Služnost užitka stanovanja daje upravičencu dosmrtno pravico rabiti in uživati sporno stanovanje brez omejitev (s tem da se ohrani substanca stvari), ki ne preneha, če je ne more izvrševati iz objektivnih razlogov.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Znesek, ki ga mora vrednost spornega predmeta presegati, da je revizija dovoljena, je določen v zakonu. Ob vložitvi tožbe je znašal znesek, ki ga je morala vrednost spornega predmeta presegati 80.000 SIT (382. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 9. členom Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Uradni list RS, št. 55/92). Vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, tega zneska ne presega.
ZPP (1977) člen 385, 385/3.ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 59.
revizija - dovoljenost revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - upravljanje skupnega premoženja - višina deležev zakoncev na skupnem premoženju
Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze je njuno skupno premoženje. Na nižjih stopnjah ugotovljena dejanska podlaga demantira revizijsko trditev, da je v času gradnje podstrešnega stanovanja zakonska zveza med pravdnima strankama le formalno obstojala in da ekonomske skupnosti med njima ni več. ugotovljeno dejansko stanje to trditev demantira in je zato pravilno dejansko in pravno sklepanje, da je med pravdnima strankama v času gradnje spornega stanovanja obstojala ekonomska skupnost. Uporaba določb 51. in 52. člena ZZZDR o skupnem, v zakonski zvezi pridobljenem premoženju je utemeljena. Zato pomenijo revizijske trditve o neobstoju ekonomske skupnosti poskus izpodbijanja dejanskih ugotovitev, kar pa na revizijski stopnji ni dopustno (3. odstavek 385. člena ZPP).
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina zakonca
Ugotovljeno dejansko stanje kaže, da se revidentkine premoženjske razmere, vključno s področjem preživljanja niso v ničemer spremenile zaradi formalne razveze zakonske zveze s tožnikom. Te razmere so, kolikor zadevajo toženkine odnose s tožnikom, nespremenjene in od tožnika neodvisne že od leta 1965 dalje. Pravdni stranki sta bili zaradi svojega samostojnega in druge od drugega neodvisnega življenje, tudi ekonomsko povsem neodvisni in samostojni že skoraj 30 let. Take ugotovitve potrjujejo zaključek sodišča druge stopnje, da se je z razvezo zakonske zveze spremenil zgolj toženkin formalni status, ne pa tudi socialni in premoženjski. Ker se tako toženkine premoženjske razmere zaradi razveze niso v ničemer spremenile in so take kot desetletja pred tem, saj kolikor zadevajo odnose s tožnikom, toženkin preživninski zahtevek nima podlage v 81. členu ZZZDR.
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
Zagovornik, čeprav v uvodu zahteve navaja, da jo vlaga iz razlogov po 1. točki I. odstavka 420. člena ZKP, torej zaradi kršitve kazenskega zakona, v njej uveljavlja le razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ko navaja, da je prometno nezgodo povzročil izključno E.Š., ki je pod vplivom alkohola zapeljal na prednostno cesto in se pred tem ni prepričal, če to lahko stori, ne da bi ogrožal druge udeležence v prometu. Po določilu II. odstavka 420. člena ZKP pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
razmerja med starši in otroci - ugotavljanje očetovstva - dolžnost preživljanja - določitev preživnine
Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi dejanskih ugotovitev, katerih z revizijo ni mogoče uspešno izpodbijati (3.odst.385.čl. ZPP), pravilno uporabili določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki se nanašajo na ugotavljanje očetovstva in plačevanje preživnine. Toženec v reviziji ni navedel nobenih takih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče dvomiti v pravilnost odločitve.
V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja sosed kot prizadeta stranka lahko uspešno uveljavlja varstvo pravic v obsegu, kot mu jih zagotavlja prostorski izvedbeni akt, ki je podlaga za gradnjo.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - pogoji za veljavnost pogodbe - razveza pogodbe - preužitkarska pogodba
Preužitkarska pogodba je vsebinsko podobna pogodbi o dosmrtnem preživljanju, zato je pravna praksa dopuščala, da se preužitkarske pogodbe razvezujejo po bistveno enakih pogojih, kot jih je določal 120. čl. ZD za pogodbe o dosmrtnem preživljanju (čl. 117 ZD).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Temelj delegacije po 68. členu ZPP je smotrnost izvedbe postopka, ki se kaže v tem, da bo drugo sicer stvarno pristojno sodišče lažje opravilo postopek.
Osebno delovno dovoljenje pod ugodnejšimi pogoji pridobi samo tisti, ki izpolnjuje vse tri pogoje, določene v 23. členu zakona, kar pomeni, da mora biti tudi vloga vložena v roku, določenem v zakonu.
ZPP (1977) člen 382, 382/3, 186, 186/2, 40, 40/3. ZST člen 22.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Služnostni spori so premoženjskopravni spori, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve. Zato je pravica do revizije kot izrednega pravnega sredstva odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (3. odstavek 382. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP).
Z Zakonom o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur.l. RS, št. 55/92) je bil 1.odst. 458. čl. Zakona o pravdnem postopku tako spremenjen, da je bil spor, v katerem se tožbeni zahtevek tiče denarne terjatve, ki ne presega 8.000,00 SIT, spor majhne vrednosti. V času uveljavitve cit. spremembe ZPP dne 5.12.1992 je v tej pravdni zadevi zahtevala tožeča stranka plačilo zneska 6.051.50 SIT. Iz podatkov spisa izhaja, da se je postopek nadaljeval po določbah, ki veljajo za spore majhne vrednosti. Kadar gre za spor majhne vrednosti, pa po izrecni določbi 467. čl. ZPP revizija ni dovoljena, ker velja glede na 2. odst. 400. čl. ZPP tudi za revizijo proti sklepu.
pridobitev lastninske pravice - spojitev, mešanje - imetniki in predmet lastninske pravice - solastniki - upravljanje stvari v solastnini
Solastnik svojega idealnega deleža na solastni nepremičnini ne more povečati brez soglasja ostalih solastnikov. Zgolj pomoč pri gradnji, ki je lastnina tretjega, ne daje podlage za pridobitev solastnine, kadar o tem ni sporazuma.
V slučaju zavarovanja avtomobilskega kaska lahko oškodovanec ob nastopu zavarovalnega primera prejme, če ni drugače dogovorjeno, le toliko zavarovalnine, da z njo lahko kupi enako vozilo. Pri izplačilu zavarovalnine z zamudo zavarovanec ne sme biti prikrajšan (897. in 919. člen ZOR).
V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja je vprašanje dostopa do novogradnje del dejanskega stanja, od katerega je odvisna odločitev, zato sme upravni organ vprašanje dostopa reševati kot predhodno vprašanje.
Sklicevanje lastnika stanovanja na okoliščine iz 3. odstavka 60. člena ZSR (v okviru uporabe 2. odst. 128. čl. SZ) terjajo ustrezno dejansko ugotovitev zaradi presoje, ali je imetniku stanovanjske pravice ob uveljavitvi SZ res bilo mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov.