Zoper sklep, s katerim sodišče (okrajno sodišče ali višje sodišče) odloči o pritožbi zoper sklep o zadržanju listin za zavarovanje izvršitve na podlagi šestega odstavka 201. člena ZP-1, ni dovoljena pritožba.
Zoper toženo stranko je bil začet stečajni postopek. Ker pa so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank, tako za vložitev pritožbe kot odgovora na pritožbo, začetek stečajnega postopka ni razlog za prekinitev postopka oziroma ni ovira za odločanje o predmetni pritožbi.
Ker tožena stranka tožniku ni izplačala dela regresa za letni dopust za leto 2013, celotnega regresa za letni dopust za leto 2014 in dela regresa za letni dopust za leto 2015, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku iz tega naslova utemeljeno ugodilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003424
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 131/1, 352.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - soprispevek - absolutno zastaranje odškodninske terjatve
Tožnik je s plezanjem na delovni stroj izpolnjeval navodila nadrejenega in ni ravnal samovoljno. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je res nenavadno, da bi se delavec med delovnim procesom vzpel na delujoč delovni stroj, a tega ni upoštevalo pri ugotavljanju soprispevka tožnika, saj je kot bistveno štelo le dejstvo, da je tožnik izpolnjeval navodilo. Tožnik bi se moral zavedati, da plezanje na delovni stroj ni dovoljeno, in da se lahko stroj premakne, ne nazadnje pa je bil tožnik skupinovodja in ne navaden delavec, zato je utemeljena pritožbena navedba prvotožene stranke, da bi moral biti toliko bolj pazljiv. Pritožbeno sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin ocenjuje, da je tožnik s svojim ravnanjem in kršenjem pravil o varnem delu vsaj v manjšem delu prispeval k nastanku škodnega dogodka (10-20 %).
Za nastop absolutnega zastaranja je odločilen čas nastanka škode. Škoda nastane takrat, ko se poseg izraža v eni od njenih oblik, ko je torej mogoče izraziti tako obstoj kot tudi obseg škode, ki jo trpi oškodovanec. Od ugotovitve tega časa je odvisen začetek teka objektivnega zastaralnega roka. Absolutno zastaranje odškodninske terjatve po drugem odstavku 352. člena OZ teče od tedaj, ko je škoda nastala, to pa ni vedno istočasno s škodnim dogodkom in je zato treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdaj je posamezna škoda nastala.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - predsednik uprave - odpoklic s funkcije - ničnost sklepa nadzornega sveta - odpravnina
Ker se z ugotovitvijo ničnosti sklepa o odpoklicu ne vzpostavi korporativnopravno stanje, ki je bilo pred sprejemom sklepa o odpoklicu in odpoklicani član uprave oziroma predsednik uprave delniške družbe nima pravice do reintegracije na funkcijo, niti ne more doseči vpisa izbrisa novega člana uprave ali predsednika uprave v sodnem registru, tudi ni mogoča reintegracija v delovnopravnem smislu na delovno mesto, ki ga tak delavec ne more več opravljati. Ker je bila tožniku na podlagi takrat veljavnega odpoklica v skladu s 17. členom pogodbe o zaposlitvi ponujena v podpis nova pogodba o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto pri toženi stranki z osnovno plačo v višini 70 % osnovnega plačila, tožnik pa je podpis pogodbe zavrnil, mu je delovno razmerje zakonito prenehalo po poteku 15-dnevnega odpovednega roka, ki je pričel teči osmi dan od dneva vročitve predloga nove pogodbe o zaposlitvi. Zaradi takšnega pravnega položaja mu je bila pravilno izplačana odpravnina po 19. členu pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnik sprejel. Ugotovitev ničnosti sklepa o odpoklicu predsednika oziroma člana uprave delniške družbe, ki je imel v individualni pogodbi o zaposlitvi po 72. členu ZDR določen odpoklic kot poseben razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, torej ne pomeni, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi odpoklica nezakonito.
odpravnina - pravna oseba - stečajni postopek - prekinitev postopka
Tekom pritožbenega postopka je bil zoper toženo stranko začet stečajni postopek. Pravdni postopek se po določbi 205. člena ZPP po samem zakonu prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Načeloma ima prekinitev postopka za posledico, da sodišče po dnevu začetka stečajnega postopka ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler takšna prekinitev traja (prvi stavek 1. odstavka 207. člena ZPP). Vendar pa lahko sodišče skladno z drugim stavkom 2. odstavka 207. člena ZPP, če prekinitev nastane po koncu glavne obravnave, na podlagi te obravnave izda odločbo. To velja tudi ob odločanju na pritožbeni stopnji, ko so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank - vložitev pritožbe in odgovora na pritožbo in je bilo o zadevi le še potrebno odločiti. Zato je pritožbeno sodišče na pritožbeni seji lahko odločalo o pritožbi tožene stranke in izdalo sodbo.
ZDR-1 člen 20, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.. ZJU člen 33, 154, 154/1, 154/3.. ZS člen 7, 7/1, 31, 31/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok za podajo odpovedi - javni uslužbenec
Tudi v primeru, če kršitve, zaradi katerih je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, same zase morda ne bi bile dovolj resne in utemeljene, je treba upoštevati, da prejšnje opozorilo ni doseglo svojega namena in je tožnica s kršitvami nadaljevala.
delo v splošno korist - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obročno plačilo globe - odločanje o predlogu za obročno plačilo globe
Na podlagi drugega odstavka 19.a člena ZP-1 sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
Na podlagi drugega odstavka 18. člena ZP-1 lahko storilec zaprosi za obročno plačilo globe po poteku roka za plačilo globe pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo.
kršitev načela kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka - izdaja evropskega plačilnega naloga - sodna pristojnost slovenskega sodišča
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru tožene stranke ugodilo, ne da bi tožeči stranki dalo možnost, da se o trditvah tožene stranke iz ugovora izjavi, sodišče pa je navedbe, ki jih je tožena stranka podala v ugovoru, vzelo za podlago svoje odločitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izvedensko mnenje - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja
Tožnik je v pripombah na izvedensko mnenje z ustreznimi konkretnimi navedbami izpodbijal ugotovitve izvedenke ter predlagal njeno zaslišanje. Opustitev zaslišanja izvedenke na obravnavi, kljub izrecnemu predlogu tožnika, da se tak dokaz izvede, predstavlja kršitev načela neposrednosti in načela kontradiktornosti, po katerem ima vsaka stranka pravico postavljati vprašanja in terjati odgovore. S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje kršilo določbe neposrednosti in tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Po veljavni ureditvi v ZPIZ-2 je mogoče delovnim invalidom II. ali III. kategorije invalidnosti priznati pravico do premestitve, ali pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Če so poleg časovne razbremenitve potrebne še stvarne razbremenitve na delovnem mestu, na katerem je bila ocenjevana invalidnost, dejansko ni mogoč zaključek o obstoju preostale delovne zmožnosti za delo na delovnem mestu, za katero ima zavarovanec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.Lahko gre le za novo sistemizirano delovno mesto, ki se opravlja pod pogoji, ki jih narekujejo stvarne razbremenitve, četudi bi bilo poimenovano enako, kot delovno mesto, na katero je bila ocenjevana invalidnost.
oprostitev plačila sodne takse v zemljiškoknnjižnem postopku - vpis v korist države
Republika Slovenija v tem postopku ni predlagala vknjižbe služnostne pravice v svojo korist, temveč v korist imetnika E. d.d., zato mora takso za vpis plačati slednji.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006962
ZIZ člen 272, 272/1. ZEPT člen 18. OZ člen 134, 134/1, 134/2.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve – kršitev osebnostnih pravic – protipravnost zapisa na blogu
Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek 272. ZIZ). V skladu s prvim odstavkom 18. člena Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT) pa lahko vsak, kdor meni, da ponudnik storitev krši katero njegovo pravico, pred pristojnim sodiščem zahteva izdajo začasne odredbe. Vsak (tudi pravna oseba) ima pravico od sodišča zahtevati prenehanje kršitev osebnostnih pravic, pri čemer sodišče lahko odredi, da kršitelj preneha s takšnim dejanjem in da odstrani posledice takšnega dejanja, ker bo sicer moral plačati prizadetemu določeni denarni znesek, odmerjen skupaj ali od časovne enote (prvi in drugi odstavek 134. člena OZ).
načelo specialnosti – zastaranje kazenskega pregona v primeru razveljavitve sodbe po zahtevi za varstvo zakonitosti
Kot je navedlo že sodišče prve stopnje, je načelo specialnosti institut, ki se veže na kaznivo dejanje (pravno kvalifikacijo in opis – zlasti historični dogodek), ne pa na vrsto postopka (sojenje ali izvršitev kazni), zaradi katerega je bila predaja dovoljena. V obravnavani zadevi je pomembno, da je bil obtoženi predan tudi za obravnavano kaznivo dejanje (poleg kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic po prvem in drugem odstavku 244. člena KZ). Okoliščina, da je bil predan postopku zaradi izvršitve zaporne kazni ne pomeni, da je v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe kršeno načelo specialnosti, če je ponovno sojen za isto kaznivo dejanje, na kar kaže tudi sklepanje po nasprotnem razlogovanju, ko v primeru, da je bila oseba predana za določeno kaznivo dejanje v posamezni fazi kazenskega postopka (npr. v preiskavi), predaja velja tudi za fazo sojenja po obtožnici ter za fazo izvršitve kazni. V primeru razveljavitve sodbe zaradi vložene zahteve za varstvo zakonitosti pomeni postopek po razveljavitvi (četudi pred sodiščem prve stopnje) postopek, ki je namenjen sanaciji postopkovnih kršitev (prvi odstavek 426. člena ZKP), ta postopek pa v nobenem primeru ne more privesti do odločitve, ki bi bila v škodo obdolženca. Postopek nove razsoje je zato lahko izključno v njegovo korist (tako 11. točka prej navedene odločbe Ustavnega sodišča RS). Pritožniki torej nimajo prav, da je v obravnavani zadevi zastaranje nastopilo 20.12.2016, saj dveletni rok po razveljaviti sodbe nastopi 20.3.2017, obravnavana zadeva pa je postala pravnomočna z razglasitvijo predmetne sodbe pritožbenega sodišča z dne 23.2.2017 (prvi odstavek 129. člena ZKP).
stečajni postopek - regres za letni dopust - jubilejna nagrada
Zoper toženo stranko je bil začet stečajni postopek. Ker pa so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank, tako za vložitev pritožbe kot odgovora na pritožbo, začetek stečajnega postopka ni razlog za prekinitev postopka oziroma ni ovira za odločanje o predmetni pritožbi.
Ker tožena stranka tožnici ni izplačala dela regresa za letni dopust za leto 2013, celotnega regresa za letni dopust za leto 2014 in jubilejne nagrade, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku iz tega naslova utemeljeno ugodilo.
obveznost plačila - plačilo plače - regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - jubilejna nagrada
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica podala po četrti alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1 (po predhodnem opominu na izpolnitev obveznosti in po obvestilu inšpektorata za delo), je bila podana v skladu s 111. členom ZDR-1, zato ji je na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZDR-1 sodišče utemeljeno prisodilo odpravnino za 19 let delovne dobe in upoštevaje osnovo za izračun odpravnine, kot je izhajala iz njenih plačilnih list za zadnje tri mesece pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
Ker tožena stranka tožnici ni poravnala njenih terjatev iz naslova plače za maj in junij 2014 in iz naslova regresov za letni dopust za leto 2011, 2012, 2013 in 2014 (za leto 2014 v sorazmernem delu glede na čas zaposlitve tožnice pri toženi stranki), je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku.
ZPIZ-2 člen 171.. ZDSS-1 člen 72.. ZPP člen 112, 112/1, 112/2.
zavrženje tožbe
Zgolj dejstvo, da je bila pošiljka recepciji stanovanjskega objekta, v katerem tožnica stanuje, dostavljena 23. 3. 2016, ne dokazuje, da je bila istega dne vročena tudi tožnici. Ker je v pritožbenem postopku s predloženo listino dokazano, da je bila pošiljka tožnici vročena šele dne 24. 3. 2016, je pričel 30 dnevni rok za vložitev tožbe teči 25. 3. 2016 in se iztekel na ponedeljek 25. 4. 2016, glede na to, da je bila 23. 4. 2016 sobota. Tožba, ki jo je po ugotovitvi sodišča prve stopnje priporočeno na pošto oddala 23. 4. 2016, je vložena pravočasno in je iz procesnih razlogov ni dopustno zavreči.
ZDoh-2 člen 44.. ZPIZ-2 člen 144, 144/1.. ZPSV člen 2, 2/3.
neizkoriščen tedenski počitek - vojak - misija - premoženjska škoda
Odškodnina, do katere je upravičen tožnik zato, ker v času, ko je bil na misiji, ni mogel iz razlogov na strani tožene stranke koristiti dni tedenskega počitka, po naravi odškodnina za opravljeno delo na prosti dan. Gre za premoženjsko škodo, ki je prejemek iz delovnega razmerja, vendar pa ne sodi v kategorijo dohodka iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. Tako se odškodnina za premoženjsko škodo skladno z določbo 44. člena ZDoh-2 všteva v davčno osnovo, ob upoštevanju določb 1. odstavka 144. člena ZPIZ-2 ter 3. odstavka 2. člena ZPSV pa se prispevki za socialno varnost plačajo tudi od odškodnine za premoženjsko škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084992
ZPP člen 188, 188/4, 325, 325/1, 325/2, 328.
obseg skupnega premoženja – popravni sklep – predlog za izdajo dopolnilne sodbe – rok za podajo predloga
Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, naj se sodba dopolni. Določba je dovolj jasna, predlog mora biti vložen v petnajstih dneh po prejemu tiste sodbe, s katero ni bilo odločeno o vseh zahtevkih, v konkretnem primeru torej po prejemu sodbe sodišča prve stopnje z dne 11. 11. 2015, ki jo je tožnica prejela 10. 12. 2015.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja - povračilo stroškov zdravljenja v tujini
Ker so bile pri tožnici v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja in je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja, so izpolnjeni pogoji iz 44.a člena ZZVZZ za povračilo stroškov zdravljenja v tujini.
regres za letni dopust - prekinitev postopka - stečaj
Tekom pritožbenega postopka je bil zoper toženo stranko začet stečajni postopek. Pravdni postopek se po določbi 205. člena ZPP po samem zakonu prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Načeloma ima prekinitev postopka za posledico, da sodišče po dnevu začetka stečajnega postopka ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler takšna prekinitev traja (prvi stavek 1. odstavka 207. člena ZPP). Vendar pa lahko sodišče skladno z drugim stavkom 2. odstavka 207. člena ZPP, če prekinitev nastane po koncu glavne obravnave, na podlagi te obravnave izda odločbo. To velja tudi ob odločanju na pritožbeni stopnji, ko so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank - vložitev pritožbe in odgovora na pritožbo in je bilo o zadevi le še potrebno odločiti. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na pritožbeni seji lahko odločalo o pritožbi tožene stranke in izdalo sodbo.