CESTE IN CESTNI PROMET - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS00034006
URS člen 22, 155. ZCes-1 člen člen 78, 78/5. ZJC člen 68, 68/2. ZUS-1 člen 59, 59/1, 60, 75, 75/3, 85, 85/1, 85/1-1, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - odstranitev reklamnih panojev - poseg v varovalni pas državne ceste - soglasje Direkcije RS za ceste za poseg v varovalnem pasu - časovna veljavnost zakona - sporno dejansko stanje - obrazloženost sodne odločbe - glavna obravnava v upravnem sporu - neizvedba glavne obravnave - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - neopredelitev do dokaznih predlogov - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kršitev enakega varstva pravic - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Upravno sodišče je odločitev sprejelo na seji, iz izpodbijane sodbe pa niso razvidni zakonska podlaga za tako odločanje, okoliščine, ki bi utemeljile zakonitost opustitve glavne obravnave, in tudi ne razlogi za neizvedbo predlaganega dokaza.
Glavna obravnava v upravnem sporu je obvezna in jo je dopustno (ne pa nujno) opustiti le v okoliščinah iz 59. člena ZUS-1. Ker te utemeljujejo dopustne izjeme od pravila o dolžnosti izvedbe glavne obravnave, jih mora Upravno sodišče konkretizirano navesti in utemeljiti, zakaj glavne obravnave ni opravilo in ni izvedlo predlaganih dokazov. Navedeni razlogi so v upravnem sporu sestavina obrazložene sodne odločbe, saj pomenijo odgovor na strankine navedbe, povezane z opravo glavne obravnave, ki jih lahko izpostavi bodisi kot neposredno zahtevo, naj se odločitev sprejme na glavni obravnavi, bodisi kot navedbe, s katerimi konkretizirano nasprotuje ugotovljenemu dejanskemu stanju v upravnem postopku in zanje predlaga dokaze, ali navedbe o kršitvah pravil upravnega postopka, ki naj se odpravijo na glavni obravnavi. Opustitev teh razlogov pomeni kršitev pravice do obrazložene sodne odločbe kot sestavine pravice do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave.
ZVDZ člen 22, 22/2, 23, 23/1, 23/1-1, 26, 26/1, 35, 35/2, 103. ZSS člen 40, 71, 71/4, 71c, 71c/1. ZUS-1 člen 1, 2.
dopuščena revizija - okrajna volilna komisija - predsednik volilne komisije - predčasna razrešitev - upravni akt - sodno varstvo v upravnem sporu - razlogi za razrešitev - odločanje o razrešitvi - dodeljeni sodnik - prenehanje opravljanja sodniške službe - dejansko opravljanje sodniške službe - razlaga zakonskih določb - videz nepristranskosti - neodvisnost - zavrnitev revizije
Začasne dodelitve sodnika na Vrhovno sodišče ter s tem možnosti, da je začasno (v celoti ali deloma) oproščen opravljanja sodniške službe, ni mogoče šteti za primer razloga za predčasno razrešitev iz drugega odstavka 35. člena ZVDZ v smislu, da je "prenehal opravljati sodniško službo".
Okoliščina, da tožnica ne opravlja sodniške službe, temveč vodi Službo za upravljanje projektov na Vrhovnem sodišču, za kar je zahtevan pogoj biti sodnik, ne more predstavljati okoliščine, ki bi bila lahko razlog za predčasno razrešitev z mesta predsednice volilne komisije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - UPRAVNI SPOR
VS00034000
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 85, 85/2. ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6, 374, 374/2.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - nedovoljen predlog - sklepi občine - razpolaganje s stvarnim premoženjem občine - stavbna pravica - akt poslovanja občine - ni upravni akt - dejansko stanje kot revizijski razlog - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni konkretiziran - zavrženje predloga
Vsa tri zastavljena vprašanja temeljijo na zatrjevanju, da je občina sporna sklepa izdala v okoliščinah, ki naj bi pomenile vzpostavitev javno-zasebnega partnertstva, javnega naročanja, podelitve koncesije gradenj in koncesije za opravljanje lekarniških storitev, ne pa "čistega razpolaganja s stvarnim premoženjem" kot pri vsakem drugem lastniku. Vendar zatrjevane okoliščine iz sodbe Upravnega sodišča niso razvidne, ugotovljeno je le, da se je občina kot lastnica premoženja odločila za ustanovitev stavbne pravice. Postavljena vprašanja zato pomenijo uveljavljanje nedopustnega revizijskega razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s katerim predlagateljica ne more doseči razveljavitve ali spremembe sodbe Upravnega sodišča in si na ta način izboljšati svoj pravni položaj.
Skladno s SZ-1 je najemodajalec dolžan vsakih pet let preveriti, ali najemnik (in uporabniki) neprofitnega stanovanja še izpolnjuje splošne pogoje za uporabo neprofitnega stanovanja po veljavnem pravilniku na dan preverjanja in mora zato preveriti tudi izpolnjevanje premoženjskih pogojev za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja.
90. člen SZ-1 je treba razlagati v funkciji zagotavljanja načela enakosti pri uveljavljanju socialnih pravic, iz česar pa izhaja ne le upravičenje temveč tudi dolžnost najemodajalcev, da preverjajo izpolnjevanje upravičenosti do neprofitnega stanovanja. Zato je najemodajalec dolžan prav v funkciji varstva navedenih ustavnih in zakonskih vrednot vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju splošnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja, ki jih opredeljuje pravilnik iz petega odstavka 87. člena tega zakona, torej v obravnavani zadevi 3. člen Pravilnika. Če se ugotovi, da tak najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, je dolžan najemodajalec že po samem zakonu spremeniti določila najemne pogodbe, ki urejajo višino najemnine in najemnino določiti v višini tržne najemnine (tretji odstavek 90. člena SZ-1). Le v zvezi s samim postopkom spremembe določil najemne pogodbe, ki urejajo višino najemnine, ta določba SZ-1 odkazuje na pravilnik, ki ga izda pristojni minister, torej v obravnavani zadevi na 30. člen Pravilnika.
30. člen Pravilnika je v omejitvi, ki omejuje nadaljnje preverjanje pogojev za pridobitev (uporabo) neprofitnega stanovanja s strani obstoječih najemnikov zgolj na dohodkovne pogoje, v očitnem nasprotju z 90. členom SZ-1, ki predvideva ponovno preverjanje vseh splošnih pogojev vsakih pet let. Navedena določba Pravilnika vzpostavlja s tem, ko omejuje ugotavljanje premoženjskega cenzusa, tudi neenakost med najemniki neprofitnih stanovanj, saj so ob bistveno različnih socialnih okoliščinah lahko neutemeljeno v enakem položaju; najemnik z (bistveno, neomejeno) večjim premoženjem lahko ohranja pravico do neprofitne najemnine enako kot tisti, ki je v bistveno težjem socialnem položaju. To je tudi v nasprotju z zagotavljanjem socialne pravice do neprofitnega stanovanja, ki kot navedeno pomeni izpeljavo načela socialne države iz 2. člena v zvezi z 78. členom Ustave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - TUJCI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00034008
URS člen 14. ZTuj-2 člen 51, 51/1, 51/2, 72, 73, 73/1. ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6, 374, 374/2.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga - dovoljenje za začasno prebivanje tujca - tožbeni ugovor o neustavnosti zakonske ureditve - načelo enakosti - zavrženje predloga - pomanjkanje pravnega interesa
Tujci iz drugega odstavka 51. člena ZTuj-2 pravic ne dobijo avtomatično, ampak le ob izpolnjevanju pogojev iz področnih zakonov.
V obravnavani zadevi tako ne gre za primer, ko bi se odločalo o pravicah predlagateljev do zaposlitve ali opravljanja dela, do nujnega zdravstvenega varstva in do izplačila denarne pomoči, bodisi po uradni dolžnosti ali na zahtevo, niti ne za primer, ko bi bilo to predlagateljem zaradi različne zakonske ureditve v postopku izdaje dovoljenj za začasno prebivanje onemogočeno, tujcem iz drugega odstavka 51. člena ZTuj-2 pa ne. Zato bodo svoje ustavnopravne ugovore glede pravic, urejenih s področnimi zakoni, lahko uveljavljali šele, če bo pristojni organ vlogo za njihovo priznanje zavrnil iz razloga, ker v ZTuj-2 niso posebej določene (tako kot pri imetnikih dovoljenj iz drugega odstavka 51. člena ZTuj-2).
ZPNačrt člen 2, 2/1-24, 82, 82/1, 82/2, 82/3. ZGO-1B člen 127, 127/5. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 2, 5, 7. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Nova Gorica (2014) člen 4.
Glede na določbe Pravilnika se pri odmeri komunalnega prispevka kot površina stavbnega zemljišča upošteva velikost parcele objekta, ki pa je ni mogoče enostavno enačiti z velikostjo zemljiške parcele. Površina parcele objekta je namreč lahko enaka površini zemljiške parcele, kadar je objektu določena lastna parcela, lahko pa predstavlja le njen del.
Parcelo objekta sestavlja del zemljišča, na katerem stoji objekt (stavbišče) in zemljišče na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je v skladu z ZPNačrt in Pravilnikom mogoče upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.
UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - ŠOLSTVO
VS00034299
URS člen 22, 58, 121. ZVis člen 6, 6/1, 6/2, 6/2-2, 6/2-3, 6/2-4, 6/2-5, 52, 55, 57, 59. ZUP člen 2, 2/1, 214. ZUS-1 člen 2, 2/1, 94, 94/2. Statut Univerze na Primorskem (2003) člen 136-146.
dopuščena revizija - postopek izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev - izvolitev v naziv redni profesor - habilitacijski postopek - neizvolitev v naziv - obrazložitev odločbe o izvolitvi - standard obrazloženosti odločbe - ni upravna zadeva - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - merila za izvolitev v naziv - avtonomija državne univerze - obseg sodnega preizkusa - meje sodne presoje - ugoditev reviziji - napačna uporaba materialnega prava
Odločitev o izvolitvi v naziv je po vsebini predmet avtonomne strokovne presoje pristojnih organov univerze. Zato je tudi vprašanje vsebine obsega njene utemeljitve oziroma obrazložitve izraz navedenega avtonomnega strokovnega vrednotenja, česar sodišče ne more ocenjevati, saj bi s tem stopilo na polje presoje tiste vsebine, ki mu je po Ustavi odtegnjena. Zato se tudi pravna dolžnost obrazložitve oblastvenih odločitev kot izraz spoštovanja pravice iz 22. člena Ustave ne po svoji vsebini ne po svoji funkciji ne razteza na avtonomne, strokovne odločitve univerze in visokošolskih zavodov, v katerih se ne odloča o pravicah ali obveznostih strank.
Univerza je obrazložitev dolžna podati le glede uresničevanja procesnih pravic kandidata, torej le s predstavitvijo poteka postopka in utemeljitvijo, ki omogoča preizkus, ali je odločanje potekalo v predpisanih okvirjih. Preizkus sodišča prve stopnje preko teh okvirov ne more in ne sme posegati. V nasprotnem primeru bi sodišče prve stopnje nedopustno poseglo v revidentkino ustavno (58. člen Ustave) in zakonsko (po ZVis) zagotovljeno avtonomijo.
Glede na vsebino, ki je lahko predmet sodnega preizkusa, mora odločba v postopku habilitacije vsebovati obrazložitev o tem, kako so bile izvedene volitve in kakšen volilni izid je bil dosežen in to tako, da je mogoč preizkus, ali je postopek tekel v predpisanih okvirjih.
URS člen 155, 158. ZVZD-1 člen 63, 63/1, 64, 68, 68/1, 68/1-1, 69, 69/1, 70. ZUS-1 člen 65, 94, 94/1. Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu (2011) člen 3, 19, 19/1, 19/3, 19/6.
dopuščena revizija - varnost in zdravje pri delu - upravno dovoljenje - pogoji za izdajo dovoljenja - pogoji za pridobitev delovnega dovoljenja - sprememba podzakonskega predpisa - sprememba pogojev - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - retroaktivna določitev pravil - pravnomočnost in dokončnost upravne odločbe - poseg v pravnomočno odločbo - ugoditev reviziji - napačna uporaba materialnega prava
Odvzem pravnomočnega upravnega dovoljenja, ki velja za določen čas, zaradi zaostritve pogojev, ki jih na novo in drugače uveljavlja podzakonski predpis, ki je pričel veljati po izdaji upravnega dovoljenja, ni dopusten, če tak način posega v pravnomočno upravno odločbo o dovoljenju nima podlage v ustrezni zakonski ureditvi. Vrhovno sodišče pri tem dodaja še, da mora biti v takem primeru z ustrezno stopnjo predvidljivosti določen tudi okvir oziroma kriteriji za spreminjaje pogojev, ki bi lahko vplivali na pravni položaj imetnikov dovoljenj, saj ga k temu zavezujejo ustavna načela pravne države.
ZUS-1 člen 5 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. ZPP člen 343, 343/4.
tožba na odpravo izpodbijanega akta - ni posamični akt - zavrženje tožbe - nedovoljena pritožba - ni pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe
Ker so pritožniki s tožbo v tem upravnem sporu poskušali doseči odpravo Odredbe, ki je prenehala veljati, ne izkazujejo (več) pravnega interesa za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila njihova tožba zavržena, saj si glede na navedeno niti ob uspehu v pritožbenem postopku ne bi mogli več izboljšati pravnega položaja.
URS člen 22. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4, 97. ZPP člen 224, 224/1, 224/4. ZUS-1 člen 8, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2.
tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe kot prepozne - osebna vročitev upravne odločbe - fikcija vročitve odločbe - javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - sporočilo o prispelem pismu - dokazno breme - materialno procesno vodstvo - ugoditev pritožbi
Iz vsebine tožbe ali siceršnjih okoliščin primera ne izhaja, da bi se pritožnica zavedala ali morala zavedati, da je njena tožba lahko prepozna. Ker je v obravnavanem primeru ključno, kdaj je bila izpodbijana odločba vročena pritožnici, je sodišče prve stopnje s tem, ko v tej zvezi ni zagotovilo navedenega procesnega jamstva, poseglo v pritožničin pravni položaj in pravico iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - SODNI REGISTER - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00034307
URS člen 42. ZDru-1 člen 9, 9/1, 9/1-6, 11, 12, 13, 13/1, 25, 25/1. ZPCP-2 člen 20, 32, 32-3. ZPP člen 67a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - registracija društva - temeljni akt društva - statut - pridobitna dejavnost društva - pravica opravljanja dejavnosti cestnega prevoza potnikov - korespondenčna seja - pooblastilo za glasovanje - razlaga zakona - pravica do združevanja - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanj:
I. Ali mora društvo v postopku registracije društva svojo pridobitno dejavnost v temeljnem aktu društva tudi opisno opredeliti tako, da je iz opisa razvidno, kako so izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 25. člena Zakona o društvih (povezanost z nameni in cilji društva)?
II. Ali pojem "podjetje" po 32. točki 3. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu zajema vse oblike pravnih oseb in torej npr. tudi društva po Zakonu o društvih, ali pa zajema samo pravne in fizične osebe, ki jih ureja Zakon o gospodarskih družbah?
III. Ali je šesto alinejo prvega odstavka 9. člena Zakona o društvih (ki določa, da mora temeljni akt društva določati tudi "upravljanje društva"), treba razumeti na način, da mora društvo v temeljnem aktu urediti tudi:
1.) način sklica in način izvedbe korespondenčne seje organa društva, če temeljni akt društva določa, da se seje organa lahko izvede korespondenčno,
2.) način obveščanja članov društva o sejah organov društva in
3.) da člani v naprej dobijo dnevni red in gradiva za sejo organa z navedbo roka koliko prej?
IV. Ali imenovanje zastopnika pomeni "najpomembnejšo odločitev v društvu" po prvem odstavku 13. člena Zakona o društvih?
V. Ali lahko član društva za glasovanje na zboru članov društva pooblasti drugo osebo v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava?
VI. Ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko ni dopustilo določbe v temeljnem aktu društva, po kateri:
1.) zbor članov za člana organa društva lahko imenuje osebo, ki ni član društva, in
2.) se v primeru enakega števila kandidatov za člane v organe društva kot je število članov v teh organih, volitve ne izvedejo, temveč ti kandidati postanejo člani organov?
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS00034005
ZCes-1 člen 78, 78/5. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - ukrep inšpektorja za ceste - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - odstranitev reklamnih panojev - oglaševanje na območju državnih cest - poseg v varovalni pas državne ceste - soglasje Direkcije za ceste - soglasje Direkcije RS za ceste za poseg v varovalnem pasu - za odločanje relevanten predpis - časovna veljavnost zakona - pomembno pravno vprašanje izkazano - pomembnost za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali bi moralo Upravno sodišče Republike Slovenije zakonitost postavitve reklamnega objekta v varovalni pas državne ceste presojati z uporabo določb zakona, ki je veljal v času postavitve objekta, to je ZJC.
RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - VOLITVE
VS00034302
URS člen 22, 23. ZVDZ člen 22, 22/2, 23, 23/1, 23/1-1, 26, 26/1, 34, 35, 35/2, 103. ZSS člen 40, 71, 71/4, 71c, 71c/1, 71c/3. ZUS-1 člen 1, 2. ZS člen 74a, 74a/5.
dopuščena revizija - okrajna volilna komisija - predsednik volilne komisije - predčasna razrešitev - upravni akt - sodno varstvo v upravnem sporu - razlogi za razrešitev - odločanje o razrešitvi - sodnik - prenehanje opravljanja sodniške službe - dejansko opravljanje sodniške službe - jezikovna razlaga zakona - namenska (teleološka) razlaga - neodvisnost - videz nepristranskosti - nezdružljivost opravljanja funkcij - ugoditev reviziji
Izpodbijani sklep (o razrešitvi predsednice okrajne volilne komisije) je upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 in se posledično zagotavlja učinkovito sodno varstvo pravic in pravnih interesov tožnice v upravnem sporu.
Ob dodelitvi sodnika na mesto direktorja Centra za izobraževanje v pravosodju je že do take mere poseženo v položaj sodnika, da ne more hkrati opravljati tudi sodniške službe, z njegovim neposrednim delom pri vodenju navedenega centra, ki deluje v okviru ministrstva, pa je s tem lahko objektivno postavljena pod vprašaj njegova neodvisnost pri opravljanju funkcije predsednika volilne komisije, s tem pa se lahko vzpostavlja razumen dvom v videz take neodvisnosti.
Okoliščina, da tožnica vodi Center za izobraževanje v pravosodju na Ministrstvu za pravosodje in ne opravlja sodniške službe oziroma jo skladno z zakonsko določbo niti ne sme (tretji odstavek 71. c člena ZSS), predstavlja razlog za predčasno razrešitev z mesta predsednice volilne komisije po drugem odstavku 35. člena ZVDZ.
Takšno situacijo pa je treba razlikovati od položajev sodnikov, ki jih obravnava prvi odstavek 71. c člena ZSS in kjer nastopi možnost, da se lahko sodnika v času dodelitve na višje sodišče, Vrhovno sodišče ali v strokovno službo Sodnega sveta, v celoti ali deloma oprosti opravljanja sodniške službe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00033939
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlametna in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 55, 55/3. URS člen 39, 39/2. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-5, 6/1-6, 6/1-7, 6/1-8. ZKP člen 128, 128/1, 128/2. ZDT-1 člen 181. ZPP člen 150. ZUS-1 člen 2, 94, 94/1.
dopuščena revizija - dostop do informacij javnega značaja - podatki, ki pomenijo izjemo glede dostopa do informacij javnega značaja - državno tožilstvo - zavrženje kazenske ovadbe - kazenski pregon - zahteva za preiskavo - podatki, ki bi škodovali izvedbi postopka - dovolitev vpogleda v sodni spis - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja - lex specialis - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - pristojnost za odločanje - redni upravni spor
Pri dostopu do informacij imajo posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ. To se nanaša tudi na kazenski pregon in informacije, ki se nahajajo v tožilskih oziroma sodnih spisih v (pred)kazenskih zadevah. ZDIJZ se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen z navedenimi specialnimi zakoni. V obravnavanem sporu to pomeni, da se ZDIJZ lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ki se ne nahajajo v sodnih ali državnotožilskih spisih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00046818
ZIRD člen 16, 44. DZ člen 174, 174/1. ZUP člen 82, 82/1, 82/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - rejniška dejavnost - odvzem dovoljenja - vpogled v spis - stranski udeleženec - starši - pravni interes - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima biološka mati rejenca pravico do vpogleda v upravni spis glede upravnega postopka, v katerem se odloča o odvzemu rejniškega dovoljenja osebi, pri kateri je njen mladoletni otrok nameščen na podlagi rejniške pogodbe.
JAVNI RAZPISI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO - ZAPOSLOVANJE
VS00034875
URS člen 2, 23, 120, 121, 156. ZUTD člen 47, 47/6. ZUstS člen 23, 23/1, 23/2, 40, 40/2. ZUS-1 člen 83, 83/1, 83/1-2.
direktna revizija - pomembno pravno vprašanje - ukrep aktivne politike zaposlovanja - javno povabilo - presoja zakonitosti odločitve - javno pooblastilo - predpis - ugotovitev protiustavnosti zakonske določbe - način izvršitve ustavne odločbe - brezposelna oseba že vključena v ukrep aktivne politike zaposlovanja - zavrnitev revizije
Do odprave ugotovljene protiustavnosti sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost obvestila iz šestega odstavka 47. člena ZUTD tako, da presoja skladnost obvestila z vsebinskimi merili in procesnimi pravili, ki so določeni v ZUTD, v smernicah in načrtu za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, v katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja in v javnem povabilu.
Sodišče prve stopnje je sicer presojalo zakonitost navedenega pogoja na podlagi določb ZUTD, ki niti po mnenju Vrhovnega sodišča niti Ustavnega sodišča ne dajejo potrebnih vsebinskih meril za odločanje. Vendar pa odločitev o načinu izvršitve odločbe Ustavnega sodišča zaradi svoje pravne narave onemogoča nadaljnjo presojo skladnosti navedene določbe Javnega povabila z ZUTD in tako daje pravno podlago za odločitev v tej zadevi ob pravni fikciji (presuptio iuris in de iure), da je na navedeni pravni podlagi mogoča presoja zakonitosti izpodbijanega obvestila v tem upravnem sporu. Zato Vrhovno sodišče ob spoštovanju odločitve Ustavnega sodišča izhaja iz zakonitosti določitve navedenega pogoja, ki pa glede na ugotovljeno dejansko stanje brez dvoma onemogoča drugačno odločitev v zadevi od tiste, ki jo je sprejela tožena stranka in potrdilo sodišče prve stopnje.
Ob odločitvi Ustavnega sodišča, po kateri je Javno povabilo zakonita pravna podlaga za odločitev v zadevi, vpogled v (zgolj) to pravno normo ne daje razlogov za sklepanje, da je sama nejasna ali nedoločna. O tem, da je nedoločnost zaradi siceršnje določitve tega postopka v 47. členu ZUTD in s tem povezanih odkazil na različne akte in pogoje treba kot neustavno odpraviti, pa je odločilo tudi Ustavno sodišče, vendar po njegovi izrecni odločitvi na ta primer ne vplivajo.
Pri preizkusu alkoholiziranosti gre že v načelu za poseg v zasebnost, vendar se ob sumu, da je pod vplivom alkohola, delavec nanjo ne more sklicevati. Skrb za zdravje in varno delovno okolje, v katerem ni prostora za delavca, ki je pod vplivom alkohola, saj na ta način spravlja v nevarnost sebe in druge, daje delodajalcu v primeru suma na alkoholiziranost pravico do preizkusa z alkotestom.
Med opravila, ki jih sme opravljati detektiv v skladu s 26. členom ZDD-1, sodi tudi izvedba preizkusa alkoholiziranosti. Vendar določba, da detektiv lahko opravlja neko dejavnost, ne pomeni, da je ne sme opravljati nihče drug. Izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ni opravilo, ki bi ga po zakonu veljavno lahko izvedla le detektivska agencija oziroma detektiv (podobno, kot ni takšno opravilo npr. vročanje pošiljk). Zato izvedba alkotesta s strani osebe, ki ni detektiv, pomeni le, da ni bila opravljena v okviru detektivske dejavnosti, ne pomeni pa, da je tak preizkus nezakonit.
Sodišči druge in prve stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ko sta šteli, da je treba kot podlago za presojo utemeljenosti zahtevka za povrnite sorazmernega dela stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja uporabiti določbo 7. člena Pravilnika in ne določbe drugega odstavka 93. člena ZObr. Pravilnik namreč sploh ne določa, koliko časa mora pripadnik stalne sestave ostati v delovnem razmerju, da mu ni treba povrniti sorazmernega dela stroškov osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja. Pravilnik določa obveznost povrnitve sorazmernega dela stroškov le glede drugih oblik izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, glede osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja pa je to vprašanje v celoti urejeno v drugem odstavku 93. člena ZObr.
ZMEPIZ-1 člen 1, 32, 32/2, 80, 83, 83/1. ZPIZ-2 člen 13, 13/2, 14, 15, 18.
nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - samostojni podjetnik - delovno razmerje - prijava v obvezno zavarovanje - sprememba podlage zavarovanja za nazaj
Odgovor na vprašanje, ali delodajalec delavca lahko prijavi v obvezno socialno zavarovanje za čas, ko je bil v evidenco že vpisan na drugi podlagi se zato glasi, da to ne le lahko, temveč mora storiti, če je delavcu naknadno priznano delovno razmerje tudi za čas, ko je bil že zavarovan na drugi podlagi, saj je vsaka druga podlaga v ZPIZ-2 navedena za zavarovalno podlago delovnega razmerja, ki ima zato prednost pred takšno drugo podlago.