oškodovanec kot tožilec - pooblaščenec oškodovanca kot tožilca - pooblastilo za zastopanje - pooblaščenec brez pooblastila - napoved pritožbe - nepopolna vloga
Odvetnik ni predložil pooblastila za zastopanje oškodovanke v kazenskem postopku, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegovo napoved pritožbe zavrglo kot nepopolno, saj je napoved pritožbe vložil kot oškodovankin pooblaščenec, vendar brez pooblastila, ki ga tudi po pozivu sodišča ni predložil.
ZFPPIPP člen 389, 389/3, 400, 400/2, 400/8. ZIZ člen 102.
odpust obveznosti – preizkusno obdobje – skrajšanje preizkusnega obdobja zaradi izjemnih okoliščin – minimalna plača
Dejstvo, da dolžnici ostaja minimalna plača, s katero težko shaja, ker živi v najemniškem stanovanju in ima visoke stroške, ne more spremeniti odločitve sodišča. Višje sodišče razume težak položaj, v katerem se je dolžnica znašla zaradi nakopičenih obveznosti, ko ima za vsakodnevno preživljanje na voljo le del svoje plače, vendar je tak položaj v postopku osebnega stečaja pričakovan, kar končno izhaja iz tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP, ki določa, da se pri omejitvi zasega stalnih denarnih prejemkom upoštevajo omejitve iz 102. člena ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023418
OZ člen 58, 312, 312/2. SZ-1 člen 84, 103, 103/1, 103/1-4, 103/3.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neplačevanje obratovalnih stroškov in rezervnega sklada - ustni dogovor - pobot nasprotne terjatve
Toženka bi lahko svojo terjatev uveljavljala v pobot vse do trenutka, ko sta tožnici s tožbo zahtevali odpoved najemnega razmerja in izpraznitev stanovanja.
postopek osebnega stečaja – fizična oseba kot stečajni dolžnik – odločanje o začetku stečajnega postopka – upravičeni predlagatelj – aktivna legitimacija – Republika Slovenija kot upnik – pristojnost – izvršilni naslov – zamuda roka za ugovor – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka
V postopku zaradi insolventnosti ni mogoče podati ugovora po poteku roka. Republika Slovenija ni pojem, temveč je kot država pravna oseba, ki je nosilec pravic in obveznosti, s tem pa ima tudi sposobnost biti stranka v sodnem postopku. Dolžnik je fizična oseba, ki je tudi samostojni podjetnik, zato ni jasno, zakaj pritožnik meni, da zoper njega ne bi bilo dovoljeno voditi postopka osebnega stečaja. Prebivališče stečajnega dolžnika je v Ljubljani, tam je tudi njegov poslovni sedež. Zato je za odločanje v tem postopku pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je tudi izdalo izpodbijani sklep. Pritožnik se tudi moti, ko navaja, da je edini zakon o obdavčenju v Republiki Sloveniji Zakon o davku na dodano vrednost, saj imamo še druge davčne zakone, kot npr. o dohodnini, o davku od dohodka pravnih oseb. Predpis, ki ureja pobiranje davkov in tudi prispevkov, pa je Zakon o davčnem postopku, ki seznamu izvršilnih naslovov daje moč izvršilnega naslova.
prometna nezgoda - vožnja z motornim kolesom po prednostni cesti - odvzem prednosti - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - merodajnost izvedenskega mnenja iz prekrškovnega postopka v pravdi
Dolžno spoštovanje cestnoprometnih predpisov pri vožnji sicer tudi tožniku nalaga vožnjo vozila s takšno hitrostjo, da ga lahko ves čas obvladuje, in da lahko ustavi pred oviro, ki jo glede na dane okoliščine lahko pričakuje1, vendar pa bi v zvezi s tem okoliščina, da obdolženi ni vozil motornega kolesa v okviru predpisane hitrosti, lahko utemeljevala razbremenitev odgovornosti zavarovanke toženke v celoti samo v primeru, v kolikor ta tožnika v trenutku vključevanja z neprednostne na prednostno cesto objektivno ne bi mogla zaznati oziroma ga ne bi imela v vidnem polju, kar pa je izvedenec cestnoprometne stroke, čigar izvedensko mnenje sta obe stranki povzeli, v celoti izključil.
legitimacija za pritožbo - upnik - terjatev do stečajnega dolžnika
Pritožnik nima položaja upnika v stečajnem postopku v smislu 57. člena ZFPPIPP, saj v roku za prijavo terjatev ni prijavil nobene terjatve do stečajnega dolžnika, ki bi nastala do začetka stečajnega postopka.
OZ člen 468, 468/3, 639, 639/3. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – jamčevalni zahtevki – odprava napak na stroške prodajalca – refleksna škoda
Refleksna škoda je škoda, ki kupcu, zaradi napake stvari, nastane na drugih njegovih dobrinah. V obravnavanem primeru ne gre za takšno škodo. Tožeča stranka zahteva povračilo škode, ki ji je nastala s tem, ko je na zahtevo končnega kupca na lastne stroške zamenjala frekvenčni regulator. Gre torej za situacijo, ko od tožene stranke (dobavitelja/podjemnika) dejansko zahteva povračilo stroškov, ki naj bi jih imela s tem, ko je sama odpravila njegovo napako.
Odprava napak na stroške prodajalca je mogoča tudi pri prodajni pogodbi.
pravna oseba – oprostitev plačila sodnih taks – obročno plačilo sodnih taks – omejitev oprostitve do 44,00 EUR – ZST-1C
V četrtem odstavku 11. člena ZST-1 je izrecno omejena le dopustnost oprostitve plačila sodne takse samostojnega podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in pravne osebe na primere, ko je predpisani znesek takse višji kot 44 EUR. Že jezikovna razlaga določbe ne dopušča širitve te omejitve na odlog ali obročno plačilo sodne takse, stališče pa utemeljuje tudi primerjava z ureditvijo, ki je veljala do novele ZST-1C. Prejšnja ureditev je omogočala delno oprostitev plačila sodnih taks navedenih oseb, z novelo pa je ureditev dopolnjena z določitvijo konkretne zneskovne omejitve, medtem ko je ureditev odloga ali obročnega plačila sodne takse v tem smislu ostala nespremenjena.
Le v primeru, če je pod vprašajem identifikacija obdolženca kot storilca v postopku o prekršku in razumljivost obdolžilnega predloga glede konkretizacije dejanskega stana prekrška, ki se obdolžencu očita, mora prvo sodišče poslovati tako, da od predlagatelja zahteva dopolnitev oziroma popravo vloženega obdolžilnega predloga v zakonitem roku (15 dni).
oprostilna sodba - pravni interes za vložitev pritožbe - napoved pritožbe zoper sodbo - odločba o stroških kazenskega postopka
Obdolženec ima pravni interes za pritožbo zoper oprostilno sodbo, in sicer zoper odločbo o stroških kazenskega postopka, na podlagi katere je sodišče nepravilno odločilo, da vsi stroški kazenskega postopka vključno s potrebnimi izdatki in nagrado njegovih zagovornikov bremenijo oškodovanko kot tožilko.
regresni zahtevek zavarovalnice - prometna nezgoda - voznik brez vozniškega dovoljenja - vednost zavarovanca, da voznik nima vozniškega dovoljenja - izguba zavarovalnih pravic
Toženkin oče je vozilo uporabljal že dalj časa, medtem ko toženka tega vozila ni nikoli uporabljala, prav tako pa ni bilo nobenih drugih okoliščin, ki bi kazale na to, da oče nima vozniškega dovoljenja, zato toženka ni bila dolžna očeta posebej spraševati, ali ima vozniško dovoljenje. Toženka vožnje z obravnavanim vozilom očetu ni bila dolžna preprečiti in ni izgubila zavarovalnih pravic.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0086005
ZZZDR člen 51, 59. ZNP člen 128. ZPP člen 236a, 238. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
premoženjska razmerja med zakonci – delitev skupnega premoženja – skupno premoženje zakoncev – premične stvari – deleži na skupnem premoženju – fizična delitev – civilna delitev – pisna izjava priče – stroški postopka – samostojna storitev – konferenca s stranko in pregled spisa
Delitev skupnega premoženja je predvidena tako, da se posamezna stvar iz skupnega premoženja dodeli posameznemu skupnemu lastniku. S svojo nezainteresiranostjo za nekatere od stvari, ki jih je ob odhodu pustila v toženčevi posesti, tožnica denarnega zahtevka, uveljavljanega s tožbo, ne more uspešno utemeljiti.
Odvetniška tarifa konference s stranko in pregleda spisovne dokumentacije, izvedenih v vezi s sestavo vloge ne opredeljuje kot samostojnih storitev. Obe storitvi sta zajeti v vrednosti vloge, zaradi katere je bila konferenca opravljena oz. so bile listine pregledane.
zavrženje pritožbe – pravni interes za pritožbo – sklep o dedovanju – pravnomočen sklep o dedovanju
Tako sodišče prve stopnje kot sodišče druge stopnje sta pritožnikom večkrat na razumljiv način pojasnili razloge, zaradi katerih niti pravnomočnega sklepa o dedovanju niti sklepa o zavrženju prepozne in nedovoljene pritožbe zoper tak sklep o dedovanju ni dovoljeno izpodbijati s pritožbo. Za četrto ponovitev navedenega stališča v isti zadevi pritožniki nimajo pravno varovanega interesa. Sodišče zato tudi ni več dolžno obravnavati njihovih vlog, ki se po vsebini ne bodo bistveno razlikovale od že obravnavanih.
predlog za nadomestitev globe - naloge v splošno korist - zavrnitev predloga za nadomestitev globe - zdravstveni razlogi - zdravstvena nezmožnost za opravo nalog
Zdravstveno stanje storilca je sicer lahko razlog, da se storilčev predlog za nadomestitev globe zavrne. Vendar pa je pred sprejemom takšne odločitve CSD dolžan skrbno in natančno preveriti vse možnosti, da se najde ustrezna organizacija, v kateri lahko storilec glede na svoje zdravstvene zmožnosti opravi določene naloge v splošno korist, ta prizadevanja pa morajo biti razvidna iz spisovnega gradiva
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 5, 5-3, 22, 31. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/2, 22, 22-5, 24, 24-1, 24-5, 35. ZPP člen 18, 18/3, 182, 182/3.
pristojnost slovenskega sodišča – paulijanska tožba – primarni tožbeni zahtevek – podredni tožbeni zahtevek – umik tožbe po primarnem zahtevku
Pristojnosti za paulijansko tožbo, to je tožbo zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, ni mogoče utemeljiti na 5. točki 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012. Čeprav je podan interes upnika v smislu bodoče izvršitve obligacije, cilj tega postopka ni sprejem odločitve, povezane z izvršitvijo sodne odločbe sodišča države članice, v kateri je bila sodna odločba izvršena ali naj bi bila izvršena, kot to določa navedena 5. točka 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012, zato Sodišče Evropske unije takšne tožbe tudi v kategorijo sporov pod 5. točko 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012 ne uvršča.
Primarni in podredni tožbeni zahtevek sta vsak zase samostojna zahtevka, le odločanje o njiju je podvrženo vrstnemu redu, kot ga izbere tožnik. Smiselno enake učinke kot zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka, po kateri mora sodišče obravnavati podredni zahtevek, ima tako tudi umik tožbe po primarnem zahtevku, pa tudi zavrženje tožbe po primarnem zahtevku, saj tedaj (glede na učinke litispendence) nastopijo pogoji za obravnavanje podrednega zahtevka, ki s tem postane primarni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072626
ZPIZ-1 člen 271, 274, 274/2. ZPIZ-2 člen 190, 190a,193, 193/2. ZOZP člen 18. ZPP člen 328.
nadomestilo za invalidnost – regres plačanih nadomestil za invalidnost – ugotavljanje odškodnine – odgovornost zavarovalnice za škodo zavodu – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – prometna nesreča – sprememba zakonodaje – pisna pomota
Drugi odstavek 193. člena ZPIZ-2 (glede na prej veljavni drugi odstavek 274. člena ZPIZ-1) resda določa, da sme zavod terjati odškodnino brez omejitev, ki so določene v drugih zakonih, vendar ta določba še vedno ne daje pravne podlage, po kateri bi lahko tožnica od toženke kot odgovornostne zavarovalnice zahtevala regres plačanih nadomestil za invalidnost. Tako podlago daje šele novi 190a. člen ZPIZ-2, ki pa v konkretnem primeru ni uporabljiv.
ZZK-1 člen 45, 45/4, 45/5.. ZGD-1 člen 667, 667/1, 667/2, 671, 671/2.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika - prenos podjetja podjetnika posameznika na novo kapitalsko družbo
Statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika je pojavna oblika materialnopravnega statusnega preoblikovanja, in sicer pojavna oblika delitve.
Za neomajno dokazno oceno o tem, da je bila obravnavana prometna nesreča fingirana, ker sta jo obdolžena le uprizorila, pozneje pa obdolženi iz namerno povzročenega trčenja uveljavljali odškodnino, bi to glede na ugotovljene okoliščine primera vsekakor terjalo njihov predhodni dogovor o vseh relevantnih okoliščinah fingiranja prometne nesreče. Kot gre slediti sodišču prve stopnje, pa le-to ni razpolagalo z indici, kaj šele s trdnimi dokazi o povezavi med obdolženci kot sostorilci, ki naj bi zavestno sodelovali pri poskusu kaznivega dejanja goljufije na škodo zavarovalnice. Pri naklepnih kaznivih dejanjih se morata namreč zavest in volja sostorilca nanašati na celotno izvršitveno kaznivo dejanje, torej na prispevek sostorilca, skupaj s prispevki vseh drugih sostorilcev.