakonsko določene za izvajalčevo odgovornost za napake pri podjemni oziroma gradbeni pogodbi. Izvajalčeve napake gradnje, do katerih naj bi po trditvah tožeče stranke prišlo zaradi opustitve strokovnega nadzora toženih strank, vedno pomenijo škodo za naročnika. Gre za isto škodo, brez te, se pravi brez napak gradnje ni mogoče govoriti o odškodninski obveznosti nadzornega inženirja. Ne pomeni pa to, da mora naročnik za odškodninsko obveznost nadzornega inženirja vložiti tožbo zoper slednjega v prekluzivnem roku iz 635. člena OZ, saj je ne vlaga zoper izvajalca.
ZUTD člen 3, 3/3, 54, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 65/1, 65/1-8, 67, 67/5.. ZUP člen 9, 9/3, 237, 237/2, 237/2-3.. ZPP člen 8.. ZUTD-E člen 65, 65/1, 65/1-8, 67, 67/5.. OZ člen 21.
pravica do denarnega nadomestila - obveščanje zavoda - prenehanje pravice do denarnega nadomestila
Ob izpostavljenih prepričljivih dejanskih ugotovitvah, odločilnih za rešitev zadeve, tudi po presoji pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji za prenehanje pravice do priznanega nadomestila za brezposelnost, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje.
Pritožbeno sodišče soglaša z materialnim stališčem sodišča prve stopnje (11. tč. obrazložitve), da je namen 5. odstavka 67. člena ZUTD, da se za vse primere, ko so zavarovanci upravičeni do denarnega nadomestila zagotovi seznanjenost Zavoda o pridobivanju dohodka iz dela ne glede na višino. Izguba pravice do nadomestila zaradi zamude 8-dnevnega roka pri obveščanju Zavoda o podlagi izplačila iz 5. odstavka 67. člena ZUTD bi pomenila nesorazmerni poseg v pravico do socialne varnosti iz 3. člena ZUTD. Tudi sicer 8-dnevni rok iz 5. odstavka glede na celotno vsebino 67. člena ZUTD, ki ureja zmanjšanje denarne dajatve in ne izgubo pravic, ne more biti prekluzivne narave. Drugačna interpretacija bi pomenila popolno izvotlitev pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost in posledično ustavno zagotovljene pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave, ko zavarovanci brezposelni postanejo brez svoje krivde ali proti njihovi volji.
Tožnik je umaknil tožbo preden se je toženka z vložitvijo odgovora na tožbo spustila v obravnavanje glavne stvari, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ustavilo pravdni postopek.
obvestilo o vloženi reviziji - dobrovernost pridobitelja - denarna odškodnina - pogoji za prekinitev postopka - ustavna pritožba - regresni zahtevek - neupravičena pridobitev na podlagi pravnomočne odločbe
Sodišče prve stopnje je skladno z ustaljeno sodno prakso in pravno teorijo obrazložilo, da informacija o vloženi reviziji izključi dobro vero oškodovanca, ki je prejel odškodnino, in mu naloži breme, da prejete odškodnine še ne porabi na način, ki bi predstavljal dokončen odpad koristi.
ZZK-1 člen 36, 36/1, 36/2, 38, 38/2, 40, 40/1, 40/1-1, 40/3, 40/3-1, 40/4. ZSKZ člen 14.
vknjižba lastninske pravice na kmetijskem zemljišču - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - pravica uporabe - zemljiškoknjižno dovolilo - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ
Načeloma se za listine iz 1. točke tretjega odstavka 40. člena ZZK-1 uporablja tudi drugi odstavek 38. člena ZZK-1 in v tem pogledu ima sodišče prve stopnje prav. Vendar pa je ta primer izjemen in smiselna uporaba teh pravil glede na okoliščine primera terja drugačno razlago. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da se ga v tem primeru ne uporabi. Zemljiškoknjižnemu dovolilu ni bilo treba priložiti odobritve pravnega posla oziroma potrdila, da odobritev ni potrebna.
Pri razlagi je treba izhajati iz namena določbe drugega odstavka 38. člena ZZK-1, ki je v varstvu javnega interesa. V konkretnem primeru pa ta upoštevaje vsebino Pogodbe, zakonodajo, ki ureja lastninjenje kmetijskih zemljišč ter zakonodajo, ki ureja varstvo kmetijskih zemljišč, po presoji pritožbenega sodišča ne more biti ogrožen. Iz listin, zakonodaje in vpisov v zemljiški knjigi izhaja, da ne gre za promet s kmetijskimi zemljišči, gre za ureditev neurejenega stanja iz tranzicijskih časov, ki sta ga s pogodbo uredili država in občina, edini potencialni upravičenki iz naslova lastninjenja teh zemljišč na podlagi 14. člena ZSKZ.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - domneva o umiku pritožbe - neplačilo sodne takse
Ker toženec sodne takse za pritožbo zoper sodbo na podlagi pripoznave ni plačal, plačila sodne takse pa tudi ni bil oproščen, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je pritožbo umaknil.
odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo, ki jo povzroči domača žival - imetništvo živali - odgovornost imetnika živali - pes - soprispevek - protipravno ravnanje - domača žival - imetništvo - solidarna odgovornost - pravno vprašanje - izvedensko mnenje
Pojem imetnik živali je pravni standard in ga je treba napolniti z okoliščinami konkretnega primera. Ker ne gre za vprašanje kinološke stroke, pač pa za pravni pojem, se o tem ni pristojen izrekati izvedenec kinološke stroke.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - domneva umika ugovora
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
OZ člen 282, 435, 461, 461/1, 465, 468, 468/1, 468/2, 468/3, 480, 480/2. ZPP člen 212, 339, 339/2-14.
prodajna pogodba - vsebina pogodbe - očitne stvarne napake - ugovor znižanja kupnine - procesni pobot - izgubljeni dobiček - škoda zaradi zaupanja - obvestilo o napakah - konkretiziranost trditev - dokazna presoja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Tožena stranka je v procesni pobot uveljavljala škodo (izgubljeni dobiček), ki naj bi ji nastala zaradi zatrjevane stvarne napake tožeče stranke, zaradi česar naj ne bi dobila od tretjega (svoje sopogodbenice) v celoti plačila za svoje delo. Gre za t. i. škodo zaradi zaupanja (ki obsega tudi izgubljeni dobiček) in ne za refleksno škodo, ki nastane zaradi napake stvari na drugih pravnih dobrinah, torej izven sfere predmeta izpolnitve (tretji odstavek 468. člena OZ). Škodo zaradi zaupanja pa lahko kupec uveljavlja od prodajalca le, če so izpolnjene enake predpostavke kot za jamčevalne zahtevke za stvarne napake.
ZIZ člen 272, 272/1. ZZZDR člen 59. URS člen 15, 15/3.
pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna ureditev spornega pravnega razmerja - izročitev nepremičnine v posest - skupno premoženje zakoncev - pravica do doma - uporaba stanovanja - souporaba stanovanja - pogoj reverzibilnosti - ukrepi po zpnd - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja
Tožnik je s stopnjo verjetnosti dokazal, da ima na stanovanju enaka lastninskopravna upravičenja kot toženka. Oba, tako tožnik kot toženka, imata tudi pravico do doma. Ker si stojijo nasproti človekove pravice tožnika in toženke, mora sodišča obseg izvrševanja njunih pravic na podlagi tretjega odstavka 15. člena Ustave RS omejiti na tisto mero, ki je nujna zaradi uresničevanja človekove pravice drugega. To pa terja vrednostno tehtanje pomena obeh pravic in teže posega.
Pri odločanju o predlagani začasni odredbi mora sodišče presoditi, ali je glede na okoliščine konkretnega primera še pred koncem postopka treba z ureditveno začasno odredbo začasno urediti sporno pravno razmerje zato, da se bo preprečila uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode ali preprečile neugodne posledice za tožnika (če se predlog zavrne) ali za toženko (če se predlogu ugodi), ob pogoju, da bo v primeru, če bo izdana zavrnilna sodba, mogoče za toženko vzpostaviti sedanje stanje (reverzibilnost).
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - delno plačilo odškodnine - valorizacija - metoda valorizacije
Valorizacija je metoda, s katero se ohranja kupna moč denarja in pomeni izjemo od načela monetarnega nominalizma, ki je uzakonjen v 371. členu OZ. Zato je v primeru delnega plačila odškodnine za nematerialno škodo treba to delno plačilo valorizirati.
zastaranje judikatnih terjatev - pretrganje zastaranja - ugasnitev hipoteke s potekom časa - časovno neomejeno uveljavljanje poplačilne pravice
Upnikova hipoteka je bila ustanovljena 1997 v času veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, skladno s katerim pa sodno uveljavljanje te pravice ni bilo omejeno zato upnikova hipoteka ni mogla ugasniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052092
OZ člen 59, 59/3, 378, 378/1, 435, 435/1. ZDDV-1 člen 36, 36/1, 36/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba - plačilo za dobavo blaga in izpolnitev pogodbe - trditveno in dokazno breme - konkretizacija trditev - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage - vsebina računa - opis na računu - specificiran račun - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - prevalitev procesnega trditvenega bremena - pavšalne trditve - nepodpisane dobavnice - nedovoljene pritožbene novote - dogovor o popustih - storniranje dobropisov - razvezni pogoj - uresničitev razveznega pogoja - zamuda s plačilom - predmet obdavčitve - obračun DDV
Pri vprašanju ustrezne konkretizacije trditev o pravno odločilnih dejstvih (in s tem sklepčnosti tožbe) ni odločilno le, kakšna je trditvena podlaga tožeče stranke, ampak tudi, kakšna je ugovorna aktivnost tožene stranke zoper trditveni temelj tožbe.
Pritožbeno sodišče ne vidi nobenega razloga za to, da bi morala tožeča stranka vsebino priloženih računov, iz katerih so jasno razvidni podatki o prodanih artiklih, njihovi količini in ceni, prepisovati še v svoje vloge. Tožena stranka je bila z računi (in ostalimi dokazi - dobavnicami) seznanjena in je imela možnost, da se do njih konkretno vsebinsko opredeli. Zato s pritožbenimi očitki, da ji je bila kršena pravica do izjave, ne more uspeti.
Sodišče prve stopnje je dogovor, da ima tožena stranka pravico do 0,02% popusta, pod pogojem, da bo račune plačevala v roku, pravilno opredelilo kot dogovorjeno ugodnost tožene stranke, ki pa velja le, če bo tožena stranka račune plačevala v dogovorjenih rokih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00049063
OZ člen 193, 198, 346, 347, 347/1. ZPP člen 212. ZASP člen 146, 146/1-1.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - nadomestilo za uporabo - neupravičena obogatitev - sklepčnost zahtevka - odločanje o pravnomočno odločeni stvari - identiteta spora - zastaranje zahtevka - nedobrovernost
Čeprav mora kabelski operater skladno z ZMed kabelsko retransmisirati tako radijske kot televizijske programe, to skladno z ustaljeno sodno prakso samo po sebi še ne pomeni, da denarno terjatev za plačilo nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbe ni mogoče ločiti na del, ki odpade na kabelsko retransmisijo glasbe v radijskih programih, in del, ki odpade na kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih.
S sklenitvijo sodne poravnave v postopku II P 125/2016 pravdni stranki nista uredili pravnih razmerij, ki izvirajo iz kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih. S sodno poravnavo so bila namreč med pravdnima strankama urejena le pravna razmerja v zvezi s plačilom nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbe v radijskih programih. Zato odločanje o zahtevku iz tega postopka ne predstavlja odločanja o že razsojeni stvari.
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 8, 243, 340, 341, 350, 350/2.
konkretizacija pritožbenih očitkov - uradni pritožbeni preizkus - način uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - delovne naloge - varno delovno okolje - sodelovanje izvedenca - dokazna ocena sodišča prve stopnje - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - pravilno ugotovljeno dejansko stanje - pravilna uporaba materialnega prava - zavrnitev dokaznega predloga - odgovornost delodajalca za zagotovitev pogojev za varnost in zdravje delavca
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je delodajalec odgovoren že zgolj zato, ker bi moral tožniku preprečiti opravljanje spornega opravila (obrezovanje žive meje z električnimi škarjami).
Sodišče je tisto, ki mora oceniti, katera dejstva bo na podlagi vseh izvedenih dokazov štelo kot dokazana (8. člen ZPP), glede na ugotovljena dejstva pa mora nato sprejeti pravilen materialnopravni zaključek, v danem primeru, kateri udeleženec ni upošteval vseh predpisov o varnosti in zdravju pri delu oziroma, ali je bilo ravnanje zavarovanca toženke protipravno (v nasprotju s standardi varstva pri delu).