ZPP člen 367, 367a, 367b, 374, 374/1. ZPP-E člen 125, 125/3.
direktna revizija - zavrženje revizije kot nedovoljene - pritožba zoper sklep o zavrženju revizije - zavrnitev pritožbe
Ker direktna revizija brez predhodne vložitve predloga za dopustitev revizije, kateremu bi bilo (vsaj delno) ugodeno, ni dovoljena, je Upravno sodišče tako revizijo pravilno zavrglo na podlagi prvega odstavka 374. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00040312
ZBPP člen 30, 30/9. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - tožba v upravnem sporu - procesna predpostavka za tožbo - pravni interes za tožbo - izboljšanje pravnega položaja - akt, s katerim ni poseženo v tožnikove pravice - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Pritožnik je vložil izpodbojno tožbo zoper odločitev toženke o razrešitvi pritožnika kot izvajalca BPP za konkretnega upravičenca, pri čemer je pritožnik razrešitev predlagal sam. To pomeni, da si z izpodbijano tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj je z izrekom odločbe organa BPP, ki jo želi izpodbijati, odločeno tako, kot je predlagal, obrazložitev upravne odločbe pa ne posega v pravice ali pravne koristi strank upravnega postopka.
Pritožnik sicer zatrjuje, da razlogi, s katerimi je toženka utemeljila odločitev o razrešitvi, posegajo v njegovo "odvetniško in psihično integriteto", vendar so te trditve zgolj pavšalne in ne izkazujejo posega v pravno varovan položaj. Ne v tožbi ne v pritožbi pritožnik ne zatrjuje niti, da bi ga toženka razrešila na taki pravni podlagi, da bi morala o tem obvestiti Odvetniško zbornico Slovenije.
CESTE IN CESTNI PROMET - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00041037
URS člen 2, 154, 154/1, 155, 155/1, 155/2. ZCes-1 člen 78, 78/2, 78/3, 78/5, 118, 118/1. ZIN člen 2, 2/1. ZJC-C člen 68, 68/2.
dopuščena revizija - postavitev objekta za oglaševanje - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - poseg v varovalni pas državne ceste - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - soglasje upravljalca javne ceste - soglasje Direkcije RS za ceste za poseg v varovalnem pasu - retroaktivna uporaba zakona - prepoved retroaktivne veljave zakona - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega prava
Kršitev prepovedi retroaktivne uporabe zakona je podana tudi, če veljavni predpis mimo pogojev iz drugega odstavka 155. člena Ustave ureja določene posledice na pravno in dejansko stanje, ki se je zaključilo pred začetkom njegove veljavnosti. Ker torej ZCes-1 sploh nima določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege v prostor varovalnega pasu državne ceste, na podlagi obravnavane ureditve za revidentko ni mogla nastati dodatna obveznost (pridobitve soglasja), pomembna za presojo zakonitosti postavljenega objekta za oglaševanje. Inšpektor za ceste bi lahko naložil odstranitev tabel za oglaševanje, če bi ZCes-1 tudi za te, ki so bile (zakonito) postavljene pred njegovo uveljavitvijo, izrecno določil obveznost pridobitve soglasja v za to določenem prehodnem obdobju, po neuspešno pretečenem roku pa bi predvidel inšpekcijsko ukrepanje. A kot pojasnjeno, v zakonu takih določb ni.
Za presojo zakonitosti postavitve revidentkinih oglasnih tabel v varovalnem pasu državne ceste (v naselju) je treba uporabiti zakon, veljaven v času postavitve, to je ZJC, in ne kasnejšega ZCes-1.
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00040313
Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1. ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 9, 9/4. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - svobodna volja - aktivnost stranke v postopku - varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - napačna uporaba materialnega prava - skrajšani postopek ali posebni ugotovitveni postopek - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Ker so bila devizna sredstva s tožnikove stare devizne knjižice veljavno prenesena na njegov posebni račun za uporabo v postopku privatizacije in torej na dan odločanja tožnik ni imel terjatve do banke iz prvega odstavka 2. člena ZNISESČP, Republika Slovenija za to neobstoječo tožnikovo terjatev skladno z določbo 5. člena ZNISESČP ne more prevzeti izpolnitve obveznosti.
V zvezi s pomisleki Upravnega sodišča, ali bi s prenosom deviznih sredstev brez volje in sodelovanja varčevalca lahko prišlo do kršitve pravice do mirnega uživanja imovine v smislu 1. člena Protokola št. 1 k EKČP in v okviru tega glede elementa izbire varčevalca, pa Vrhovno sodišče še pripominja, da četudi bi do prenosa deviznih sredstev s deviznih računov dejansko prišlo avtomatično na podlagi Zakona FBiH/97, bi to pomenilo le, da je za morebitno kršitev pravice iz EKČP odgovorna tista država, ki je takšno zakonodajo sprejela. Zato pa za takšno kršitev ne more biti odgovorna Republika Slovenija kot druga suverena država, ki na sprejem zakonodaje tuje države (konkretno FBiH) ni mogla vplivati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00040314
URS člen 2, 14, 14/2, 22, 25. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZUS-1 člen 2, 2/2. ZST-1 člen 10, 11, 34.
razlastitev - plačilni nalog za plačilo sodnih taks - tožba v upravnem sporu - prepozno plačilo sodne takse - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - ustavitev postopka - zavrnitev pritožbe
Rok za plačilo sodne takse je zakonski rok, določen v 34. členu Zakona o sodnih taksah, tovrstni roki pa so nepodaljšljivi. Posledice prepozno plačane sodne takse so tako enake kot posledice neplačane takse in ni pomembno, ali je stranka sodno takso plačala kasneje.
Res je tožba v upravnem sporu tudi pravno sredstvo zoper odločitev upravnega organa, vendar ta pravna narava tožbe v upravnem sporu sama po sebi še ne utemeljuje pritožničinega očitka o kršitvah ustavnoprocesnih jamstev, ki jih zagotavljata 22. in 25. člen Ustave. Posledica neplačila sodne takse iz 105.a člena ZPP je predpisana za vsa pravna sredstva. Določitev sodne takse kot procesne predpostavke bi bila z vidika navedenih človekovih pravic lahko ustavno sporna, če bi bilo plačilo sodne takse za tožbo določeno v taki višini ali takem roku, ki bi stranki zelo otežilo ali celo onemogočilo dostop do tega pravnega sredstva, česar pa pritožnica niti ne zatrjuje.
Za kršitev načela enakosti pred zakonom, ki ga zagotavlja drugi odstavek 14. člena Ustave bi šlo, če bi zakonska ureditev brez razumnega razloga enake položaje uredila različno. Da bi bila pritožnica kot pravna oseba gospodarskega prava in stranka z interesom, ki je lokalna skupnost, glede obveznosti plačila sodnih taks v enakem položaju, pa pritožnica ne zatrjuje.
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je zakonska ureditev, ki razlastitvenemu zavezancu nalaga plačilo sodne takse, v nasprotju z načelom pravne države. Vse odločbe, ki so lahko predmet upravnega spora, so odločbe, s katerimi oblastveni organ nalaga obveznosti ali posega v pravice posameznikov oziroma pravnih oseb (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Zato dejstvo, da je odločba o razlastitvi oblastveni ukrep, ki posega v tožnikovo lastninsko pravico, še ne utemeljuje zatrjevane neustavnosti predpisane taksne obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - UPRAVNI SPOR - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS00040949
ZZDej člen 2, 2/2, 2/3, 7, 7/1, 7/1-4, 13, 44, 44/1, 44/2, 46. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-1, 64/1-3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 2, 2-27, 34, 34/1, 189. ZPP člen 372.
dopuščena revizija - osnovna zdravstvena dejavnost - ortodontsko zdravljenje - podelitev koncesij - stvarna pristojnost - zobozdravstvena dejavnost - zdravstvena dejavnost na primarni in sekundarni ravni - nedovoljena revizijska novota - zavrnitev revizije
Zobozdravstvena dejavnost na primarni ravni je le tista oblika organiziranosti zobozdravstvene dejavnosti, ki je dostopna brez napotnice in pri kateri gre praviloma za prvi stik uporabnika z zobozdravstveno službo. Kadar pa je potrebna s strani specialista dentologije poglobljena diagnostika, zdravljenje bolezni ali bolezenskih stanj ter izvajanje ambulantne rehabilitacije in je pacient na takšno obravnavo napoten s strani osebnega zobozdravnika pa gre za specialistično ambulantno zdravljenje.
Pri dejavnosti ortodontije gre za zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 4, 4/1, 5, 5/3, 33, 33/1, 33/1-3, 33/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 180, 180a, 180a/2, 180a/4, 225, 225/5. URS člen 25, 157.
izdaja plačilnega naloga - nepravilna vročitev - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - tožba zaradi molka organa - tožba zoper dokončen upravni akt - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Organ s potrdilom ne odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Gre za listino (dokazno sredstvo), ki služi dokazovanju določenih dejstev (v obravnavanem primeru pravnega dejstva pravnomočnosti prekrškovne odločbe). Navedeno potrjuje tudi umestitev določb o izdajanju in spremembi potrdil v ZUP (179. do 180. a člen) med določbe o dokazovanju z listinami.
Kljub temu da listina izkazuje neko dejstvo (konkretno nastop pravnomočnosti na določen datum), še vedno ne gre za upravni akt, s katerim je odločeno o strankini pravici, torej tudi ne v smislu ugotovitvene odločbe. Iz določb ZUP namreč narava potrdil kot aktov oblastvenega odločanja ni razvidna, kar ima za posledico, da izdano potrdilo s svojimi učinki ne more spreminjati pravnega položaja stranke in ne vplivati na razmerje med njo in organom. Potrdilo tudi nikoli ne pridobi lastnosti dokončnosti in pravnomočnosti, saj omenjeni značaj pridobijo samo upravni akti, s katerimi se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika in katerih zakonitost se ob odsotnosti drugega sodnega varstva presoja v upravnem sporu (157. člen Ustave).
Za zahtevo po razveljavitvi obstoječih potrdil o pravnomočnosti v ZUP ni podlage, saj navedeni zakon ne pozna instituta razveljavitve potrdila (tovrstno odločanje se nanaša na odločbe) in ga ne ureja niti smiselno, npr. z določitvijo dolžnosti organa, da poleg potrdil o pravnomočnosti izdaja še potrdila o nepravnomočnosti odločb. Tudi sicer pritožnica ne trdi, da je zahtevala izdajo potrdil o nepravnomočnosti prekrškovnih odločb.
Ker potrdilo kot dokazno sredstvo v smislu ZUP pristojnega sodišča ne zavezuje, mu tudi ne preprečuje ugotavljanja nasprotnega na podlagi drugačnih strankinih trditev. Zato poseg v potrdilo o pravnomočnosti odločbe ni nujni pogoj za varstvo pravic ali obveznosti strank v sodnem postopku, kar pomeni, da klavzula pravnomočnosti, izdana po določbah ZUP, sama po sebi pritožnici ne onemogoča uveljavljanja pravnih sredstev zoper plačilna naloga in zatrjevanja, da so ta sredstva pravočasna, saj vročitev ni bila (pravilno) opravljena.
ZUSDDD člen 1č, 1č/3, 1č/3-1, 1č/4. ZPP člen 108, 336, 367b, 367b/4, 367b/6, 383.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenje za stalno prebivanje - zavrnitev zahteve za izdajo - zapustitev države - pogoj dejanskega življenja v Sloveniji - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nerazumljivost predloga - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Obravnavani predlog je formalno pomanjkljiv, saj na podlagi navedb v njem ni mogoče ugotoviti, kakšno je pravno stališče (razlaga) tožnice o postavljenem pravnem vprašanju oziroma zakaj ga je Upravno sodišče rešilo napačno. Posledično Vrhovno sodišče ne more presoditi, ali je treba dopustiti revizijo z namenom zagotavljanja pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
Na podlagi tega, ko se enkrat zatrjuje neupoštevnost odhoda v oktobru 1992 zaradi začasnosti, drugič pa nasprotno kot odhod v pomenu zakona, ni mogoče razbrati, v čem naj bi UPRS napačno razložilo določbo prve alineje tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD. Predlog je torej nerazumljiv, odprava tovrstne napake pa je v tem postopku izključena tudi ob smiselni uporabi 383. člena v zvezi s 336. in 108. členom ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00041307
OZ člen 39, 86, 87, 119, 335. ZVPot člen 23. ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/3.
dopuščena revizija - potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - ničnost - valutno tveganje - neupravičena pridobitev - kondikcija - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje kondikcijskega zahtevka
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev nižjih sodišč, kdaj prične teči zastaralni rok za kondikcijski zahtevek tožnice kot kreditojemalke, ki je posledica zatrjevane ničnosti kreditne pogodbe, sklenjene v švicarskih frankih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - odgovornost za škodo od nevarne stvari - padec po stopnicah - javna površina - strokovni standardi - dokazovanje - dokazovanje z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00041559
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1. ZVPot člen 23, 24. ZIZ člen 17, 20a, 71, 71/3, 72, 72/2, 141, 141/9. ZPP člen 206, 206/4. URS člen 127.
svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - izvršba na podlagi verodostojne listine - posojilna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - nedopusten pogoj - ničnost izvršilnega naslova - sodna praksa SEU - spremembe zakonodaje - zavrnitev predloga
Okrajno sodišče na Vrhniki je Vrhovnemu sodišču predlagalo izdajo svetovalnega mnenja glede vprašanja, ali je izvršilno sodišče ob upoštevanju Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. 4. 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, sodne prakse Sodišča Evropske Unije (v nadaljevanju SEU), zlasti sodbe C-407/18 (Aleš in Jožef Kuhar proti Addiko Bank d. d.) in 23. in 24. člena ZVPot, dolžno po uradni dolžnosti preizkusiti potrošniško pogodbo, ki je sklenjena v obliki notarskega zapisa (ki glede na določbi 17. in 20a. Člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov) z vidika ničnosti in obstoja verodostojne listine in ob ugotovitvi ničnosti, predlog za izvršbo zavrniti, ali pa le izvršbo odložiti do odločitve o ničnosti pogodbe s strani pravdnega sodišča na podlagi vložene tožbe dolžnikov.
V predlogu opozarja, da sta tudi po tem, ko je bila izdana sodba SEU v zadevi Kuhar, višji sodišči v Mariboru in Ljubljani o tem vprašanju v več odločbah zavzeli različni stališči. Na koncu predloga še opozarja, da iz odločb Višjega sodišča v Ljubljani ne izhaja, kakšni so pogoji za dovolitev odloga izvršbe in kakšen naj bi bil učinek takega odloga v času trajanja pravdnega postopka, na primer na izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet (ali se zadržijo sredstva za ohranitev vrstnega reda glede na določilo devetega odstavka 141. člena ZIZ).
V medresorsko usklajevanje je bil poslan Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ-M. V predlogu je predvidena ureditev vprašanja, ki ga izpostavlja predlagateljica v predlogu za izdajo svetovalnega mnenja.
Pri uporabi instituta svetovalnega mnenja je treba upoštevati v 127. členu Ustave zagotovljeno neodvisnost sodnikov. Že Ustavno sodišče je v 13. točke odločbe U-I-302/09, Up-1472/09, U-I-139/10, Up-748/10 izpostavilo velik pomen krepitve precedenčne vloge Vrhovnega sodišča preko instituta dopuščene revizije.
Ureditev revizije temelji na spoznanju, da v moderni pravni državi, zasnovani na delitvi oblasti in zavezani varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Vrhovno sodišče z vnaprejšnjim (ex ante) oblikovanjem vodil, vzniklih iz konkretnih primerov, pomembno prispeva h krepitvi enakosti pred zakonom in pravne varnosti.
Prav vezanost Vrhovnega sodišča na okoliščine konkretnega primera pomembno razmejuje sodno od zakonodajne funkcije. Svetovalna mnenja pa tako kot načelna pravna mnenja, ki jih še vedno ureja 110. člen Zakona o sodiščih, od Vrhovnega sodišča terjajo abstraktno reševanje pravnih vprašanj, nevezano na okoliščine konkretnega primera. Zaradi tega in zaradi rigidne zavezujočnosti tako sprejeta načelna pravna mnenja ne morejo živeti običajnega življenja precedensa, katerega nujni sestavni del so nadaljnje ovsebinjanje v kasnejših primerih ter uveljavljene metode odstopa, predvsem razlikovanje in ovrženje.
V obravnavanem primeru, ko je v postopku sprejemanja že zakonska ureditev spornega vprašanja, bi Vrhovno sodišče s sprejemom abstraktnega svetovalnega mnenja po nepotrebnem omejilo svojo precedenčno vlogo, saj bo že s sprejemom nove pravne ureditve to postalo nepotrebno.
ZPP člen 105, 394, 394-10, 395, 395/2, 397, 397/2.
dopuščena revizija - obnova postopka - denacionalizacija - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - zavrženje predloga za obnovo postopka - obvezne sestavine - procesna skrbnost - vsebinska presoja - ugoditev reviziji
Vsebino predloga za obnovo postopka določata splošno določilo 105. člen ZPP, ki velja za vse vloge, in specialno določilo drugega odstavka 397. člena ZPP. Predlog, ki ne vsebuje v teh določilih navedenih sestavin, je nepopoln. Čeprav gre za izredno pravno sredstvo, ki narekuje strožji pristop k obravnavi njegove vsebine in poučevanju vložnika na njegovo popravo v smislu 108. člena ZPP, pa formalnih predpostavk za njegovo popolnost ni dovoljeno širiti preko predpisanih. To bi pomenilo nedopustno zaostrovanje pogojev za njegovo vložitev.
Okoliščine iz drugega odstavka 395. člena ZPP sicer (vsebinsko) dopolnjujejo dovoljenost obnove iz zakonitega razloga po 10. točki 394. člena ZPP, na podlagi katerega se zahteva obnova, vendar pa izostanek navedb o teh okoliščinah ne pomeni take formalne pomanjkljivosti predloga, ki bi narekoval takojšnje zavrženje predloga za obnovo oziroma bi teh navedb ne bilo mogoče podati še tudi naknadno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00040594
ZSKZ člen 14. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - lovska družina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice - odstop od sodne prakse
Revizija se dopusti glede naslednjega vprašanja ali je odločitev Višjega sodišča v Mariboru, da je tožena stranka pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah zaradi odplačnega načina pridobitve od zemljiškoknjižnih lastnikov, materialnopravno pravilna.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče z uporabo kasatoričnega pooblastila soglaša. Če je namreč treba o prodaji nepremičnin, ki so stavbna zemljišča, odločiti posebej, potem je jasno, da je pravda v tem delu vzpostavljena na povsem novih temeljih. Sedaj namreč ne gre več le za vprašanje posega v predkupno upravičenje tožnika, marveč se zastavlja vprašanje same vsebine pogodbe v tistem delu, ki se nanaša na izpolnitveno obveznost kupca – to je določitev cene. Na takšnem, povsem prenovljenem izhodišču pravde pa ni mogoče začeti na pritožbeni stopnji sojenja.