Zakon o upravnem sporu pritožbe zoper odločitve Vrhovnega sodišča ne predvideva. Že iz tega razloga je treba vlagateljevo pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00040562
URS člen 38. ZIntPK člen 13, 16, 75. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odškodninska odgovornost države - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - pristojnosti KPK ob sumu korupcije ali drugih kršitev - objava podatkov o denarnih tokovih subjektov javnega sektorja - kršitev človekovih pravic - varstvo osebnih podatkov - podlage odškodninske odgovornosti - kvalificirana protipravnost - dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
- ali je bila gledano s perspektive v letu 2015 možna široka in pomensko odprta razlaga določil 13., 16. in 75. člena ZIntPK v smeri, da KPK omogočajo pridobitev, obdelavo in objavo osebnih podatkov prejemnikov javnih sredstev v spletni aplikaciji, čeprav KPK zoper posameznika ni vodila še nobenega postopka iz svoje pristojnosti, niti izvajala nobenih ukrepov v skladu z ZintPK;
- ali ravnanje v nasprotju z določbami 13., 16. in 75. člena ZIntPK, ki ima za posledico nezakonit poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS, predstavlja kvalificirano protipravnost ravnanja državnega organa, kot enega od elementov odškodninske odgovornosti;
- ali na presojo standarda kvalificirane protipravnosti kakorkoli vpliva narava pravice, v katero je bilo z nezakonitim ravnanjem poseženo, oziroma ali tudi v primeru, ko gre za nezakonit poseg v ustavno (človekovo) pravico, ki predstavlja hujšo kršitev kot poseg v katero od le zakonskih pravic, za kvalificirano protipravnost veljajo enaka merila in standardi.
ZZZDR člen 105, 105/1, 105/3. ZPP člen 243, 254, 254/2, 339, 339/2-8.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - stiki z otrokom - največja otrokova korist - mnenje otroka - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - dopuščena revizija
Sodišče druge stopnje je ocenilo, da je bila zavrnitev toženkinega dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca pravilna. Pojasnilo je, da je sodišče izvedencu ob prvi postavitvi in nato ob dopolnitvi izvedenskega mnenja naložilo različni nalogi in je zato bilo njegovo drugo mnenje vsebinsko različno od prvega. Glede na zgoraj povzeto vsebino obeh izvedenskih mnenj, je prepričljiva ocena obeh sodišč, da je bila razlika v izvedenskem mnenju kljub kratkemu časovnem razmiku utemeljena in tudi prepričljivo obrazložena in da sprememba izvedenskega mnenja sama po sebi ne izkazuje slabe kakovosti mnenja in ne upravičuje postavitve novega izvedenca.
Po drugem odstavku 254. člena ZPP je sodišče prvenstveno dolžno odpraviti pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju z novim zaslišanjem izvedencev. Le izjemoma, ko se pomanjkljivosti in dvom res ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugega izvedenca. Vrhovno sodišče soglaša z oceno sodišča druge stopnje, da je sodišče ravnalo pravilno, ko je izvedenca dodatno zaslišalo, ker toženka z zgoraj povzetimi razlogi ni izkazala utemeljenih razlogov za postavitev dodatnega izvedenca s področja klinične psihologije otroka.
Vrhovno sodišče soglaša tudi z oceno, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ko ni postavilo izvedenca klinične psihologije za odrasle. ZPP v 243. členu določa, da sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da na strani očeta ni nikakršnih okoliščin, ki bi kazale na takšno osebnostno strukturo očeta ali zdravstveno stanje, da bi bila potrebna ocena vpliva morebitnih duševnih ali osebnostnih motenj na sposobnost za varstvo in vzgojo otroka. Sodišče je torej pravilno ocenilo, da potrebe po specialnem strokovnem znanju glede na ugotovljena dejstva ni bilo.
ZZZDR ni dopuščal možnosti, da bi sodišče brez soglasja staršev otroka zaupalo v njuno skupno varstvo in vzgojo. Je pa višje sodišče pravilno izpostavilo, da bi bilo možno režim, za kakršnega se zavzema toženka, vzpostaviti tudi preko ureditve stikov. Vendar je višje sodišče ocenilo, da glede na ugotovljene okoliščine to deklicama ne bi bilo v korist.
Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da imata starša zelo različen način življenja, da ne sprejemata drugačnosti drugega, kar je stalen vir medsebojnih očitkov. Sodišči sta ugotovili, da sta oba od staršev primerna za vzgojo in varstvo, da pa ne sodelujeta in ne komunicirata, kar je pomembna ovira za vzpostavitev ureditve, ki bi od staršev zahtevala veliko medsebojnega usklajevanja.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 39, 39/4, 440.
predlog za dopustitev revizije - prodaja nepremičnine - ničnost pogodbe - pomembno pravno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V konkretni zadevi zastavljeni vprašanji teh meril ne izpolnjujeta. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
objava popravka - pravica do objave popravka - prizadetost pravice ali interesa
Pravica do objave popravka predstavlja za izdajatelja (prek odgovornega urednika) obveznost brezplačne objave določenega obvestila oziroma informacije in posega v svobodo izražanja, ki je zagotovljena v 39. členu Ustave in v izdajateljevo pravico podjetništva (svobodne gospodarske pobude) iz 74. člena Ustave. Zakonodajalec je zato pri ureditvi načina izvrševanja pravice do popravka iskal občutljivo ravnotežje med vsemi navedenimi ustavnimi pravicami. Zagotavljanje hitrega in učinkovitega sodnega varstva pa je predvsem v prid varstvu tožnikovih osebnostnih pravic. Pravica do popravka je namreč tudi izraz pravice do osebnega dostojanstva (34. člen) in pravic zasebnosti in osebnostnih pravic prizadetega (35. člen). Učinkovito sodno varstvo pa ob zahtevah, ki jih v reviziji izpostavlja tožnik (podrobna obrazložitev razlogov za odklonitev objave in morebitna naknadna možnost prilagajanja popravka) ne bi moglo biti zagotovljeno.
Sodišči prve in druge stopnje sta res v obrazložitvah navedli, da oddaja ni vsebovala nobenih resnih obtožb zoper tožnika. Navedli sta, da je bilo povedano le, da je tožnik predsednik uprave, odgovoren za upravljanje tveganj in predsednik kreditnega odbora, da je bil v kazenskem postopku zaslišan kot priča in da je v tem postopku povedal, da je oddelek skladnosti opravil interno preiskavo v banki, vendar povezave s komerkoli iz banke niso našli. Dodali sta, da je bilo v oddaji tudi izrecno povedano, da naj bi v primeru C. sodelovali nekdanji zaposleni, torej da nihče od trenutno zaposlenih ni osumljen nezakonitega ravnanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča v drugih postopkih - zavrnitev predloga
„Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Takšnih okoliščin toženec v svoji vlogi ni zatrjeval. Trdi sicer, da je bil pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici vselej neuspešen, izraža tudi skrb, da postopek ne bo pravičen. A dejstvo, da stranka v predhodnih postopkih ni bila uspešna, še nikakor ne pomeni, da je podan dvom v nepristranskost sodišča. Tega ne utemeljuje niti skrb stranke, ki je brez navedb konkretnih dejanskih okoliščin, na katerih bi temeljila, golo čustveno dojemanje.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SZ-1 člen 103, 104.
predlog za dopustitev revizije - najemna pogodba za neprofitno stanovanje - odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog - odprava kršitev - primernost roka - pravica do doma - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
dopuščena revizija - ugotovitev očetovstva - dokazovanje - dokaz z analizo DNK - zavrnitev dokaznega predloga - možnost sodelovanja v postopku
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je potrebno v sporih za ugotavljanje očetovstva uporabiti analizo DNK kot specifičen dokazni postopek, v katerem je z naravoslovno znanstveno metodo dognana materialna resnica, ali zadostuje le zaslišanje ene stranke ob tem, da je pred rojstvom otroka s strani obeh pravdnih strank izražen dvom o tem, če je toženec oče, potrjen v pisnem dogovoru, da se po rojstvu otroka opravi analiza DNK.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00040549
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 339, 339/2-8. SZ-1 člen 103, 103/1-4, 104. URS člen 22, 23, 25.
dopuščena revizija - najemna pogodba za neprofitno stanovanje - odpoved najemne pogodbe - krivdni razlogi na strani najemnika - neplačilo najemnine in stroškov - pravica do doma - pravica do zasebne lastnine - test sorazmernosti - upoštevanje vseh okoliščin primera - zastaranje terjatve - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do poštenega sojenja - trditveno in dokazno breme
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali odpoved neprofitnega najemnega razmerja oziroma neprofitne najemne pogodbe zaradi neplačila obveznosti, ki so tekom postopka (do konca glavne obravnave) prenehale, ker so zastarale oziroma bile poravnane, pomeni nujen ukrep za varovanje interesov tožnikov ali pa je sodišče s tem kršilo toženčevo pravico do spoštovanja doma,
- ali je sodišče kršilo 22., 23., 25. člen Ustave RS in pravico do poštenega sojenja, ter storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke prvega odstavka 339. člena ZPP, ko ni pridobilo izpiska s TRR upravnika, kot je predlagal toženec in kot je samo sprejelo dokazni sklep.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - objektivna nepristranost - predlog za izločitev sodnika - dvom v nepristranost sodnika - zavrnitev predloga - medijska odmevnost
Obravnavana zadeva je postala odmevna zaradi izjemne medijske izpostavljenosti, ki je sledila neposredno odvzemu otrok, v javnosti pa so se na sporni dogodek prek medijev s svojimi komentarji in interpretacijami odzivale številne osebe, ki s samim sojenjem niso bile seznanjene. V takih okoliščinah je sodišče upravičeno in tudi dolžno o zadevi podati informacije z namenom objektivnega prikaza celotnega poteka dogodkov.
Drži, da je obravnavana zadeva postala skrajno medijsko izpostavljena. Vendar to ne more biti razlog za prenos krajevne pristojnosti. V nasprotnem bi namreč lahko deležniki postopka že samo z vzbujanjem medijske pozornosti izigrali pravila procesnih zakonov o krajevni pristojnosti. Enako velja glede toženkine trditve, da naj bi splošna javnost pristojnemu sodišču ne zaupala več. Javnost namreč prav vseh upoštevnih okoliščin konkretne zadeve ne pozna in jih (zaradi tajnosti postopka) tudi ne more in ne sme poznati. Javno mnenje je odvisno od nepopolnih informacij, ki jih pristojno sodišče lahko dopolni le v okvirih, kot so pojasnjeni zgoraj. Na ta način ustvarjeno (ne)zaupanje splošne javnosti v (ne)pristranskost sojenja pa ne more pomeniti razloga za delegacijo pristojnosti sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik manjšega sodišča kot stranka v postopku
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Ljubljani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00040599
ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/1.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - odgovornost projektanta - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Revizija se dopusti glede vprašanj:
(1) Ali je Republika Slovenija, glede na načelo varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave RS) in pravice do povračila škode (26. člen Ustave RS), lahko razbremenjena odgovornosti za opustitev predpisanega dolžnega ravnanja svojih oblastnih organov v razmerju do tretjih, kadar njeni oblastni organi po uradni dolžnosti ne preprečijo niti ne poskušajo preprečiti kršitve svojih odločb (posamičnih aktov), ki so bile izdane o obnovi postopka izdaje gradbenega dovoljenja zaradi varovanja pravnih koristi tretjih, posledica kršitve teh odločb (izgradnje objekta po zadržanem izvrševanju gradbenega dovoljenja) in opustitve dolžnega ravnanja preprečitve te kršitve (v konkretnem primeru inšpekcijskega nadzorstva), pa je nastanek škode tretjim, zaradi varovanja pravnih koristi katerih je bila ta odločba izdana;
(2) Ali se prekinitev vzročnosti pri presoji prispevka projektanta in odgovornega projektanta (petega in šestega toženca) za nastalo škodo po pravilih o solidarni odgovornosti lahko presoja zgolj po formalnem kriteriju izdaje odločbe o obnovi postopka, ki naj bi vzročno zvezo z njunim protipravnim ravnanjem prekinila, ali pa je glede na specifičnost povezave udeležencev pri gradbenem podjemu (odgovornost za strokovne rešitve) treba upoštevati kriterij vzroka, ki izvira iz njune sfere odgovornosti (jamstvo naročniku in državi za projekt, skladen s predpisi in prostorskimi akti);
(3) Ali je glede na poseben položaj in pristojnosti, ki so z ZGO-1 podeljene odgovornemu projektantu (arhitekture) kot nosilcu javnega pooblastila za potrjevanje skladnosti projektov s predpisi in prostorskimi akti po ZGO-1, mogoče izključiti njegovo neposredno odškodninsko odgovornost tretjim osebam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00040570
OZ člen 193, 364, 364/1, 364/2, 347, 347/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - Pravila Zavoda AIPA - razmerje med glasbenimi in avdiovizualnimi deli - zakonske zamudne obresti - zastaranje zamudnih obresti - ugovor zastaranja obresti - občasna terjatev - nepošteni pridobitelj
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so prisojene zamudne obresti delno zastarale.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - dokaz z zaslišanjem
Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlagana delegacija smotrna. V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je namreč predvideno obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), predviden pa je tudi pregled izvedenca medicinske stroke (62. člen ZNP-1). Glede na zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca je očitno, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel tam, kjer udeleženec trenutno biva.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče z zavrnitvijo pritožbe obeh tožencev zoper odločitev o njuni zahtevi za izločitev izvedenke medicinske stroke dr. B. B. in razpravljajoče sodnice A. A. drugemu tožencu zagotovilo nepristransko in pošteno sojenje.