• Najdi
  • <<
  • <
  • 36
  • od 36
  • 701.
    VSL Sodba VII Kp 41273/2015
    1.2.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00001359
    KZ-1 člen 99, 99/1, 99/1-4, 299, 299/1.
    uradno dejanje - kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - uradna oseba - prenos pooblastil na upravitelja
    V opisu dejanja je navedeno, da je stečajna upraviteljica A. A. na podlagi določil ZFPPIPP najprej zahtevala, da ji obdolženec izroči premoženje stečajnega dolžnika, nato pa je zaradi njegovih groženj odstopila. Po presoji sodišča druge stopnje so v opisu kaznivega dejanja navedena vsa odločilna dejstva in je zato sodišče prve stopnje lahko na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja zaključilo, da je stečajna upraviteljica opravljala konkretno uradno dejanje.

    Stečajna upraviteljica je bila uradna oseba po 4. točki prvega odstavka 99. člena KZ-1, saj je imela javna pooblastila, ki jih ji je dajal ZFPPIPP in je takrat, ko je prišla prevzeti premoženje stečajnega dolžnika, tudi opravljala uradno dejanje v okviru svojih pravic. Izročitev premoženja ter izpraznitev prostorov pa je zahtevala na podlagi odpovedi najemne pogodbe, ker najemnina ni bila plačana.
  • 702.
    VSL sklep II Ip 200/2017
    1.2.2017
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0061234
    ZIZ člen 17, 20a, 26.
    izvršilni naslov – notarski zapis – garancija – unovčenje garancije – odložni pogoj – zapadlost terjatve – pogodba o izdaji plačilne garancije – bodoča pogojna terjatev
    Obveznost dolžnice kot zastaviteljice v konkretnem primeru nastane, če je upravičenec iz garancije predložil garancijo upniku na unovčenje in če je upnik izvedel plačilo, do katerega je garancija unovčena. To sta namreč pravni dejstvi, ki pomenita uresničitev (odložnega) pogoja (in vplivata na zapadlost terjatve) in ju je treba dokazati na v ZIZ predpisan način, da ima notarski zapis lastnost izvršilnega naslova.
  • 703.
    VSM sklep II Kp 32087/2016
    1.2.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM0023387
    ZKP člen 25, 25/1, 25/1-2.
    stvarna pristojnost sodišča - uporaba milejšega zakona
    Za kaznivo dejanje po drugem odstavku 263. člena KZ-1 pa je sicer sedaj predpisana kazen do štirih let zapora ali denarna kazen, je pa v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja, ki bi naj bilo izvršeno 1. 6. 2013, bila po takrat veljavnem KZ-1, predpisana kazen zapora do treh let, kar pomeni, da je podana okrajna pristojnost. Ker se za storilca kaznivega dejanja v skladu s 7. členom KZ-1 vedno uporablja zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, če se je po storitvi kaznivega dejanja zakon spremenil, pa se uporablja zakon, ki je milejši za storilca, je stališče prvostopnega sodišča, da je za reševanje obravnavane zadeve pristojno okrajno sodišče, pravilno.
  • 704.
    VSL sodba II Kp 56627/2011
    1.2.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL0086206
    KZ člen 47, 47/2, 47/2-2, 53, 53/2, 53/2-3, 211. KZ-1B člen 30. ZKP člen 407, 407/2.
    neprava obnova – ponoven predlog za združitev kazni – uporaba milejšega zakona – enotna kazen
    Načelno je pravilno stališče obsojenca, da mora sodišče v postopku neprave obnove po 407. členu ZKP uporabiti zakon, ki je veljal v času storitve kaznivih dejanj, glede katerih teče postopek za združitev kazni. Vendar pa v konkretnem primeru ne gre za tako procesno situacijo, ker je sodišče prve stopnje že pravnomočno odločilo o združitvi kazni po predlogu obsojenca. Ponovni postopek za odmero kazni v steku (neprava obnova) pa ni več možen. Odločba o izreku enotne kazni je pravnomočna in zato sodišče prve stopnje ne more ponovno o tem odločiti, ne glede na obsojenčevo nestrinjanje s tako odločitvijo.
  • <<
  • <
  • 36
  • od 36