predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - institucionalno varstvo - oprostitev plačila - plačilna sposobnost zavezanca
Predlogu se ugodi in se dopusti revizija glede vprašanj:
- ali lahko pristojni center za socialno delo v skladu z Uredbo o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev po uradni dolžnosti ugotavlja plačilno sposobnost zavezanca za institucionalno varstvo, tudi v primeru, če zavezanec ne poda vloge za oprostitev plačila institucionalnega varstva, pri čemer je bil zavezanec v upravnem postopku na prvi stopnji s strani centra za socialno delo pravilno opozorjen na pravico do uveljavljanja oprostitve plačila in na pravne posledice, ki bodo nastopile, če vloge ne bo vložil,
- ali se lahko pri zavezancu, ki ne vloži vloge za oprostitev plačila institucionalnega varstva, in katerega je upravni organ opozoril na pravne posledice, ki bodo nastopile, če vloge ne bo vložil, šteje, da je plačilna sposobnost zavezanca tolikšna, kolikor znaša oprostitev upravičenca.
predlog za dopustitev revizije - izredno pravno sredstvo - pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije je vložilo Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, ki nima zakonskega pooblastila za zastopanje Republike Slovenije v revizijskem postopku. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - končan postopek na prvi stopnji - zavrženje predloga
Toženka je predlog za delegacijo pristojnosti prvostopenjskega sodišča vložila potem, ko je bil postopek pred sodiščem prve stopnje že končan, saj je to sodišče dne 29. 1. 2020 izdalo zamudno sodbo. Toženka zato v tem trenutku nima pravnega interesa za delegacijo pristojnosti sodišča v postopku na prvi stopnji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodnika - procesne kršitve
Okoliščin, ki jih navaja predlagateljica, ni mogoče uvrstiti med „drug tehten razlog“ v smislu 67. člena ZPP. Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov, ki sodijo v konkretni zadevi, so praviloma namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če se toženki poraja dvom v pravilnost odločitev sodeče sodnice in v njeno nepristranskost, se mora prvenstveno poslužiti teh pravnih sredstev.
OZ člen 6, 96, 96/2, 190, 193, 194, 198. ZPP člen 358, 358/1, 358/1-2.
odločanje na seji - neizvedba glavne obravnave - neupravičena pridobitev - verzija - plačilo uporabnine - konkretno in realno prikrajšanje - višina uporabnine - vlaganje v tujo nepremičnino - zavrnitev revizije - dopuščena revizija
Privolitev v neuporabo in s tem v prikrajšanje v resnici lahko pomeni le ugovor zoper predpostavko neupravičene obogatitve (odsotnost pravnega temelja) in ne more biti del predpostavke prikrajšanja. Privolitev tožnika v prikrajšanje bi namreč pomenila pravni temelj za obogatitev, tako da uporaba njegove nepremičnine s strani toženca sploh ni bila neutemeljena.
Toženec (kot nedovroverni posestnik) mora tožniku (lastniku) izročiti vse najemnine (civilne plodove), ki izhajajo iz najemnih pogodb, tudi neizterjane ali porabljene - gredo mu vse koristi in ne le tiste, ki jih v resnici (še vedno) ima.
Pri verzijskih zahtevkih zaradi vlaganj v tuje premoženje je merilo subjektivna vrednost za obogatenega, če ta v vlaganja ni privolil (gre za t. i. "vsiljeno obogatitev"). V konkretnem primeru, ko so bila vlaganja opravljena brez soglasja in vednosti tožnika, se torej uporabi subjektivno merilo obogatitve. Čeprav 194. člen OZ nedobrovernemu prejemniku priznava pravico do povračila koristnih stroškov do višine povečanja vrednosti stvari, ima pri vsiljeni obogatitvi tožnik ugovor, da vlaganja zanj subjektivno niso imela nobene koristi.
prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - ponovni predlog - res iudicata - ne bis in idem - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za delegacijo pristojnosti
Ker navaja toženec v novem predlogu za prenos krajevne pristojnosti enake razloge, o katerih je Vrhovno sodišče že odločilo, o tem ni mogoče znova odločati, temveč je treba njegov predlog zavreči.
URS člen 23. ZIKS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1, 82/4. ZUS-1 člen 32, 32/3.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - prekinitev prestajanja zaporne kazni - zdravljenje v tujini - učinkovito sodno varstvo - vsebina predloga za izdajo začasne odredbe - pravica do učinkovitega sodnega varstva - ugoditev pritožbi
Tožniku mora biti v skladu s 23. členom Ustave Republike Slovenije zagotovljena pravica do učinkovitega sodnega varstva, pri čemer je eden izmed vidikov učinkovitosti te pravice tudi zagotovitev ustreznih procesnih sredstev, ki preprečujejo, da bi v času postopka pred sodiščem prišlo do ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Sodno varstvo pa svojega namena ne more več doseči tudi v primeru, če osebi, ki to sodno varstvo zahteva, že v teku sodnega postopka nastane težko popravljiva škoda ali celo nepopravljiva škoda. V določenih primerih je torej nastanek take škode mogoče preprečiti le, če je vsebina predloga začasne odredbe enaka vsebini tožbenega predloga.
Če bo upravno sodišče v ponovljenem postopku presodilo, da sodno varstvo brez izdaje začasne odredbe ne bo učinkovito, a bi izdaja začasne odredbe dejansko pomenila ugoditev tožbi, bo seveda lahko zavrnilo izdajo začasne odredbe, a bo moralo zaradi zagotovitve ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva hkrati nemudoma (ob zagotovi kontradiktornosti postopka) odločiti o tožbi.
dopuščena revizija - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - zastaranje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali dolžnikova (prodajalčeva) tožba vložena zoper tretjo osebo na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ki predstavlja pravno stanje kot ga mora prodajalec zagotoviti kupcu po prodajni pogodbi, predstavlja pripoznavo dolga, ki pretrga zastaranje;
- ali dogovor prodajalca in kupca, da se vloži tožba zoper tretjo osebo na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, to je pravnega stanja kot ga mora prodajalec omogočiti kupcu po prodajni pogodbi, predstavlja izjavo kupca, da pogodba kljub "odvzemu" stvari ostane v veljavi (ter zato ne pride v poštev uporaba 1. odstavka 490. člena Obligacijskega zakonika o ex lege razvezi pogodbe) in posledično nudi dodatni rok za izpolnitev pogodbe, ki odlaga trenutek zapadlosti obveznosti; Ali je tak dodatni rok lahko opredeljen smiselno (z dokončanjem sodnega postopka) ali pa mora biti nujno datumsko definiran.
dediščinska tožba - oporočno dedovanje - priposestvovanje - konkurenca - ugovor priposestvovanja lastninske pravice - dopuščena revizija
Zemljiškoknjižni lastnik, ki ga dediči tožijo na izročitev nepremičnin, ki so bile pridobljene na podlagi dedovanja, se lahko uspešno brani z ugovorom priposestvovanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje med pričo in uslužbencem pristojnega sodišča - videz nepristranskosti sojenja - objektivna nepristranskost
Dejstva, da je hči prve tožnice kot strokovna sodelavka zaposlena na sodišču, celo na oddelku tega sodišča, ki v zadevi odloča, in je bila v tej pravdi zaslišana kot priča, po oceni Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00036174
ZCes-1 člen 2, 3, 39/1, 39/2. SPZ člen 217/2. URS člen 125. ZS člen 3.
priposestvovanje - stvarna služnost poti - priposestvovanje stvarne služnosti - exceptio illegalis - javna cesta - kategorizacija cest - občinski odlok - protiustavnost podzakonskega akta - sodna praksa Ustavnega sodišča - dopuščena revizija
Priposestvovanje stvarne služnosti poti ni teklo v času, ko je bila trasa poti kategorizirana kot javna cesta z odlokom občine, ki je bil protiustaven, čeprav lastnik zemljišča uporabi poti ni nasprotoval.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00036228
SZ člen 6, 56. URS člen 33. SZ-1 člen 1, 107.
stanovanjsko najemno razmerje - najemna pogodba - najemodajalec - vrnitev stanovanja denacionalizacijskemu upravičencu - neprofitna najemnina za stanovanje - ugasnitev pravice - smrt imetnika stanovanjske pravice - ožji družinski član imetnika stanovanjske pravice - vnuk - ničnost pogodbe - singularni pravni naslednik - pravica do zasebne lastnine - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - objektivne meje pravnomočnosti - dopuščena revizija
Za poseg v pravico do zasebne lastnine gre, če mora lastnik nepremičnine, vrnjene mu v last ob denacionalizaciji, trpeti najemno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas in za neprofitno najemnino z vnukinjo pokojne imetnice stanovanjske pravice. Neustaven položaj je posledica zakonske ureditve, po kateri vselej, tudi v primerih, kakršen je obravnavani, ko je denacionalizacijski zavezanec kot najemodajalec (in tedaj še lastnik) sklenil najemno razmerje za neprofitno najemnino, velja, da sprememba lastnika stanovanja ne vpliva na obstoječa najemna razmerja ter da zato vsakokratni pridobitelj lastninske pravice na stanovanju vstopi v pravni položaj najemodajalca (107. člen ZS-1). Zakonodajalec je torej spregledal določene vidike posebnega položaja denacionalizacijskih upravičencev, ki v last dobijo vrnjeno z najemno pogodbo obremenjeno nepremičnino. Po oceni Vrhovnega sodišča bi tožnica svojo ustavno pravico do zasebne lastnine lahko zavarovala tako, da bi zahtevala sklenitev najemne pogodbe za tržno najemnino. Ker pa ji veljavna zakonska ureditev dopušča zgolj možnost vstopa v obstoječe najemno razmerje (107. člen SZ-1 izjemne predvideva), bi bila taka protiustavnost (protiustavna pravna praznina) nato lahko predmet presoje pred Ustavnim sodiščem.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00036226
OZ člen 103, 104, 105, 106, 107, 110, 239, 245. ZŠtip-1 člen 58, 58/7-2. URS člen 2.
pogodba o štipendiranju - upravna pogodba - štipendija za študij v tujini - kršitev pogodbene obveznosti - doktorska disertacija - dolžnost obveščanja - kršitev neznatnega pomena - zaposlitev v Republiki Sloveniji - odstop od pogodbe - odstopno upravičenje - vračilo štipendije - zapadlost terjatve - dopuščena revizija
Čeprav je toženki gotovo mogoče očitati neskrbno ravnanje glede obveščanja, pa je sklad s tem, ko se je o stanju njenega študija sam pozanimal pri univerzi, sam saniral njeno kršitev oziroma dosegel namen, ki ga je obveznost obveščanja zasledovala. Nato pa je bil dolžan tako pridobljeno informacijo ponovno ovrednotiti v luči javnega interesa. Pri tem je težko sprejemljiva teza, da ne bi bilo več v javnem interesu vztrajati pri pogodbi, katere glavni pogodbeni smoter bi bil z veliko verjetnostjo uresničen čez manj kot mesec dni.
Toženkino dolžnost, da v celoti izpolni svoje pogodbene obveznosti in se za dogovorjeni čas tudi zaposli v RS, je zato treba presojati od trenutka, ko je bilo dokončno razjasnjeno, ali je tožnik od pogodbe veljavno odstopil, torej od trenutka konca te pravde. Toženka ima še vedno pravico in dolžnost, da svojo preostalo obveznost izpolni in vse dotlej, dokler se ne izteče rok za njeno izpolnitev, tožnik še ne more terjati vračila štipendije.
ZTVP člen 7. ZVPot člen 22, 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 8. ZBan-1 člen 261a, 261a/5. ZBan-1L člen 1.
Najmanj, kar bi v konkretnem primeru morala storiti Banka, je seznanitev tožnikov s podrejenostjo obveznic, pojasnitev razlike med navadnimi in podrejenimi obveznicami, še posebej, kar sta tožnika pri tej banki pred tem redno vpisovala navadne delnice, ter končno, tožnikoma bi morala Banka izročiti Pogoje in ju seznaniti z vsebino svojega Sklepa z dne 12. 1. 2007. V tem Sklepu je namreč med drugim navedeno, da so obveznice A. visoko tvegan vrednostni papir, da so ob stečaju oziroma likvidaciji podrejene čistim dolžniškim instrumentom in izplačane šele, ko so izplačane vse nepodrejene obveznosti do navadnih upnikov. Ker ničesar od tega ni storila, zaradi česar sta bila tožnika prepričana, da tako kot že večkrat prej, kupujeta navadne obveznice, Banka ni izpolnila pojasnilne dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00036175
ZOZP-UPB3 člen 18, 18/1. ZUstS člen 23, 23/2.
prekinitev postopka - postopek za oceno ustavnosti - obvezno zavarovanje v prometu
Vrhovno sodišče je v zadevi III Ips 42/2019 s sklepom prekinilo postopek in z zahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti prvega odstavka 18. člena ZOZP. Zadeva se pri Ustavnem sodišču RS vodi pod opr. št. U-I-52/20 z dne 28. 2. 2020.
Ker bi moralo Vrhovno sodišče tudi pri odločanju o reviziji v obravnavani zadevi uporabiti navedeni člen ZOZP, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) prekinilo tudi ta revizijski postopek.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - postopek za vrnitev poslovne sposobnosti - procesna sposobnost - dvom v nepristranost sodišča - utemeljitev predloga - zavrnitev predloga
Drugi odstavek 45. člena v zvezi z drugim odstavkom 52. člena ZNP procesno sposobnost za samostojno vložitev predloga priznava tudi osebi, na katero se postopek nanaša, čeprav ni poslovno sposobna. To pomeni, da lahko takšna oseba v tem postopku samostojno opravlja procesna dejanja.
Okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča, predlagatelj vsebinsko ni utemeljil.
Tla, kjer je padla pri delodajalcu zaposlena tožnica, niso postala zdrsna naključno, nepredvidljivo in neodvrnljivo oziroma kaotično naključno - življenjsko nepričakovano glede na proces, kakršen se sicer opravlja v delovnih prostorih pekarne, ko lahko odletijo določene kapljice, ki povzročijo zdrsnost tal, ne da bi to delavci oziroma zaposleni lahko opazili oziroma bili na to pozorni (dejanske ugotovitve obeh sodišč). Zato ne gre za primer naključno nastale škode in posledične nepravilno uporabljene objektivne odgovornosti, kot meni revidentka. Skrbnost dobrega strokovnjaka je s strani delodajalca v konkretnem primeru terjala preprečitev nastale situacije, ki je sicer lahko nastala hipno, vendar pa vnaprej predvidljivo in v nastalem rizičnem trenutku tudi odvrnljivo.