dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - opravljen pravniški državni izpit - skrbnik stranke - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP). Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč po skrbnici, pri čemer nista niti zatrjevala niti izkazala, da ima skrbnica opravljen pravniški državni izpit. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrglo (367. člen ZPP).
dopuščena revizija - povrnitev škode - imisije - hrup zaradi prometa - železniški promet - interes države - prizadetost posameznikovih interesov
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče ob ugotovljenem minimalnem preseganju mejnih vrednosti hrupa po uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju poiskalo pravično ravnovesje med nasprotujočimi si interesi posameznika in širše skupnosti.
umik predloga za dopustitev revizije - nadaljevanje prekinjenega postopka - prenehanje razloga za prekinitev - zahteva za presojo ustavnosti - presoja ustavnosti ZFPPIPP
Ker je upnica predloga za dopustitev revizije umaknila, je Vrhovno sodišče odločilo, da se postopek nadaljuje. Prekinjeni postopek se namreč nadaljuje v vseh primerih na predlog stranke, takoj ko preneha razlog za prekinitev (tretji odstavek 208. člena ZPP).
Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi do umika predloga za dopustitev revizije upnice o njem še ni odločilo, zato je takšno razpolaganje nedopustno. Vrhovno sodišče je na podlagi navedenih zakonskih določil ugotovilo umik predloga za dopustitev revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - zakonec uslužbenca pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strojepiska - ugoditev predlogu
Okoliščine obravnavane zadeve predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Ključno je, da strojepiska, katere mož je dolžnik v izvršilnem postopku, že vrsto let dela prav na izvršilnem oddelku ter ima dostop do vseh izvršilnih zadev, predvsem pa po obrazložitvi predsednice sodišča po odredbi sodnika, strokovnega sodelavca ali referentke opravlja opravila v vseh izvršilnih zadevah. Prav tako ima dostop do spisa, česar ni mogoče omejiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pavšalnost navedb
Predlagatelj svoj predlog utemeljuje z navedbo, da so bile odločbe Okrajnega sodišča v Domžalah in Višjega sodišča v Ljubljani obremenjene z zlorabo procesne in pravdne sposobnosti predlagatelja in so na podlagi tega dejstva nezakonite. Takšne pavšalne in dokazno nepodprte navedbe o preteklih odločitvah navedenih sodišč ne pomenijo tehtnega in utemeljenega razloga, ki bi pri razumnem posamezniku ter v očeh javnosti lahko vzbudil dvom o nepristranskosti sojenja v konkretni zadevi.
nepremičnina v družbeni lasti - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe na nepremičnini - lastninjenje - ugotovitev obstoja lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - obseg pripadajočega zemljišča - javni interes - zasebni interes - dopuščena revizija
Stavba tožnikov je bila zgrajena pred nacionalizaicjo in uvedbo družbenolastninskega sistema. Po nacionalizicji je zemljišče, na katerem je stala stavba in sosednje zemljišče, ki je bilo pred nacionalizacijo v lastni tretje osebe, prešlo v družbeno lastnino. Čeprav tožnika nista izkazala, da bi na sosednjem zemljišču pridobila pravico uporabe z odločbo ali pogodbo, je pri urejanju pripadajočih zemljišč v naseljih mestnega značaja, ki so bila vsa v družbeni lastnini,treba dati prednost namenu, zaradi katerega je bila predpisana kogentna akcesornost pravic na zemljišču pravicam na stavbi. To pa je, da ima vsakokratni lastnik stavbe pravico uporabe na tistem obsegu družbenega zemljišča, ki zagotavlja njeno normalno rabo in funkcioniranje stavbe. Tožnika imata tako prav, da sta glede na glavni namen, ki ga zakonodajalec zasleduje s predpisi o določanju pripadajočega zemljišča k stavbam, ki se nahajajo v sklopu naselij mestnega značaja, lahko pridobila pravico uporabe na pripadajočem zemljišču v družbeni lastnini na podlagi samega zakona. To pa pomeni, da je Višje sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da v obravnavanem primeru takoimenovani dinamični princip ugotavljanja pripadajočega zemljišča in posledično obstoja lastninske pravice na njem ne pride v poštev. Zato bo moralo sodišče z ustrezno kombinacijo meril in ob uravnoteženju javnega in zasebnega interesa ugotoviti obseg pripadajočega zemljišča k stavbama Ulica A. 35 in35a, kar bo podlaga za nadaljnjo ugotovitev, na kolikšnem zemljišču sta revidenta lastninsko pravico pridobila.
dopuščena revizija - zamudna sodba - pravica do sodelovanja v postopku - fikcija vročitve - vročanje v tujino - vročilnica - listina v tujem jeziku - dokazna ocena - metodološki napotek
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče pravilno uporabilo določbe o fikciji vročitve ter ali je kršilo toženčevo pravico do sodelovanja v postopku.
ZPP člen 339, 339/2-14, 367a. SZ-1 člen 106, 106/2.
dopuščena revizija - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - nadomestno stanovanje - primernost drugega stanovanja - poslabšanje bivalnih pogojev - sklenitev najemne pogodbe - najemna pogodba za nedoločen čas - neprofitna najemnina
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali sprememba etaže stanovanja (ponujeno nadomestno stanovanje se nahaja v petem nadstropju brez dvigala, dotedanje stanovanje pa je v pritličju) glede na drugi odstavek 106. člena Stanovanjskega zakona predstavlja bistveno poslabšanje stanovanjskih pogojev tožencev,
- ali je materialnopravno pravilno stališče izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje o sklenjeni najemni pogodbi glede stanovanja št. 2 za nedoločen čas (za neprofitno najemnino).
ODZ paragraf 839, 841, 1060, 1215, 1190, 1192, 1193, 1194, 1195. ZPP člen 339, 339/2. ZOR člen 371, 374.
družbena pogodba (societas) - pogodba o skupnosti imovine - obličnost pogodbe - stvarni vložek - delitev dobička - dobiček od kapitala - letno poročilo - terjatev na izplačilo dobička - pasivna legitimacija - prenehanje družbe civilnega prava - nemško pravo - zastaranje - zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja z vložitvijo tožbe - konkretizacija tožbenega zahtevka - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje - izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - dopuščena revizija
Sodna praksa je po uveljavitvi novega družbenega in gospodarskega sistema razlago pojma družbenih pravnih oseb, ki je bistven pri presoji subjektivnega kriterija, razširila na vse pravne osebe. Prav tako se je tudi že izrekla, da je mogoče, kljub takšni širši razlagi, določbo 374. člena ZOR uporabiti samo za medsebojne terjatve pravnih oseb, za druge subjekte, ki pravne subjektivitete nimajo, pa je potrebno uporabiti splošni petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR. Ker tožnik in toženec pravne subjektivitete nista imela, je bil za presojo zastaranja tožnikove terjatve pravilno uporabljen petletni zastaralni rok.
Da bi moral biti dogovor o delitvi dobička sklenjen v pisni obliki, ODZ ni zahteval.
Odgovor na dopuščeno vprašanje ali je sprejet letni obračun in v njem ugotovljen delež družbenika na dobičku predpostavka za nastanek pravice za izplačilo dobička, je nikalen.
Odgovorn na dopuščeno vprašanje ali je materialnopravno pravilna odločitev o uporabi 5-letnega zastaralnega roka, je pritrdilen.
Tožnik ni zahteval plačila dobička od posameznega posla med trajanjem societete, pač pa plačilo iz paragrafa 1192 ODZ po njenem prenehanju; pri tem ni odločilno, da je bilo premoženje, ki je ostalo ob prenehanju, ustvarjeno z enkratnim poslom – prodajo celotnega poslovnega deleža. Zato res ni pomembno, ali je mogoče med trajanjem societete zahtevati izplačilo dobička periodično ali od posameznega posla. Revident vsebino pravila paragrafa 1195 ODZ povzema napačno. Ta namreč ne določa, da je dopuščeno zgolj plačilo periodičnih dobičkov, pač pa dopušča, da se družbeniku izplača višji dobiček od tistega, ki bi mu sicer pripadal, če je dobiček družbe višji zaradi njegovih »odličnih lastnosti in truda.«
Ključna dejanska okoliščina obravnavanega primera je, da je societeta prenehala. Subjekt, zoper katerega bi moral tožnik po toženčevem stališču uveljavljati svoj zahtevek, ne obstaja več. Ob izhodišču, da je pasivno legitimirana le societeta, ki je zgrešeno, bi bile določbe ODZ o delitvi dobička po prenehanju societete odveč. Societeta ne bi bila pasivno legitimirana niti, če še ne bi prenehala. Zgrešenost toženčeve teze izhaja iz pravne narave družbene pogodbe kot pogodbe obligacijskega prava, ki ustvarja pravna razmerja med družbeniki, ne pa med družbeniki in societeto. Slednja v pravna razmerja ni sposobna vstopati, ker nima pravne osebnosti. Kot taka ne more biti nosilka pravic in obveznosti in ne more imeti lastninske pravice na premoženju. Pasivna legitimacija societete, ki sta jo ustanovila tožnik in toženec ni (bila) podana.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili 362. člen ZPP in 22. člen Ustave RS, s tem, ko sta v okoliščinah konkretnega primera dopustili nova dejstva in izvedbo novih dokazov, ki so bila navedena in predlagana po prvem naroku za glavno obravnavo (gre za dejstva in dokaze, predlagane v četrti pripravljalni vlogi tožeče stranke z dne 29. 10. 2019 in z dne 8. 11. 2019) in na rezultat tako izvedenih dokazov oprli končno odločitev v tej zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00042506
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 190, 198. URS člen 22.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - prikrajšanje - sodediči - solastna nepremičnina - souporaba - nevzdržna solastninska skupnost - plačilo uporabnine - pravica do izjave v postopku - pravica do enakega varstva pravic
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je materialnopravno pravilna presoja nižjih sodišč o pomenu slabih osebnih odnosov med solastniki za temelj uporabnine kot obveznosti solastnika, ki deloma uporablja solastno stvar,
- ali je bila kršena pravica toženca do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave v zvezi z obrazložitvijo pritožbenega sodišča v delu, ki se nanaša na plačilo uporabnine za obdobje od 24. 6. 1997 do 31. 12. 1997.
predlog za dopustitev revizije - vloga, ki jo vloži stranka sama - laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga
Predlagateljica sama vlaga vlogo, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Stališču sodišča druge stopnje, ki je izhajalo iz namena sodelovalne dolžnosti zavarovanca, je z zornega kota razlagalca Splošnih pogojev kot celote in ob uporabi objektivističnega načina razlage vsekakor mogoče pritrditi. Upoštevaje pravno naravo splošnih pogojev pa to ni odločilno. Ključno je, ali to, da mora policijo obvestiti tudi v primeru prometne nesreče I. kategorije, iz sporne določbe lahko nedvoumno razbere zavarovanec. Odgovor je nikalen. Kljub temu, da razlaga, ki jo je kot pravilno izbralo sodišče prve stopnje, bolj ustreza namenu pravila iz 3. točke prvega odstavka 28. člena Splošnih pogojev, ta namen v besedilu Splošnih pogojev ni dovolj določno izražen, da bi utemeljeval pričakovanje, da bo zavarovanec med dvema možnima pomenoma besedila izbral tistega, ki je pravi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00043446
ZPP člen 70, 70-5, 189, 360, 370, 370/3. SPZ člen 26. ZV-1 člen 7, 7-35, 108, 108/1, 120, 199. URS člen 22, 23. ZS člen 14, 71, 154, 154/3.
pravica do pravnega sredstva - pravica do izjave v postopku - pravica do poštenega obravnavanja - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - bolniška odsotnost - nadomeščanje člana senata - sodelovanje sodnika v postopku pred nižjim sodiščem - Sodni red - letni razpored sodnikov - videz nepristranskosti sojenja - izločitev sodnika - izločitev sodnika višjega sodišča - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje - nedovoljeni revizijski razlogi - poseg v lastninsko pravico - pravni režim na nepremičnini - naselbinski spomenik - uporaba nepremičnine - pogodba o sodelovanju - stvarna služnost poti - posest - detentor - imetništvo - javno dobro - vodna pravica - dopuščena revizija
Nadomeščanje članov pritožbenih senatov zaradi njihove kratkotrajne odsotnosti (npr. za posamičen sejni dan zaradi bolniške odsotnosti ali dopusta) je skladno s predpisi in pravico do naravnega sodnika in poštenega sojenja pod pogojem, da so tudi za te primere vnaprej določena in spoštovana pravila za določitev drugega sodnika - člana senata.
Ker so bili v postopku po izločeni nasprotni tožbi prejudicialne narave pravnomočno zavrnjeni vsi tožbeni zahtevki, je sodišče v tem postopku lahko odločilo le o zahtevkih, ki se opirajo na drugačno dejansko podlago, torej je v tem postopku odločalo o drugih (dejanskih in pravnih) vprašanjih. Tudi senat pritožbenega sodišča, ki je odločal v tej zadevi, ni kakorkoli presojal pravilnost ali zakonitost sodbe v zadevi, v kateri je bilo odločeno o prejudicialnem pravnem razmerju. Zato ni mogoče šteti, da je sodnica, ki je izdala sodbo v prejudicialni zadevi, v tej zadevi sodelovala v postopku pred sodiščem prve stopnje, kar bi po 5. točki 70. člena ZPP narekovalo njeno izločitev iz odločanja v pritožbenem postopku v tej zadevi.
Za utemeljitev kršitve pravice do nepristranskega sojenja ne zadošča zgolj navedba, da je isti sodnik sodeloval pri odločanju o enakem pravnem vprašanju med istima pravdnima strankama v drugi pravdi.
Procesna skrbnost stranki nalaga, da navede pravnorelevantna dejstva, ki jih pozna in da preišče in poišče takšno procesno gradivo, ki je v zvezi z dejanskim toriščem spora. Čeprav tožena stranka trdi, da ni mogla sklepati, da na parceli tožeče stranke velja posebni pravni režim, je za asfaltirano pešpot, ki naj bi bila po njenem mnenju javna pot, nedvomno vedela. Če bi to navedla v pravnomočno končanem postopku, bi se to dejstvo lahko že tedaj razčistilo in nenazadnje ugotovila tudi pripadnost parcele naselbinskemu spomeniku. Procesno skrbna stranka bi ob vedenju za asfaltirano pot po parceli tožeče stranke, to nedvomno storila prej, za kar je imela dovolj časa že med skoraj 10 let trajajočim pravdnim postopkom pred sodiščem prve stopnje.
Zgolj gospodarska odvisnost ne zadošča za opredelitev razmerja posestnik - detentor, ampak se mora detentor pri izvajanju dejanske oblasti nad stvarjo obnašati, kot da je instrument gospodarja (posestnika), ki v pogledu stvari ne more postopati brez gospodarjevih navodil. V obravnavanem primeru tožena stranka trditve o detenciji izvaja iz pogodbe o sodelovanju, torej na podlagi obligacijskega razmerja vzpostavljenega s prirejenim subjektom v okviru svoje gospodarske dejavnosti in - glede na ugotovljene dejanske okoliščine - pretežno v lastnem interesu. Položaj tožene stranke je torej v razmerju do sopogodbenika v tolikšni meri samostojen in tako pogodbeno povezan, da ne dopušča zaključka o detenciji.
poslovna goljufija - preslepitev - opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja
Preslepitev je v izreku odločbe konkretizirana z navedbo, da se je obsojenec zavedal slabega finančnega stanja, zaradi katerega obveznosti ne bo mogel plačati, tako stanje pa je oškodovani družbi prikril.
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ člen 208, 208/2, 208/2, 208/5.
ogrožanje varnosti pri delu - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med ralogi sodbe in listino
Dejanje je kaznivo tudi, če v njem niti ni navedena označba blanketne norme, vendar mora v tem primeru iz opisa dejanja jasno izhajati, kakšna je vsebina te blanketne norme.
Iz sodbe ni razvidno, kakšna je bila organizacija dela v organizacijski enoti, kjer je prišlo do nesreče in kako je bil v to organizacijo umeščen obsojenec, kakšne so bile njegove konkretne delovne zadolžitve kot vodje obrata (od dne 1. 5. 2007 dalje), kakšne zadolžitve je imel v zvezi z odločanjem o vpenjanju in samim vpenjanjem novega ali drugega orodja v določen stroj, kakšne so bile njegove zadolžitve glede stroja ILLIG 7, kakšen je bil načrt delovnega procesa na stroju ILLIG 7 in kako je delo potekalo v konkretnem primeru od odločanja o vpetju spornega orodja v ta stroj dalje. Šele na podlagi teh ugotovitev bi namreč sodišče sploh lahko odločilo o dolžnostih obsojenca in njegovi seznanjenosti z nevarnim načinom dela v konkretnem primeru in s tem o njegovi krivdi.
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da je bila odločitev za uporabo problematičnega orodja v vakumirki ILLIG 7, za katerega se je vedelo, da se celice od njega ne odlepljajo, kar je povezano z nevarnim načinom dela, sprejeta z vednostjo obsojenca, je neobrazložen, saj sodišče odločilnih dejstev za takšen zaključek niti ni ugotavljalo. Takšnemu zaključku pa je neobrazloženo pritrdilo tudi višje sodišče, ki ni pojasnilo, na kakšni podlagi je zaključilo, da je obsojenec glede na položaj obratovodje zagotovo vedel za vpenjanje predmetnega tehnološko nedovršenega orodja v stroj ILLIG 7.