sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene razmere - obseg stikov - spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev - preiskovalno načelo - postopek za varstvo koristi otroka - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Prvo sodišče je zmotno presodilo, da neizvrševanje stikov ne predstavlja spremenjenih razmer.
Okoliščina, da je nasprotni udeleženec prodal solastninski delež na nepremičnini ter s prejeto kupnino, najetim kreditom in prihranki kupil stanovanje, nima nobenega pomena za odločitev v zadevi, saj se njegove preživninske zmožnosti zaradi tega niso spremenile. Stanovanje uporablja za bivanje, ne pa za oddajanje oziroma pridobivanje dodatnega dohodka. Bistveno je, da nakup stanovanja ne more iti na škodo hčerkinega preživljanja oziroma da se očetove preživninske zmožnosti zaradi tega niso mogle poslabšati v hčerkino škodo.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila nepremičnina, glede katere tožnik zahteva posestno varstvo, med pravdo prodana in na njej pravdni stranki nimata več posesti. V skladu z enotno sodno prakso, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in citiralo, odtujitev stvari v takšnem primeru pomeni oviro za uspeh v motenjski pravdi. Namen tega postopka je namreč v učinkovitem in hitrem varstvu zadnjega posestnega stanja, ki pa je lahko usmerjeno le zoper tistega, ki ima stvar v posesti in lahko omogoči restitucijo. Ker je toženka posest izgubila, je tudi tožniku ne more omogočiti, zato tožnik z dajatvenim in prepovednim zahtevkom, ki prestavljata cilj posestnega varstva, ne more biti uspešen. S tem odpade tudi njegov pravni interes za vztrajanje pri ugotovitvenem delu tožbe.
Po ustaljeni sodni praksi je pravni posel glede posamezne stvari iz skupnega premoženja, ki ga sklene le en zakonec brez soglasja drugega, izpodbojen, in še to zgolj ob nedobrovernosti pridobitelja, ne pa ničen.
javna cesta - javno dobro - kategorizirana javna cesta - ugotovitev vrednosti nepremičnine - izvršba na nepremičnino
Skladno s 1. točko drugega odstavka 32. člena ZIZ predmet izvršbe ne morejo biti stvari, ki niso v prometu. Po drugem odstavku 3. člena ZCes-1 so javne ceste javno dobro in so izven pravnega prometa.
obvestilo o vloženi reviziji - dobrovernost pridobitelja - denarna odškodnina - pogoji za prekinitev postopka - ustavna pritožba - regresni zahtevek - neupravičena pridobitev na podlagi pravnomočne odločbe
Sodišče prve stopnje je skladno z ustaljeno sodno prakso in pravno teorijo obrazložilo, da informacija o vloženi reviziji izključi dobro vero oškodovanca, ki je prejel odškodnino, in mu naloži breme, da prejete odškodnine še ne porabi na način, ki bi predstavljal dokončen odpad koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00051376
OZ člen 92, 610. ZOR člen 591. SZ člen 147, 150. ZSR člen 5, 5/1, 20. SZ-1 člen 111, 111/1, 111/2.
najemna pogodba za stanovanje - najem za nedoločen čas - neprofitna najemnina - izpraznitev in izročitev stanovanja - imetnik stanovanjske pravice - pravice uporabnika stanovanja - skupno gospodinjstvo - kršitev najemne pogodbe - ničnost najemne pogodbe - stanovanjska pravica po ZSR - prenos lastninske pravice - prenos najemne pogodbe - uveljavljanje ničnosti - nedovoljena pritožbena novota
Toženec je bil imetnik stanovanjske pravice na podlagi sklenjene najemne pogodbe za nedoločen čas za neprofitno najemnino. Toženec zakonito zaseda stanovanje, zato zahtevek za izpraznitev in izročitev stanovanja ne more biti utemeljen.
ZPP člen 30, 30/2, 30/2-3. SPZ člen 48. OZ člen 190.
stvarna pristojnost - spori iz pristojnosti okrajnega sodišča - razmejitev med okrajno in okrožno pristojnostjo - najemno razmerje - vlaganja najemnika - povrnitev vlaganj najemnika v poslovni prostor - spor iz najemnega razmerja
Četudi se pravdni stranki z najemno pogodbo nista posebej dogovorili o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z obnovitvenimi vlaganji tožnice in s tem izboljšanjem nepremičnine ter povečanjem njene vrednosti, je pravilno stališče izpodbijanega sklepa, da gre tudi v tem primeru za spor, ki izvira iz najemnega razmerja. Brez dogovora pravdnih strank v najemni pogodbi o nameravani prenovi in opremi poslovnega prostora, da bo primeren za opravljanje bančne dejavnosti, namreč do spora med pravdnima strankama ne bi prišlo. To vodi v zaključek, da obravnavani spor izvira iz najemnega razmerja in je za sojenje stvarno pristojno Okrajno sodišče.
zastaranje judikatnih terjatev - pretrganje zastaranja - ugasnitev hipoteke s potekom časa - časovno neomejeno uveljavljanje poplačilne pravice
Upnikova hipoteka je bila ustanovljena 1997 v času veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, skladno s katerim pa sodno uveljavljanje te pravice ni bilo omejeno zato upnikova hipoteka ni mogla ugasniti.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora
V primeru, da je ugovor dolžnika obrazložen, pa je dolžno izvršilno sodišče v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ odločiti, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Vse pritožbene trditve, s katerimi upnik zatrjuje in dokazuje svojo terjatev, pa za predmetni pritožbeni preizkus niso pravno relevantne, saj na zaključek o obrazloženosti dolžnikovega ugovora ne morejo vplivati. Obravnavalo jih bo pravdno sodišče v nadaljnjem kontradiktornem pravdnem postopku.
ZST-1 člen 1, 11, 11/1, 11/2, 11/5, 12a, 12a/3. ZPP člen 212. ZUPJS člen 10, 10/1-1, 12, 12/1, 13, 13/1-1. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZIUPOPDVE člen 121.
oprostitev plačila sodne takse za revizijo - dopustitev revizije - odlog ali obročno plačilo sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - možnost razpolaganja s premoženjem - razpoložljivi del - sklep o izvršbi - prisilna izterjava - prostovoljno prevzeta obveznost - osnovni znesek minimalnega dohodka - trditveno in dokazno breme - stranska intervencija - povrnitev stroškov
Trditveno in dokazno breme o obstoju upravičenih razlogov iz tretjega odstavka 12.a člena ZST-1 je na predlagatelju.
Sodišče prve stopnje predlagatelja ni dolžno pozivati na kakršnakoli pojasnila v zvezi njegovim materialnim položajem. Skladno z določilom 212. člena ZPP, ki se v postopkih odločanja glede plačila sodnih taks smiselno uporabljajo na podlagi 1. člena ZST-1, je namreč predlagatelj tisti, ki mora zatrjevati in dokazati vsa pravno odločilna dejstva. Torej mora navesti vsa pravno odločilna dejstva iz katerih izhaja, da sodne takse glede na njegov materialni položaj in materialni položaj njegovih družinskih članov ne more plačati oziroma da je ne more plačati takoj ali plačati takoj v celotnem znesku brez občutnega zmanjšanja sredstev s katerimi se preživlja oziroma se preživljajo njegovi družinski člani. Trditve in ponujeni dokazi morajo biti takšni, da sodišču ob skrbni presoji vseh okoliščin omogočajo ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za ugoditev taksni oprostitvi.
Ker je v tem primeru predlagatelj prostovoljno prevzel obveznosti, ki se sedaj prisilno izterjujejo na podlagi sklepa o izvrši, pri odločitvi o taksnih ugodnostih ni dopustno upoštevati, da predlagatelj dejansko ne more razpolagati s celotnimi svojimi prejemki (tretji odstavek 12.a člena ZST-1). Prisilna izvršba zaradi izpolnitve prostovoljno prevzete obveznosti tudi ne predstavlja izjeme, ki omogoča znižanje dohodkov po določilu 1. točke prvega odstavka 13. člena ZUPJS.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - domneva umika ugovora
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
Toženec, ki je za delo sposoben, mora upoštevati, da ima preživljanje mladoletnih otrok prednost pred vsemi ostalimi obveznosti staršev in bo moral poskrbeti, da bo otroka ustrezno preživljal, če ne drugače pa tako, da bo poprijel za kakšno dopolnilno delo.
V skladu z določbo 196. člena DZ se preživnina lahko zahteva od vložitve predloga za določitev preživnine.
Upravičen razlog za fikcijo vročitve je namreč v tem, da temelji na realnem pričakovanju, da se bo naslovnik s sodnim pisanjem pravočasno seznanil in da mu bo s tem omogočeno, da uresniči pravico izjave v postopku.
obseg zapustnikovega premoženja - stanovanje - vpogled v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Zapuščinsko sodišče mora celostno ugotoviti zapustnikovo premoženje. Glede nepremičnine, to je glede stanovanja, je sodišče prve stopnje razpolagalo z identifikacijsko označbo predmetnega stanovanja, zato bi moralo tudi v izreku glede te nepremičnine navesti to nepremičnino s podatki iz zemljiške knjige. Takšno ugotovitev bi sodišče prve stopnje napravilo iz predloženega zemljiškoknjižnega izpiska, za predmetno stanovanje št. 1191 in bi tudi glede tega stanovanja moralo nato odrediti potrebne vpise v zemljiško knjigo
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - domneva o umiku pritožbe - neplačilo sodne takse
Ker toženec sodne takse za pritožbo zoper sodbo na podlagi pripoznave ni plačal, plačila sodne takse pa tudi ni bil oproščen, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je pritožbo umaknil.
izvršilni postopek - pobot - materialnopravni pobot v izvršilnem postopku - nesporna terjatev upnika - pravnomočno ugotovljena terjatev
V izvršilnem postopku lahko dolžnik z materialnopravnim pobotnim ugovorom uspe le v primeru, če je njegova terjatev nesporna ali ugotovljena s pravnomočno sodbo ali sodno poravnavo.
postopki sprejema osebe na zdravljenje oziroma obravnavo - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - prisilna privedba - prostovoljno sodelovanje
Pritožba utemeljeno poudarja, da je podlaga za odredbo privedbe s strani sodišča sklep o zadržanju osebe v psihiatrični bolnišnici, ki ga lahko to ob upoštevanju vseh pogojev iz prvega odstavka 44. člen ZDZdr izda le na predlog izvedenca in zoper katerega se ima oseba (nasprotni udeleženec) pravico pritožiti. Šele če prostovoljna izvršitev takšnega sklepa ni možna, lahko sodišče (ob smiselni uporabi pogojev iz drugega in tretjega odstavka 52. člena ZDZdr) odredi privedbo.
sodba, s katero je bila preklicana pogojna obsodba - pogojna obsodba - pogojna obsodba s posebnim pogojem
Na podlagi gornjih ugotovitev torej ni dvoma, da so vse tri obsojenke šele po prejemu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje in v času odprtega roka za vložitev pritožbe izpolnile posebni pogoj po citirani sodbi sodišča prve stopnje opr. št. III K 10773/2019 z dne 13. 1. 2020, s čemer je odpadla tudi podlaga za preklic pogojne obsodbe po tej sodbi.
Odločitev v izpodbijanem sklepu je temeljila na odločitvi iz sodbe sodišča prve stopnje XX Pd 96/2019 z dne 10. 2. 2021, da je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve pravice do tedenskega počitka v celoti (do zneska 7.770,78 EUR) utemeljen. Ker je pritožbeno sodišče to sodbo na pritožbo tožene stranke s sodbo Pdp 239/2021 z dne 13. 7. 2021 delno spremenilo, tako da je zavrnilo tožbeni zahtevek za znesek 3.912,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, se je tožnikov uspeh s 100 % znižal na 46,13 % in je treba temu ustrezno spremeniti odločitev o zahtevku za povračilo sodne takse.
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 8, 243, 340, 341, 350, 350/2.
konkretizacija pritožbenih očitkov - uradni pritožbeni preizkus - način uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - delovne naloge - varno delovno okolje - sodelovanje izvedenca - dokazna ocena sodišča prve stopnje - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - pravilno ugotovljeno dejansko stanje - pravilna uporaba materialnega prava - zavrnitev dokaznega predloga - odgovornost delodajalca za zagotovitev pogojev za varnost in zdravje delavca
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je delodajalec odgovoren že zgolj zato, ker bi moral tožniku preprečiti opravljanje spornega opravila (obrezovanje žive meje z električnimi škarjami).
Sodišče je tisto, ki mora oceniti, katera dejstva bo na podlagi vseh izvedenih dokazov štelo kot dokazana (8. člen ZPP), glede na ugotovljena dejstva pa mora nato sprejeti pravilen materialnopravni zaključek, v danem primeru, kateri udeleženec ni upošteval vseh predpisov o varnosti in zdravju pri delu oziroma, ali je bilo ravnanje zavarovanca toženke protipravno (v nasprotju s standardi varstva pri delu).