Zakon tudi za sodna pisanja, za katera izrecno predpisuje, da jih je treba vročiti naslovniku osebno, dopušča v primeru, če naslovnik vročevalcu ni dosegljiv in osebna (neposredna) vročitev pisanja zato ne uspe, drugačne možnosti vročitve, in sicer najprej nadomestno vročitev, nato pa vzpostavlja fikcijo vročitve. Za nastop fikcije vročitve določa pravila in roke, ki morajo biti v takem primeru spoštovani.
Res je, da tudi za dokaz z izvedencem zakon ne določa nobene izjeme od čistega razpravnega načela ter da mora stranka tudi za ta dokaz podati dokazni predlog in v njem označiti dokazno temo. Vendar velja to le za dokazovanje z izvedencem, ne pa za primere, kakršen je obravnavni. Njegova posebnost je v tem, daj je imel v njem izvedenec le vlogo tehničnega pomočnika sodišča, ki je z izdelavo elaborata evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru omogočil (že prej sprejeto) odločitev o delni utemeljenosti zahtevka. Sodišču prve stopnje zato ni mogoče očitati, da se ne bi gibalo znotraj tožničinega trditvenega gradiva ter da svojih spoznanj o dejstvih ne bi oprlo na dokaze, ki sta jih predlagali stranki.
ZKP člen 371, 371/1-11.. URS člen 20, 20/1, 29, 29-4.
odreditev pripora - utemeljen sum - kaznivo dejanje velike tatvine - neogibna potrebnost pripora za potek postopka - sorazmernost pripora - ni razlogov o odločilnih dejstvih
Taki razlogi sodišča v zvezi s sorazmernostjo in neogibnostjo pripora so vsebinsko prazni in pomanjkljivi. Sodišče bi moralo v sklepu o odreditvi pripora navesti pravno relevantna dejstva, ki kažejo na neogibnost in sorazmernost ukrepa, ki se ga odreja (spodnja premisa) nato pa bi moralo, upoštevaje 20. člen Ustave (zgornja premisa), napraviti zaključek (conclusio), da je pripor sorazmeren in neogibno potreben ukrep, s katerim je edino mogoče zagotoviti varnost potencialnih oškodovancev, ter preprečiti, da bi obdolženec na prostosti ponavljal kazniva dejanja. Sodišče bi moralo še zlasti pretehtati, ali majhna vrednost predmetov, ki so bili oškodovancem odtujeni iz kleti odtehta najradikalnejši poseg v osebno svobodo obdolženca, ki je prvič obravnavan za premoženjska kazniva dejanja, kar zahteva utemeljeno izpostavlja. V obravnavanem primeru sodišče takšne presoje ni napravilo, temveč je le na splošni ravni zaključilo, da je podana sorazmernost med posegom v osebno svobodo obdolženca in varnostjo ljudi oziroma njihovega premoženja.
ZV-1 člen 105, 108, 108/1, 108/5, 118, 118/1, 125, 125/2, 136. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - vodno dovoljenje - vodna pravica - oskrba z vodo - posebna raba - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je glede na drugi odstavek 125. člena Zakona o vodah (ZV-1) treba pridobiti vodno dovoljenje, če odvzeta količina vode iz javnega vodovodnega omrežja ne presega praga, ki ga določi minister s predpisom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00039890
URS člen 22. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS-1 člen 59.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev vrednosti vlaganj - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - dopuščena revizija - pravica do poštenega sojenja - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je glede na ustavno in zakonsko ter glede na z EKČP določeno pravico do poštenega sojenja ter pravico do enakosti in enakopravnosti dopustno, da je Upravno sodišče RS izpodbijano sodbo izdalo, ne da bi opravilo glavno obravnavo in ne da bi v izpodbijani sodbi navedlo in utemeljilo razloge, zakaj glavne obravnave ni izvedlo.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 2, 2/1, 2/2. ZJF člen 80.
stvarno premoženje države - prodaja državnega premoženja - nakazilo kupnine - akt poslovanja upravljavca stvarnega premoženja - zavrženje tožbe - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - ni upravna zadeva - acta iure gestionis - zavrnitev pritožbe
Sklep, s katerim je toženka pritožnici naložila nakazilo prejete kupnine za prodano nepremičnine, ni upravni akt iz 2. členu ZUS-1, saj ne izpolnjuje materialnega pogoja za opredelitev takega akta. V upravnem sporu se lahko izpodbijajo tisti akti, ki vsebujejo meritorno odločitev, torej vsebinsko opredelitev pravic ali obveznosti stranke oziroma zavrnitev strankinega zahtevka o priznanju pravice ali pravne koristi, ki izhaja iz materialnega prava. Upravni akti po ZUS-1 torej niso akti, ki ne vsebujejo vsebinske odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.
Pritožnici ni bila naložena javnopravna obveznost, ki bi bila iztožljiva na podlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zato naložena obveznost vzpostavlja zgolj obligacijsko razmerje. Zahteva toženke pritožnici o nakazilu prejete kupnine za prodano nepremičnino ne predstavlja odločanja v upravni zadevi v smislu 2. člena ZUP. Gre namreč za postopek v zvezi z upravljanjem javnega premoženja, ki pa ne pomeni oblastnega ravnanja (ex iure imperii), temveč ravnanje organa kot vsakega drugega lastnika (ex iure gestionis).
ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - JAVNI RAZPISI - TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI SPOR
VS00039929
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZEKom-1 člen 34, 34/2, 36, 36/3, 38, 47, 47/1. ZUP člen 135, 135/4.
javni razpis za dodelitev radijske frekvence - sklep o uvedbi javnega razpisa - postopek začet po uradni dolžnosti - akt o razveljavitvi javnega razpisa - ustavitev upravnega postopka - ustavitev postopka po uradni dolžnosti - sklep o ustavitvi - ni pravnega interesa - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbe
Pritožnica v bistvenem nasprotuje razveljavitvi javnega razpisa, pri čemer s takimi ugovori ne more uspeti, saj to ni predmet izpodbijanega sklepa o ustavitvi postopka. S temi pritožbenimi navedbami pritožnica zato ne more uspeti tudi v pritožbenem postopku zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je pravilno presodilo, da za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka pritožnica nima pravnega interesa.
Z ustavitvijo postopka, ki se je začel in ustavil po uradni dolžnosti, namreč ni bilo poseženo v nobeno njeno pravico ali pravno korist, njen pravni položaj pa je enak kot pred ustavitvijo postopka.
zavrženje tožbe kot prepozne - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo roka - opravičljiv vzrok za zamudo - nezakrivljena zamuda - komunikacija med odvetnikom in stranko - verjetna izkazanost okoliščin - okoliščine niso izkazane - zavrnitev pritožbe
Trditveno breme glede okoliščin zamude je bilo na pritožniku, ki tega bremena ni izpolnil, zato je bil njegov predlog utemeljeno zavrnjen. Za odločitev o tej pritožbi je zato nepomembno, ali upravni organ pritožniku ni mogel vročiti odločbe. Tudi sicer je ob teh navedbah v celoti spregledano, da odvetnik in oblastni organ s pritožnikom nista v vsebinsko enakem razmerju, zato težave organa pri vročanju odločbe same po sebi še ne utemeljujejo težav v komunikaciji med pritožnikom in njegovim pooblaščencem.
Neskrbnost v medsebojni komunikaciji stranke in njenega odvetnika ni opravičen vzrok za zamudo.
URS člen 22. ZUS-1 člen 59, 59/1, 59/2, 59/2-2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - sporno dejansko stanje - glavna obravnava v upravnem sporu - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - enako varstvo pravic - dopuščena revizija - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali predstavlja neizvedba glavne obravnave in posledično zavrnitev predloga za izvedbo dokaza z zaslišanjem prič nedopusten poseg v pravico tožeče stranke do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS00039067
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZUS-1 člen 21.
predlog za dopustitev revizije - odločba gradbenega inšpektorja - vpogled v drug spis - odločitev brez glavne obravnave - neizvedba glavne obravnave - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - dopuščena revizija - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka v upravnem sporu, če Upravno sodišče ugotavlja dejansko stanje z vpogledom v drug spis in sodbo, čeprav ne razpiše glavne obravnave, tožnik pa nima možnosti, da bi se o tem izjavil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRŽAVLJANSTVO - UPRAVNI SPOR
VS00039457
URS člen 2, 153, 153/3. ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 3.
predlog za dopustitev revizije - prošnja za sprejem v državljanstvo - sprejem v državljanstvo RS z naturalizacijo - pogoji za sprejem v državljanstvo - izpolnjevanje pogojev za pridobitev državljanstva z naturalizacijo - zagotovljena sredstva za preživljanje - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja o neustavnosti in nezakonitosti prvega odstavka 3. člena Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije.
Zagovornik utemeljeno navaja, da se z odreditvijo pripora iz pripornega razloga begosumnosti zasleduje cilj nemotenega poteka kazenskega postopka, kar pomeni, da je pri presoji t.i. sorazmernosti v ožjem smislu relevantno le tehtanje med posegom v obdolženčevo pravico do osebne varnosti na eni strani in zagotavljanjem učinkovite izvedbe kazenskega postopka na drugi strani, ne pa tudi ocenjevanje ukrepa z vidika varnosti ljudi.
CESTE IN CESTNI PROMET - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00040296
URS člen 2, 154, 155, 155/1. ZCes-1 člen 97, 97/2, 118, 118/1, 118/1-6, 122, 134. ZIN člen 2, 2/1.
dopuščena revizija - postavitev objekta za oglaševanje - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - poseg v varovalni pas občinske ceste - soglasje k posegu v varovalni pas občinske ceste - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - soglasje upravljalca javne ceste - retroaktivna uporaba zakona - prepoved retroaktivne uporabe zakona - ugoditev reviziji - zmotna uporaba materialnega prava
Inšpektor za ceste bi revidentki lahko naložil odstranitev njenih tabel za oglaševanje, če bi ZCes-1 tudi za te, ki so bile (zakonito) postavljene pred njegovo uveljavitvijo, izrecno določil obveznost pridobitve soglasja iz 97. člena v za to določenem prehodnem obdobju, po neuspešno pretečenem roku pa bi predvidel inšpekcijsko ukrepanje. A kot pojasnjeno, v zakonu takih določb ni.
Za presojo zakonitosti postavitve revidentkinih oglasnih tabel v varovalnem pasu občinske ceste je treba uporabiti zakon, veljaven v času postavitve, to je ZJC, in ne kasnejšega ZCes-1.
ZKme-1 člen 66, 176, 176/1-2, 177, 177/1-3.. KZ-1 člen 20, 20/1.
označevanje živil - deklarirano poreklo blaga - slovensko poreklo - dejansko poreklo blaga - zavajanje potrošnikov - posredno storilstvo - lex specialis - retroaktivna uporaba zakona
Pravna oseba je bila, ne glede na to, da svinjskega mesa ni neposredno prodajala potrošnikom, ravno tako zavezana k prepovedi napačnega označevanja živil, ki predstavljajo zavajanje potrošnikov. Dejstvo je namreč, da je vsako živilo v končni posledici namenjeno potrošniku, pravna in odgovorna oseba pa sta z napačnim označevanjem mesa ustvarili lažno podlago za odločitev potrošnikov in jim na ta način onemogočili obveščeno izbiro nakupa živila.
Strokovna literatura kot tipične primere posrednega storilstva navaja situacije, v katerih neposredni storilec ravna v zmoti. Ravno za takšno situacijo je šlo v obravnavani zadevi, v kateri je družba S., d. o. o., ki je opravljala dejavnost neposredne prodaje živila potrošnikom, imela s tem, ko je storilka meso označila kot slovensko, podlago za to, da je svinjsko meso tržila in prodajala kot slovensko. Podlago za takšno zmotno trženje in prodajo pa sta ustvarili pravna in odgovorna oseba. Iz pravnomočno ugotovljenega dejanska stanja je namreč razvidno, da sta vedeli, da gre za meso, ki ni ustrezno označeno, vendar sta ga kljub temu prodala družbi, ki ga je v končni fazi prodala potrošnikom kot slovensko meso. Slednje pa predstavlja izrabo ravnanj neposrednega storilca oziroma druge pravne osebe za zavajajoče trženje in prodajo svinjskega mesa kot slovenskega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00041734
KZ-1 člen 20, 186.. ZKP člen 358, 358-4, 383, 383/1-3.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - dejanje majhnega pomena - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - prepovedana droga - konoplja - sostorilstvo
Pomen kaznivega dejanja je majhen, če je njegova nevarnost neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni, ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno (objektivni kriterij), in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin (subjektivni kriterij). Številne zaslišane priče so opisovale, kako so si s konopljinimi produkti, ki jim jih je S. J. podaril, lajšale ali celo odpravile zdravstvene težave oziroma bolezenska stanja svojih družinskih članov. Izveden dokazni postopek tudi ni potrdil, da bi imeli v predmetni zadevi konkretni obravnavani konopljini produkti zdravju škodljive učinke, temveč po izpovedbah prič in predloženi medicinski dokumentaciji prav nasprotno. Številni bolniki oziroma njihovi družinski člani so izpovedovali o ugodnih učinkih konopljinih produktov, ki so jih prejeli od obtoženega S. J. Gre za ljudi, ki so izkusili učinke številnih zdravil in terapij, predno so pričeli z uporabo produktov iz konoplje. Navedeno je še dodatno potrjeno s predloženo zdravstveno dokumentacijo, ki med ostalim izkazuje, da so bili lečeči zdravniki z uporabo konoplje seznanjeni in je glede na terapevtske učinke niso odsvetovali. Ne gre torej za ljudi, ki bi uživali konopljine produkte zaradi psihoaktivnih učinkov, ki jih prepovedana droga ima, temveč gre za ljudi, ki so se znašli v težkih življenjskih situacijah in so si z uporabo konoplje oziroma njenih produktov lajšali ali celo odpravili zdravstvene težave. Zaseženo količino konoplje je potrebno presojati tudi upoštevaje, da je dokazni postopek potrdil, da je bila pri hišni preiskavi zasežena konoplja namenjena izključno izdelavi izdelkov. Navsezadnje pa je potrebno upoštevati, da so bili produkti iz konoplje, kot so izpovedovale priče, v precejšnjem delu podarjeni. Splošno znano dejstvo pa je, da se v družbi vse pogosteje posega po konopljinih pripravkih kot alternativnem zdravilu. Nenazadnje pa tudi novejša sodna praksa Vrhovnega sodišča sledi deloma spremenjenemu stališču zdravstvene stroke v zvezi z učinki konoplje pri lajšanju posledic določenih bolezni. Zaradi vsega naštetega tudi senat Vrhovnega sodišča kot pritožbenega sodišča ocenjuje, da je dejanje, ki sta ga izvršila obtoženca šteti kot dejanje majhnega pomena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Po ustaljeni sodni praksi so drugi tehtni razlogi, ki utemeljujejo prenos pristojnosti, predvsem okoliščine, ki bi lahko omajale videz nepristranskosti sodišča - taka je tudi dejstvo o zakonski zvezi med stranko v postopku in sodnikom pristojnega sdoišča. .
ZKP člen 39, 39/2-2, 83, 83/2, 371,71/1-8, 398, 398/1-1.. URS člen 23.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - nepristranskost sodnika - vpliv nedovoljenega dokaza - dokazna ocena sodišča
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni storjena že na glavni obravnavi, to je ob izvedbi dokaza, temveč šele tedaj, ko sodišče na takšno izpovedbo opre sodbo. Dokaz, ki sploh ni vir dejstev, čeprav je bil v dokaznem postopku izveden, ne predstavlja opore sodbe, zato takega dokaza tudi ni potrebno izločiti iz spisa.
pravica do obrambe - pravica do proste izbire zagovornika - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - primeren čas za pripravo obrambe - beseda strank - pošten postopek - postavitev novega izvedenca
Pravica do proste izbire zagovornika v primeru obvezne formalne obrambe bo lahko omejena, če se sodišče s tem izogne prekinitvi oziroma preložitvi naroka, kadar to narekujejo posebne okoliščine primera.
Sodišče mora pri omejitvi pravice do lastne izbire zagovornika tehtati med interesi izvedbe konkretnega kazenskega postopka na eni strani in pomenom zaupnosti razmerja med stranko (obdolžencem) in zagovornikom, ki ga zagotavlja obdolženčev vpliv na izbiro zagovornika, za učinkovitost njegove obrambe na drugi strani.
Čeprav morajo nacionalna sodišča zagotoviti, da bo postavljen zagovornik zmožen učinkovito braniti obdolženca, morajo hkrati vzpostaviti ravnotežje med primernim časom za pripravo obrambe in potrebo po zagotavljanju, da postopek teče razumno hitro. Pravica do primernega časa za pripravo obrambe se vselej presoja v kontekstu zagotavljanja poštenega sojenja, zato jo je treba razlagati v luči funkcije, ki jo ima v kazenskem postopku. Ugotovitev, ali konkretni kazenski postopek ustreza standardu poštenega postopka, je tako odvisna od poštenosti postopka kot celote in ne od ločenega upoštevanja posameznega vidika konkretne zadeve.
Nekoliko krajši čas, ki ga je imel navedeni zagovornik za pripravo zaključne besede, po obrazloženem le navidezno utemeljuje kršitev obdolženčeve pravice do obrambe, saj ta v okoliščinah konkretne zadeve ni podana.
Presoja, ali so podani razlogi za postavitev novega izvedenca iz razlogov po 258. členu ZKP, je v domeni sodišča.