določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča
Nezadovoljstvo stranke z izidom določenih zadev, v katerih so bila ali pa še bodo vložena in izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva, ne more biti utemeljen razlog za odklanjanje sodišča za sojenje v drugih zadevah.
nepravdni postopek - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - zdravstveno stanje - začasno bivanje v zavodu
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Glede na zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno biva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00038652
ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2.
dopuščena revizija - mednarodna ugrabitev otrok - razmerja med starši in otroki - razveza zakonske zveze in dodelitev otrok v vzgojo in oskrbo - vrnitev otroka - pravica do družinskega življenja - določitev stikov z otrokom
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali bi bilo slovensko sodišče, preden je odločalo in odločilo meritorno o pravicah pravdnih strank do skrbi za otroka, dolžno zagotoviti vrnitev otroka v Republiko Slovenijo;
- ali gre v posledici zmotne in napačne uporabe materialnega prava v konkretnem primeru za arbitrarno in nepošteno sojenje oziroma sojenje v nasprotju z zakoni, Ustavo Republike Slovenije in ratificiranimi mednarodnimi pogodbami;
- ali sta sodišči okoliščino, da je toženka odpeljala deklico v Split, ne da bi se predlagatelj strinjal, pravilno materialnopravno presodili in ovrednotili, to je, mu dali pravi pravni pomen;
- ali je materialnopravno in skladno z ustaljeno sodno prakso stališče obeh sodišč, zlasti pa pritožbenega sodišča, glede stikov določenih s prvostopno sodno odločbo.
- ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da lahko tožena stranka, ki ni tožnikov delodajalec, akontacijo dohodnine, ki jo mora vplačevati v sistem javnih financ, izračuna po nižji (tj. 20 %) stopnji od tiste, ki je določena v šestem odstavku 127. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2);
- ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da se institut povprečenja, ki ga ureja 120. člen ZDoh-2, lahko uporabi pri izračunu stopnje akontacije dohodnine, ki jo mora tožena stranka, ki ni glavni delodajalec tožnika, vplačati v sistem javnih financ.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - izvršilni postopek - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakonodajalec je revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja (vključno s sklepi, s katerimi je odločeno o izročitvi nepremičnin), revizija zato še vedno ni dovoljena
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00039404
OZ člen 180. URS člen 32, 35. ZZZDR člen 211.
odgovornost socialno varstvenega zavoda - povrnitev nepremoženjske škode - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - postavitev skrbnika za poseben primer - domsko varstvo in oskrba - poškodba zaradi padca - dolžno nadzorstvo - volja oskrbovane osebe - izraz volje - osebnostne pravice - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - svoboda gibanja - dopuščena revizija
V primeru neupoštevanja varovankine izjave, da ne želi imeti nameščene posteljne ograjice, bi prišlo do kršitve pravice do svobode gibanja (32. člen Ustave) v povezavi s 35. členom Ustave, ki zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.
postopek o prekršku proti mladoletniku - krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - začasno prebivališče - stalno prebivališče - prenos krajevne pristojnosti - ekonomičnost postopka - pravna varnost
Ob predhodnem preizkusu krajevne pristojnosti na podlagi vloženega obdolžilnega predloga zoper mladoletnico je bilo ugotovljeno, da se mladoletnica dejansko nahaja na naslovu stalnega bivališča v Štanjelu. Okrajno sodišče v Postojni zato ni imelo pomislekov v zvezi s svojo krajevno pristojnostjo in je prekrškovni postopek zoper njo tudi že začelo. Ko pa se je mladoletnica nato preselila na naslov začasnega prebivališča v Novem mstu, se s tem ni spremenila tudi krajevna pristojnost za obravnavanje prekrška. Časovne meje preizkusa krajevne pristojnosti po prvem odstavku 82. člena ZP-1 so omejene na predhodni preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija - poslovni razlog - sprememba - delovne naloge - znižanje plačila
Odgovor na prvo revizijsko vprašanje - ali je zakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi, čeprav obseg dela delavca na delovnem mestu ostaja pretežno enak in spremembo pri delu predstavlja črtanje le ene delovne naloge – se torej na načelni ravni glasi, da le minimalne spremembe vsebine in obsega nalog delavca ne predstavljajo utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga; od te presoje je odvisen tudi odgovor na drugo vprašanje - ali je delodajalec upravičen v takem primeru ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za isto delo in za 25 % znižano plačo.
Reorganizacija delovnega procesa sama po sebi ne pomeni, da že s tem nastopi utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ni nepomembno, ali so se pred tem naloge, ki jih tožnica po spremembi ni več opravljala, ker so bile prenesene (in kot kaže obsežno nadgrajene z drugimi nalogami), dejansko izvajale oziroma v kakšnem obsegu so se izvajale, upoštevajoč dotedanjo organiziranost in prakso (obseg in usmeritev delovanja) delodajalca. Če so namreč te naloge ob ostalih nalogah, ki jih je tožnica opravljala, v obsegu kot jih je opravljala, predstavljale zanemarljiv obseg dela tožnice in je prišlo le do prenosa teh nalog z namenom drugačnega organiziranja, vendar vsebinske spremembe opravljanja teh nalog ter njihovega večjega obsega, obenem pa zato tudi drugačnih zahtev izobrazbe, ni mogoče enostavno zaključiti, da so prenehale potrebe tožnice po njenem delu pod pogoji iz dosedanje pogodbe o zaposlitvi.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - dokazna ocena - relativna bistvena kršitev določb postopka
Izpovedbe tožnika in z njegove strani predlaganih prič so v nasprotju z izpovedbami prič, ki jih je predlagala tožena stranka. Sodišče prve stopnje je poklonilo vero prvim in navedlo, da je verjelo njihovim izpovedbam, ker so skladne, čeprav sta tudi tožnikova nadrejena (ki sta bila s tožnikom tudi v dnevnem stiku), o istih dejstvih izpovedovala skladno. Sodišče prve stopnje dokazne presoje izpovedb prič, ki jih je predlagala tožena stranka, ni izvedlo, niti ni teh dokazov presojalo skupaj s preostalimi dokazi. Tudi verodostojnost evidenc bi moralo sodišče prve stopnje dokazno oceniti v skladu z 8. členom ZPP.
Ker sodišče prve stopnje ni vestno in skrbno ocenilo vsakega od teh dokazov in vse dokaze skupaj ter (glede na uspeh celotnega postopka) sprejelo dokazno oceno o tem, ali je bilo tožniku omogočeno koriščenje tedenskega dopusta, ni zadostilo metodološkemu napotku iz 8. člena ZPP (kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP). Ker je sodišče druge stopnje izrecne pritožbene ugovore o metodološki pravilnosti dokazne ocene sodišča prve stopnje neutemeljeno zavrnilo, je tudi samo storilo to kršitev.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi - razlogi za razveljavitev
Sodišče druge stopnje lahko le izjemoma razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, če ugotovi, da razlogi za razveljavitev (npr. zagotavljanje pravice do izjave, zagotavljanje pravice do pritožbe, obsežno ugotavljanje dejanskega stanja,...) pretehtajo nad pravico stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pri tem mora navesti, iz katerih razlogov kršitve (ki jo je storilo sodišče prve stopnje) ne more samo odpraviti oziroma zakaj samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti v zvezi z dejanskim stanjem, ugotovljenim pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje je svojo odločitev o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje obrazložilo le s prepisom dela zakonske odločbe 355. člena ZPP, kar pa ne ustreza standardu obrazložene sodne odločbe.
Upoštevaje navedena izhodišča in dejstvo, da sodišče druge stopnje ni navedlo razlogov, zakaj samo ne bi moglo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti v zvezi z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ni mogoče ugotoviti ovir, da bi pomanjkljivosti v zvezi z dokazno oceno sodišča prve stopnje sodišče druge stopnje lahko odpravilo na pritožbeni obravnavi in sprejelo dokazno oceno izvedenih dokazov v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Prav tako ni mogoče ugotoviti ovir za dopolnitev postopka z zaslišanjem treh prič, s katerimi je tožnik dokazoval diskriminatornost razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
prenos krajevne pristojnosti - lažja izvedba postopka - procesna ekonomija
Oprava določenih medicinsko-diagnostičnih preiskav in izdaja napotnic za specialistične preglede ter starost, ki relativno malo presega starostno mejo za upokojitev, ne morejo predstavljati tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - TUJCI - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00038378
ZUS-1 člen 32, 32/2, 59, 59/2, 59/2-2, 84, 84/1, 84/2. URS člen 22. ZMZ-1 člen 28. ZPP člen 367, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZTuj-2 člen 73, 73/2, 73/3.
predlog za dopustitev revizije - priznanje mednarodne zaščite - glavna obravnava v upravnem sporu - neizvedba glavne obravnave - pravica do izjave - dopuščena revizija - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - začasna odredba v revizijskem postopku - odložitvena začasna odredba - vrnitev tujca - neizkazana težko popravljiva škoda - zavrnitev izdaje začasne odredbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali opustitev izvedbe glavne obravnave v upravnem sporu v povezavi z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 pomeni kršitev pravice do izjave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.
Pogoj za obravnavo predlagane začasne odredbe mora biti enak, kot je bil po prejšnji ureditvi revizijskega postopka v ZUS-1, to je sprejem odločitve Vrhovnega sodišča, da bo zadevo obravnavalo zaradi pomembnega pravnega vprašanja (dopuščena revizija). Omenjeni pogoj je v obravnavani zadevi izpolnjen.
Zatrjevane škodljive posledice (izvedba postopka tožnikove vrnitve in njegova dejanska odstranitev iz Republike Slovenije ter s tem povezana nezmožnost udeležbe na glavni obravnavi v morebiti ponovljenem postopku pred Upravnim sodiščem) ne izvirajo iz akta, ki ga je tožnik izpodbijal v upravnem sporu. Z zavrnitvijo prošnje za mednarodno zaščito namreč ni bilo odločno o tožnikovi vrnitvi v izvorno ali katero drugo državo, niti navedena zavrnilna odločba sama po sebi nima takih neposrednih učinkov, da bi bilo mogoče zgolj na njeni podlagi in brez nadaljnjih postopkov tožnika odstraniti iz Slovenije. Tako ne drži tožnikova trditev, da je nastanek težko popravljive škode v neposredni vzročni zvezi z realizacijo pravnomočne sodbe, ki je potrdila zavrnitev prošnje.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - zdravljenje v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta pravni standard "izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji" napolnili s vsebino, kakršna izhaja iz izpodbijanih sodb.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00039732
KZ-1 člen 20, 190.. ZKP člen 39, 39/1-6, 39/2-2, 83, 83/2, 83/4, 371, 371/1-2, 371/1-4, 372, 372-1.. URS člen 23, 24, 56.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - zakonski znaki - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - zadrževanje mladoletne osebe - onemogočanje stikov z otrokom - splošno kaznivo dejanje - sostorilstvo - varstvo koristi otroka - dvom v nepristranskost sodnikov - okuženost sodnikov in osebja - izločitev uradnega zaznamka - sprejem priznanja krivde soobdolžencev - izključitev javnosti glavne obravnave
Storilec kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe, ki je sicer umeščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, je lahko kdorkoli (delictum commune). Ker gre za splošno kaznivo dejanje glede možnega storilca, je tudi v primeru zadrževanja mladoletne osebe možno sostorilstvo med osebo, ki je do skrbi za otroka sicer upravičena, ter osebo, ki teh lastnosti nima, je pa njeno ravnanje tako, da ustreza definiciji sostorilstva.
Vrhovno sodišče je že presodilo, da pri dejanju, ki je rezultat skupne izvršitve in kjer se tudi zavest in volja sostorilcev (naklep) nanašata na celotno skupno delovanje, konkretizacija posameznih prispevkov sostorilcev ni nujna. V obravnavani zadevi gre ravno za tak primer, zato identični opisi dejanj vseh sostorilcev ne pomenijo manka konkretizacije prispevka obsojenke h kaznivemu dejanju.
Vrhovno sodišče se je v dosedanji praksi že večkrat opredelilo do vpliva sprejema priznanj krivde soobdolžencev na predobravnavnem naroku na nepristranskost sodnika, ki sodi v poznejšem postopku drugim soobdolženim v isti kazenski zadevi. Presodilo je, da sodnikov sprejem priznanja krivde katerega od soobdolženih sam po sebi ne predstavlja razloga za njegovo izločitev v poznejšem postopku zoper obdolžence, ki krivde niso priznali. Sodnik o krivdi in kazenski sankciji odloča za vsakega obdolženca posebej, pri tem pa glavni obravnavi na podlagi presoje vseh dokazov v skladu s 355. členom ZKP znova odloča o krivdi tistega soobdolženca, ki krivde na predobravnavnem naroku ni priznal.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - denarno nadomestilo za brezposelnost
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je svojo odločitev oprlo na prvi in tretji odstavek 61. člena ZUTD, ne pa na drugi odstavek 61. člena ZUTD.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za razveljavitev - zavrnitev pritožbe
Tehten razlog za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje je npr. podan takrat, ko o pomembnem sklopu pravnih vprašanj sodišče prve stopnje še ni zavzelo stališča in v zvezi z njim sploh še ni izvajalo dokazov. V spornem primeru se sodišče prve stopnje (razumljivo, ker je zahtevek že po temelju zavrnilo) do škode oziroma višine odškodnine (še) ni izjasnilo in o tem tudi ni izvajalo dokazov. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da brez škode za poseg v pravico stranke do pritožbe pomanjkljivosti ne more samo odpraviti in je izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje upravičeno razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS00038609
KZ-1 člen 7, 78, 78/4, 94, 94/3.. URS člen 15, 15/5, 22, 28, 28/2.. ZKP člen 133, 133/1.. ZIKS-1 člen 28.
zastaranje izvršitve kazni - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - ustavno skladna razlaga instituta zastaranja - zadržanje zastaranja - izogibanje pred prestajanjem zaporne kazni
Zadržanje zastaranja izvršitve kazni je v primeru, ko se obsojenec aktivno izogiba izvršitvi kazni, ko torej s svojim zavestnim aktivnim ravnanjem državi oziroma njenim organom, pristojnim za izvršitev kazenske sankcije, preprečuje izvršitev kazni, skladno z 2. in 22. členom Ustave. Zadržanje zastaranja izvršitve kazni v primeru, ko obsojenec njeno izvršitev aktivno sam preprečuje, ne nasprotuje namenu zastaranja in ne posega v temeljne ustavno zagotovljene pravice obsojenca, ki se s tem institutom zasledujejo oziroma varujejo. Je pa potrebno obstoj razlogov, ki povzročijo zadržanje zastaranja, presojati glede na vse okoliščine posameznega primera, pri čemer mora biti izkazano, da so organi, pristojni za izvršitev kazni, storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi pravnomočno sodno odločbo izvršili. Razlogi, ki preprečujejo izvršitev kazni, morajo torej izhajati iz sfere obsojenca in jih ni mogoče pripisati nezadostni aktivnosti državnih organov glede izvršitve kazni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00039707
KZ-1 člen 240.. ZKP člen 370, 370/1-2, 371, 371/1-11, 395.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zloraba zaupanja - poslovodja družbe - zloraba položaja - zloraba pooblastil - poroštvo - premoženjska korist - prenehanje poroštvene obveznosti - naklep - obrazloženost sodbe
Obsojeni je kaznivo dejanje izvršil, ko je na podlagi sicer neveljavnega pooblastila dejansko izvrševal pooblastila predsednika uprave, zato je zlorabil zaupanje A. Obsojenec je dejansko deloval kot predsednik uprave banke in jo zastopal v pravnem prometu, zato je bil dolžan kot zakoniti zastopnik pravne osebe ravnati skladno z njenimi interesi.
Porokoma je bila s kaznivim dejanjem pridobljena protipravna premoženjska korist v višini zneska, za katerega je poroštvo prenehalo. V kolikor zapadli kredit ne bi bil refinanciran z novim posojilom, bi banka zaradi plačilne nezmožnosti dejanskega dolžnika, do poplačila kreditne terjatve prišla s strani porokov, ki sta odgovarjala solidarno in imela zadostna sredstva in premoženje za poplačilo posojila. Zato je šteti, da sta se poroka s tem, ko je bilo posojilo poplačano z refinanciranjem z novim posojilom, izognila obveznemju izplačilu iz svojega premoženja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00038493
KZ-1 člen 186.. ZKP člen 148, 214, 371, 371/1-8, 372, 372-1.. URS člen 28, 36.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zakonski znaki kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog - določnost - namen prodaje - nedovoljeni dokazi - hišna preiskava - zakonitost odredbe - anonimni vir
V obravnavanem opisu dejanja so ob očitanem gojenju konoplje navedene tudi okoliščine na podlagi katerih je mogoče sklepati, da gojenje, sicer relativno majhnega števila sadik konoplje, pomeni proizvodnjo, torej da se obsojenec ukvarja z gojenjem konoplje, ki je namenjena širšemu krogu uporabnikov. Opisano je, da je obsojenec poleg tega, da je v rastlinjaku na dvorišču hiše gojil 9 sadik konoplje, zaradi prodaje hranil posušene rastlinske dele konoplje v teži 1.056,34 g. Iz kazenskopravnega očitka je razvidna relativno velika količina konoplje, ki presega lastne potrebe. Opis dejanja v obravnavani zadevi zato izpolnjuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1.