določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Dejstvo, da je pooblaščenec predlagateljice sodnik sodišča, ki je pristojno za reševanje te zadeve, predstavlja tehten razlog za postopanje po 68. členu ZPP.
o pravici do odškodnine in zadoščenje - stavbna škoda - cvetlični lonček
Do vtoževane škode je prišlo zato, ker je na tožnikov avtomobil padel cvetlični lonček tožene stranke, ki je bil nameščen v koritu na balkonu stanovanja tožene stranke. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pa sta tudi po presoji revizijskega sodišča odločitvi sodišč materialnopravno pravilni (pravno pravilo 1318. paragrafa ODZ).
V postopku za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje je kot upravičen razlog, zaradi katerega je tujcu potrebno daljše prebivanje v RS, treba šteti tudi dejstvo, da ima tujec družino (tudi, če živi v izvenzakonski skupnosti) in če jo ima, je potrebno ob upoštevanju dohodka na družinskega člana presoditi, ali ta dohodek zagotavlja preživljanje prosilcu za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje.
Tožeča stranka je v tožbi, ki jo je vložila 7.6.1994, označila vrednost spornega predmeta z zneskom 80.000,00 SIT. Zato revizija ni dovoljena proti odločitvi o tožbenem zahtevku iz tožbe.
Nasprotna tožba je samostojna tožba. To pomeni, da presoja o dovoljenosti revizije proti odločitvi o nasprotnem tožbenem zahtevku ni vezana na odločitev o dovoljenosti revizije proti odločitvi o tožbenem zahtevku iz tožbe.
Ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek - takšen je tudi obravnavani primer - glede nasprotnega tožbenega zahtevka mora tožnik navesti vrednost spornega predmeta v tožbi (2.odst.186.člena ZPP in pravkar citirani 3.odst. 382.čl. ZPP).
Začasna odredba se po 9. in naslednjih členih ZLPP nanaša le na premoženje, glede katerega obstoji dolžnost vrnitve po predpisih o vračanju premoženja. Tožniki niso izkazali, da bi bilo premoženje, katerega vrnitev zahtevajo, podržavljeno po pravnem temelju, ki bi bil po določbah ZDen ali katerem drugem veljavnem predpisu, ki ureja vračanje premoženja, podlaga za denacionalizacijo. Dolžnost vračanja premoženja se po veljavnih predpisih o vračanju premoženja nanaša na premoženje, ki je bilo upravičencem podržavljeno po predpisih, ki so določeni v 3. členu zakona o denacionalizaciji ali na podlagi predpisa bivše jugoslovanske oblasti, izdanega do uveljavitve ustave SFRJ iz leta 1963, ki ni naveden v 3. členu ZDen, ali pa z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova.
Ker so izpolnjeni pogoji za izdajo lokacijskega dovoljenja (za gradnjo 3 teniških igrišč v II. fazah) po občinskem PUP-u in ZUN(DPP), je sodišče tožbo zoper izpodbijano odločbo, s katero je bila zavrnjena pritožba sosed zoper to dovoljenje, zavrnilo.
Po 156. členu zakona o davkih občanov plačujejo davek od premoženja fizične osebe, ki posedujejo stavbe, stanovanja. Zavezanec za plačilo davka od takšnega premoženja je lastnik oz. uživalec stanovanja (157. člen ZDO). Zakon o davkih občanov ni opredelil pojma uživalec stanovanja, pač pa pozna civilno pravo pravico stanovanja ali t.im. služnost stanovanja, ki je vrsta osebne služnostne pravice, ki gre usuarju ali uživalcu na tuji stvari. Zakaj tožničini materi tožena stranka ni priznala položaja uživalca, tožena stranka ni obrazložila in je zato kršila 2. odstavek 209. člena ZUP.
Kot sredstva za preživljanje, ki bi bila tujcu kako drugače zagotovljena, kar je eden od pogojev za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje tujca v državi, ne štejejo sredstva, pridobljena po pogodbi o delu, če za to delo tujec nima osebnega delovnega dovoljenja.
Po 2. odstavku 349. člena ZPP, ki se uporablja tudi v revizijskem postopku (399. člen v povezavi s 37. členom zakona o nepravdnem postopku), lahko stranka, dokler sodišče ne izda odločbe, umakne pravno sredstvo. Izjava o umiku učinkuje takoj, ko jo sodišče prejme. Privolitev nasprotne stranke ni potrebna.
URS člen 5.SZ člen 129, 129/2, 51, 51/2. ZNKD člen 51, 52.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe za stanovanje v hiši, predvideni za celovito obnovo - ohranjanje kulturne dediščine
Soglasje za odtujitev stanovanja po 3. odstavku 51. člena ZNKD ni zgolj strokovno (izvedensko) mnenje. S tem, ko zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine izda ali ne izda soglasja, varuje javno korist. Čeprav ne gre za upravni akt, pa je to vendarle posamični akt, s katerim se izvršujejo javna pooblastila. Z odklonitvijo soglasja po 51. členu ZNKD so prizadeti prejšnji imetniki stanovanjske pravice, ker jim je z odklonitvijo soglasja odvzeta pravica po 117. členu stanovanjskega zakona (SZ, Ur.l. RS, št. 18/91 in 21/94). Prizadeti pa so tudi prodajalci, ker morajo v takšnem primeru prejšnjim imetnikom omogočiti nakup drugega primernega stanovanja pod enakimi pogoji (2. odstavek 129. člena). Izdaja ali zavrnitev soglasja za odtujitev stanovanja zato ne more biti povsem odvisna od diskrecijske pravice pristojnega zavoda. Zavod mora upoštevati elemente, ki jih za izdajo soglasja predpisuje zakon.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Vrednost spornega predmeta mora tožnik v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP navesti v denarni enoti. V točkah (po analogiji s taksno in odvetniško tarifo) označena vrednost spora pomeni, da tožnik vrednosti spornega predmeta ni navedel (primerjaj pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 14.12.1994, Pravna mnenja, št. II/94, str. 5, 6).
zakonitost sklepa delavskega sveta - ničnost - pogodba o brezplačnem prenosu družbenega kapitala - pristojnost rednega sodišča
V primeru, ko je za presojo veljavnosti oziroma zakonitosti pogodbe pristojno redno sodišče, sodišče združenega dela ni bilo pristojno za odločanje zakonitosti sklepa delavskega sveta na podlagi katerega je bila sklenjena poslovna pogodba. Gre za enoten spor, v katerem o vseh zahtevkih odloča redno sodišče.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - preklic pogojne odložitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja
Pogojna odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa je bila preklicana, ker je tožnik v času njenega trajanja storil hujšo kršitev delovnih obveznosti. Sodišče ne ponovi dokaznega postopka, ki je bil opravljen v organizaciji, če ne oceni, da je treba kakšno okoliščino, ki je pomembna za odločitev, natančneje ugotoviti. V takem primeru izvede dokaz, ki je potreben.
prenehanje delovnega razmerja - revizija - meje preizkusa izpodbijane odločbe
V tretjem odstavku 73. člena ZDSS je namreč določeno, da v primeru, če je revizija vložena po prvem odstavku tega člena, revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. To pomeni, da sodišče samo ni dolžno paziti niti na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.
razporeditev na drugo delovno mesto - revizija - meje preizkusa izpodbijane odločbe
V tretjem odstavku 73. člena ZDSS je določeno, da v primeru, če je revizija vložena po prvem odstavku tega člena, revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. To pa pomeni, da sodišče po uradni dolžnosti ni dolžno paziti niti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti na pravilno uporabo materialnega prava, kot sicer to zahteva določba 386. člena ZPP.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - sprememba sodbe sodišča prve stopnje v škodo stranke
Sprememba pojma v izreku ne pomeni vsebinske spremembe odločbe, saj je bil tako s prvostopenjsko odločbo kot tudi z drugostopenjsko odločbo potrjen sklep disciplinske komisije, s katero je bil drugotoženi stranki izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, tudi ni mogoče govoriti o tem, da je bila odločba spremenjena v škodo stranki in da so bile zato s tem bistveno kršene določbe pravdnega postopka, kot jih uveljavlja revizija.
postopek s pritožbo - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - dopustnost spremembe sodbe sodišča prve stopnje na sodišču druge stopnje
Dejstva, ki niso bila ugotovljena v predhodnem postopku in na katera sodišče prve stopnje ni oprlo svoje odločitve, smejo biti podlaga za sojenje v drugostopnem postopku le, če se ugotovijo na podlagi obravnave pred sodiščem druge stopnje (2. odst. 362. čl. ZPP).
nesreča pri delu - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - oprostitev odgovornosti - zamudne obresti - kdaj se dolgujejo
Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku v zvezi s škodo, ki jo je utrpel v nesreči pri delu. Odločilo je, da je za škodo sam kriv do 1/3, zamudne obresti pa mu je priznalo od dneva odločitve sodišča. Sodišče je odločilo po preteku nekaj več kot 3 mesecev po končani obravnavi. Na njegovo pritožbo je sodišče druge stopnje odškodnino zvišalo, znižalo pa je njegovo sokrivdo za nesrečo na 10 % celotne škode.
V reviziji je zahteval zvišanje odškodnine, ugotovitev, da za škodo ni sokriv in zamudne obresti od zaključka obravnave.
Revizijsko sodišče je izpodbijano odločbo spremenilo tako, da je ugotovilo, da ni podana njegova soodgovornost za škodo, da je tožnik upravičen do zamudnih obresti od dneva zaključka obravnave, saj so bili že takrat zbrani vsi dokazi, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, da pa je višina odškodnine pravilno odmerjena.
Če je sodišče druge stopnje odgovorilo na navedbe v pritožbi v zvezi z zaračunavanjem storitev gostom, ni podana bistvena kršitev določb postopka po 13. točki prvega odstavka 354. člena ZPP.
Če revizija bistvenih kršitev določb postopka izrecno ne navaja in jih tudi ne utemeljuje, revizijsko sodišče izpodbijano odločbo preizkusi le glede na določbo 386. člena ZPP.
Ugovor revidenta o krajevni pristojnosti v reviziji ni dopusten (20. člen ZPP).
ZDSS člen 23, 68, 68/2. ZPP (1977) člen 385, 385/1, 385/1-2, 385/1-3, 393, 395.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Tožnik je zaradi udara električnega toka utrpel zoglenitev desne zgornje in spodnje okončine, podkožno opeklino desne pazduhe, desne kolenske jame in leve strani vratu, obraza in levega uhlja ter levega prstanca. Zaradi mladosti (rojen 24.1.1964) v času nesreče (4.3.1991) in hudih posledic, nevšečnosti in duševnih bolečin, je revizijsko sodišče spremenilo drugostopno odločbo tako, da je v njej prisojeno odškodnino v znesku 5,100.000,00 SIT zvišalo na 9,600.000,00 SIT.