ZST-1 člen 1, 11, 11/1, 11/2, 11/5, 12a, 12a/3. ZPP člen 212. ZUPJS člen 10, 10/1-1, 12, 12/1, 13, 13/1-1. ZSVarPre člen 8, 8/1. ZIUPOPDVE člen 121.
oprostitev plačila sodne takse za revizijo - dopustitev revizije - odlog ali obročno plačilo sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - možnost razpolaganja s premoženjem - razpoložljivi del - sklep o izvršbi - prisilna izterjava - prostovoljno prevzeta obveznost - osnovni znesek minimalnega dohodka - trditveno in dokazno breme - stranska intervencija - povrnitev stroškov
Trditveno in dokazno breme o obstoju upravičenih razlogov iz tretjega odstavka 12.a člena ZST-1 je na predlagatelju.
Sodišče prve stopnje predlagatelja ni dolžno pozivati na kakršnakoli pojasnila v zvezi njegovim materialnim položajem. Skladno z določilom 212. člena ZPP, ki se v postopkih odločanja glede plačila sodnih taks smiselno uporabljajo na podlagi 1. člena ZST-1, je namreč predlagatelj tisti, ki mora zatrjevati in dokazati vsa pravno odločilna dejstva. Torej mora navesti vsa pravno odločilna dejstva iz katerih izhaja, da sodne takse glede na njegov materialni položaj in materialni položaj njegovih družinskih članov ne more plačati oziroma da je ne more plačati takoj ali plačati takoj v celotnem znesku brez občutnega zmanjšanja sredstev s katerimi se preživlja oziroma se preživljajo njegovi družinski člani. Trditve in ponujeni dokazi morajo biti takšni, da sodišču ob skrbni presoji vseh okoliščin omogočajo ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za ugoditev taksni oprostitvi.
Ker je v tem primeru predlagatelj prostovoljno prevzel obveznosti, ki se sedaj prisilno izterjujejo na podlagi sklepa o izvrši, pri odločitvi o taksnih ugodnostih ni dopustno upoštevati, da predlagatelj dejansko ne more razpolagati s celotnimi svojimi prejemki (tretji odstavek 12.a člena ZST-1). Prisilna izvršba zaradi izpolnitve prostovoljno prevzete obveznosti tudi ne predstavlja izjeme, ki omogoča znižanje dohodkov po določilu 1. točke prvega odstavka 13. člena ZUPJS.
odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo, ki jo povzroči domača žival - imetništvo živali - odgovornost imetnika živali - pes - soprispevek - protipravno ravnanje - domača žival - imetništvo - solidarna odgovornost - pravno vprašanje - izvedensko mnenje
Pojem imetnik živali je pravni standard in ga je treba napolniti z okoliščinami konkretnega primera. Ker ne gre za vprašanje kinološke stroke, pač pa za pravni pojem, se o tem ni pristojen izrekati izvedenec kinološke stroke.
ZKP člen 354, 354/1, 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11,. KZ-1 člen 113, 113/1, 113/2.
kaznivo dejanje trgovine z ljudmi - drugostopenjska razveljavitev izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev dokazne presoje - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih
Po oceni pritožbenega sodišča v navedenih primerih ne gre za nobeno dovoljeno spremembo opisa kaznivega dejanj, temveč za povsem samostojne posege sodišča prve stopnje v opisu dejanja, ki jih je v škodo obdolženke sodišče napravilo v posledici izpovedbe oškodovanke. Sodišče prve stopnje je s tem v opis vneslo dodatna oziroma spremenjena dejstva in okoliščine, ki jih obtožba državnega tožilstva sploh ni zajemala, v tej posledici pa je obdolženko spoznalo za krivo dejanja, ki se ji sploh ni očitalo. Zaradi navedenega je izrek izpodbijane sodbe obremenjen z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člen ZKP, saj je sodišče prve stopnje opis dejanja spremenilo tako, da med obtožbo in sodbo več ni objektivne identitete, s čimer je bila obtožba prekoračena.
sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene razmere - obseg stikov - spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev - preiskovalno načelo - postopek za varstvo koristi otroka - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Prvo sodišče je zmotno presodilo, da neizvrševanje stikov ne predstavlja spremenjenih razmer.
Okoliščina, da je nasprotni udeleženec prodal solastninski delež na nepremičnini ter s prejeto kupnino, najetim kreditom in prihranki kupil stanovanje, nima nobenega pomena za odločitev v zadevi, saj se njegove preživninske zmožnosti zaradi tega niso spremenile. Stanovanje uporablja za bivanje, ne pa za oddajanje oziroma pridobivanje dodatnega dohodka. Bistveno je, da nakup stanovanja ne more iti na škodo hčerkinega preživljanja oziroma da se očetove preživninske zmožnosti zaradi tega niso mogle poslabšati v hčerkino škodo.
ZPP člen 254, 254/3, 287, 287/2.. ZPIZ-2 člen 63, 82.
ugotavljanje invalidnosti - izvedensko mnenje - III. kategorija invalidnosti
V izvedenskem mnenju sodne izvedenke specialistke medicine dela, pritožbeno sodišče ni našlo napak ali kakršnihkoli nepravilnosti in neskladij, ki bi terjale drugačno oceno. Strokovno prepričljivo je pojasnila, da glede na ugotovljene spremembe zdravstvenega stanja, in sicer zmerne degenerativne spremembe v vratni in ledveni hrbtenici, kar izhaja tudi iz izvida ortopeda z dne 17. 9. 2020, na katerega se sklicuje tožnik, tožnik ni več zmožen za svoje delo, je pa zmožen opravljati druga dela v okviru svojega poklica, to je vsa dela, ki jih lahko opravlja kot gozdarski tehnik in ki ustrezajo tožnikovim telesnim in duševnim zmožnostim. Izvedensko mnenje je strokovno prepričljivo in ni podlage za zatrjevanje nasprotnega, torej, da izvedensko mnenje ni prepričljivo, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba.
obvestilo o vloženi reviziji - dobrovernost pridobitelja - denarna odškodnina - pogoji za prekinitev postopka - ustavna pritožba - regresni zahtevek - neupravičena pridobitev na podlagi pravnomočne odločbe
Sodišče prve stopnje je skladno z ustaljeno sodno prakso in pravno teorijo obrazložilo, da informacija o vloženi reviziji izključi dobro vero oškodovanca, ki je prejel odškodnino, in mu naloži breme, da prejete odškodnine še ne porabi na način, ki bi predstavljal dokončen odpad koristi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00049829
KZ-1 člen 99, 99/9, 99/9-1, 209, 209/1, 209/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 391.
poneverba - kaznivo dejanje poneverbe - premična stvar - identifikacija premičnin - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja - majhna premoženjska vrednost
Vrednost posamezne listine določajo njene fizične ali materialne sestavine kot tisto kar ta listina v intelektualnem smislu običajno vsebuje. Gre za razmerje, pri katerem je lahko listina enkrat več vredna zaradi njenih materialnih sestavin, spet drugič zaradi njene vsebine.
Poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, mora pritožba zoper sklep obsegati še naslednje posebne sestavine: 1. navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga; 2. izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu; 3. pritožbene razloge in 4. podpis pritožnika. V skladu s 3. odstavkom 343. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je pritožba nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP, torej, če ne vsebuje navedbe sklepa, zoper katerega se vlaga in če ne vsebuje podpisa pritožnika, ki sta nujni sestavini pritožbe. Nasprotni udeleženec je bil v pravnem pouku izpodbijanega sklepa natančno poučen o tem, kaj vse mora pritožba vsebovati in opozorjen na to, da se pritožba, ki ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zavrže, ne da bi sodišče pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Kljub temu pa pravočasna pritožba nasprotnega udeleženca v tem konkretnem primeru ne vsebuje ene izmed nujnih sestavin pritožbe, t.j. podpisa pritožnika. Glede na to, da je pritožbo nasprotni udeleženec vložil v fizični obliki z navadno pošto po pošti, bi moral pritožbo, da bi bila popolna, podpisati lastnoročno. Ker pa njegova pritožba lastnoročnega podpisa ne vsebuje (njegov podpis je le natipkan), je njegova pritožba nepopolna, pritožbeno sodišče pa jo je moralo iz tega razloga zavreči, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8. ZPrCP člen 12, 13, 101, 101/3, 101/3-3.
zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - kontrola prometa - pooblastila policije
Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopnim, ko je obrazložilo, da sta policista imela vsa zakonska pooblastila, da obdolženca kontrolirata v cestnem prometu, skladno z določbami 12. in 13. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP). Zato sta utemeljeno zapeljala za njim, ga s svetlobnimi in zvočnimi signali ustavljala, česar pa obdolženec ni upošteval, ampak je zavil na dvorišče domače hiše. Tako je obstajala njuna legitimna pravica, da obdolženca preverita, saj je s tem, ko ni upošteval zvočnih in svetlobnih znakov, ki sta jih uporabila policista za zaustavitev, kršil določbo 3. točke tretjega odstavka 101. člena ZPrCP. Policista sta torej imela vsa pooblastila, da sta na obdolženčevem dvorišču izvedla identifikacijski postopek, ki je bil zakonit, zanj pa ni bilo potrebno pridobiti odredbe sodišča. Sicer pa bi bilo stališče obrambe o potrebi za odredbo sodišča v takih primerih nevzdržno. To bi pomenilo, da bi lahko bil vsak voznik, ko ob kontroli policije ne bi ustavil in bi zapeljal na domače dvorišče, izvzet iz vsakršne nadaljnje kontrole. Sodišče prve stopnje zato utemeljeno obrazlaga, da to ni bil namen zakonodajalca, še manj pa je to v skladu z zagotavljanjem splošne varnosti v cestnem prometu. Vsa morebitna nadaljnja ravnanja obdolženca, ki jih opisujeta policista, pa so zahtevala njuno nadaljnjo zakonito postopanje.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - kmetijsko zemljišče - listina primerna za vpis lastninske pravice - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ - prenos zemljišč na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov - potrdilo o odobritvi pravnega posla in potrdilo, da odobritev ni potrebna
Presoja primernosti listine, ko se predlaga vpis lastninske pravice v korist države.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00051376
OZ člen 92, 610. ZOR člen 591. SZ člen 147, 150. ZSR člen 5, 5/1, 20. SZ-1 člen 111, 111/1, 111/2.
najemna pogodba za stanovanje - najem za nedoločen čas - neprofitna najemnina - izpraznitev in izročitev stanovanja - imetnik stanovanjske pravice - pravice uporabnika stanovanja - skupno gospodinjstvo - kršitev najemne pogodbe - ničnost najemne pogodbe - stanovanjska pravica po ZSR - prenos lastninske pravice - prenos najemne pogodbe - uveljavljanje ničnosti - nedovoljena pritožbena novota
Toženec je bil imetnik stanovanjske pravice na podlagi sklenjene najemne pogodbe za nedoločen čas za neprofitno najemnino. Toženec zakonito zaseda stanovanje, zato zahtevek za izpraznitev in izročitev stanovanja ne more biti utemeljen.
ZIZ člen 272, 272/1. ZZZDR člen 59. URS člen 15, 15/3.
pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna ureditev spornega pravnega razmerja - izročitev nepremičnine v posest - skupno premoženje zakoncev - pravica do doma - uporaba stanovanja - souporaba stanovanja - pogoj reverzibilnosti - ukrepi po zpnd - izselitev iz skupnega stanovanja zaradi nasilja
Tožnik je s stopnjo verjetnosti dokazal, da ima na stanovanju enaka lastninskopravna upravičenja kot toženka. Oba, tako tožnik kot toženka, imata tudi pravico do doma. Ker si stojijo nasproti človekove pravice tožnika in toženke, mora sodišča obseg izvrševanja njunih pravic na podlagi tretjega odstavka 15. člena Ustave RS omejiti na tisto mero, ki je nujna zaradi uresničevanja človekove pravice drugega. To pa terja vrednostno tehtanje pomena obeh pravic in teže posega.
Pri odločanju o predlagani začasni odredbi mora sodišče presoditi, ali je glede na okoliščine konkretnega primera še pred koncem postopka treba z ureditveno začasno odredbo začasno urediti sporno pravno razmerje zato, da se bo preprečila uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode ali preprečile neugodne posledice za tožnika (če se predlog zavrne) ali za toženko (če se predlogu ugodi), ob pogoju, da bo v primeru, če bo izdana zavrnilna sodba, mogoče za toženko vzpostaviti sedanje stanje (reverzibilnost).
začasna odredba - redno šolanje - osebni stiki z otrokom
Sodišče izda začasno odredbo za nadomestitev soglasja enega od staršev za prešolanje otroka, če se stranki ne sporazumeta v katero šolo se bo vpisal otrok na začetku šolskega leta.
poslovodstvo brez naročila - lastninska pravica na nepremičnini - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - dejanski lastnik nepremičnine - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel
Predpostavka za poslovodstvo brez naročila je, da je opravljeno delo v korist osebe, od katere se zahteva povračilo stroškov, korist od opravljenih del pa je v konkretnem primeru lahko imel le lastnik nepremičnine. Vsekakor zgolj domnevno obnašanje tožene stranke kot lastnice sporne nepremičnine ne pomeni, da je bila to tudi pravno. Obnašanje tožene stranke kot lastnice ni pravno relevantno dejstvo.
OZ člen 282, 435, 461, 461/1, 465, 468, 468/1, 468/2, 468/3, 480, 480/2. ZPP člen 212, 339, 339/2-14.
prodajna pogodba - vsebina pogodbe - očitne stvarne napake - ugovor znižanja kupnine - procesni pobot - izgubljeni dobiček - škoda zaradi zaupanja - obvestilo o napakah - konkretiziranost trditev - dokazna presoja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Tožena stranka je v procesni pobot uveljavljala škodo (izgubljeni dobiček), ki naj bi ji nastala zaradi zatrjevane stvarne napake tožeče stranke, zaradi česar naj ne bi dobila od tretjega (svoje sopogodbenice) v celoti plačila za svoje delo. Gre za t. i. škodo zaradi zaupanja (ki obsega tudi izgubljeni dobiček) in ne za refleksno škodo, ki nastane zaradi napake stvari na drugih pravnih dobrinah, torej izven sfere predmeta izpolnitve (tretji odstavek 468. člena OZ). Škodo zaradi zaupanja pa lahko kupec uveljavlja od prodajalca le, če so izpolnjene enake predpostavke kot za jamčevalne zahtevke za stvarne napake.
obseg zapustnikovega premoženja - stanovanje - vpogled v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Zapuščinsko sodišče mora celostno ugotoviti zapustnikovo premoženje. Glede nepremičnine, to je glede stanovanja, je sodišče prve stopnje razpolagalo z identifikacijsko označbo predmetnega stanovanja, zato bi moralo tudi v izreku glede te nepremičnine navesti to nepremičnino s podatki iz zemljiške knjige. Takšno ugotovitev bi sodišče prve stopnje napravilo iz predloženega zemljiškoknjižnega izpiska, za predmetno stanovanje št. 1191 in bi tudi glede tega stanovanja moralo nato odrediti potrebne vpise v zemljiško knjigo
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 121/2, 122, 123, 123/2, 127, 127/2. ZPP člen 343.
stečajni postopek - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavženje predloga - uporaba določb ZFPPIPP - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - zavrženje pritožbe kot prepozne - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - vročanje - osebno vročanje
Sodišče prve stopnje je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno zavrnilo pritožničino zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje, saj ZFPPIPP tega instituta ne pozna oziroma njegovo uporabo izrecno odklanja. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, je bil namen zakonodajalca, da so stečajni postopki hitri in ekonomični, zato ZFPPIPP vsebuje nekatere pravne institute, ki naj postopek pohitrijo.
javna cesta - javno dobro - kategorizirana javna cesta - ugotovitev vrednosti nepremičnine - izvršba na nepremičnino
Skladno s 1. točko drugega odstavka 32. člena ZIZ predmet izvršbe ne morejo biti stvari, ki niso v prometu. Po drugem odstavku 3. člena ZCes-1 so javne ceste javno dobro in so izven pravnega prometa.