Materialno pravo nam pove, ali lahko stranka od vložene tožbe pričakuje kakšno pravno korist ali ne. To je pomembno, ker je vsako pravno varstvo lahko utemeljeno le v primeru, če je potrebno za varstvo varovanih dobrin. Sodišče mora upoštevati pravni interes, ki – glede na trditve strank – pride v poštev na kakršnikoli pravni podlagi. Pravni interes ni podan, če ga nobena od pravnih podlag, ki pridejo v poštev za odločanje, ne utemeljuje.
V zamudnem postopku se sodišče ne ukvarja z ugotavljanjem resničnosti tožnikovih navedb, ampak le presoja, če med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja. Zaključki do katerih pride po tej presoji, niso dokazani, vsaj ne tako, da bi se z njimi ovrglo ali dokazalo določeno dejstvo, ampak so le podlaga za (ne)izdajo zamudne sodbe. Tudi če tožeča stranka ne bi predložila dokazov, na katere se sklicuje, to ne bi bila ovira za izdajo zamudne sodbe.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v korist Republike Slovenije – ustavitev postopka vpisa
V tej pritožbeni zadevi je potrebno uporabiti tretji odstavek 8. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-E), ki določa, da se ustavijo postopki vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki so bili že dodeljeni v reševanje odgovorni osebi in izpolnjujejo kriterije iz drugega odstavka istega člena.
navidezno kumuliranje zahtevkov - izpodbijanje sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička v d.o.o.
Pri pravočasno postavljenem primarnem tožbenem zahtevku, ki glasi na razveljavitev sklepa skupščine in nadomestitev tega sklepa z novim, kot ga uveljavlja tožeča stranka, in kasneje (po poteku enomesečnega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 396. člena ZGD-1) postavljenim podrednim tožbenim zahtevkom, ki glasi na spremembo istega sklepa skupščine, gre za navidezno eventualno kumulacijo zahtevkov, saj gre pri obeh zahtevkih dejansko za en sam, pravočasno vložen, tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje bi zato moralo odločati le o enem popravljenem tožbenem zahtevku.
Kolikor pritožba očita zmotno uporabo materialnega prava, in sicer določbe 399. člena ZGD-11, pritožbeno sodišče odgovarja, da je v sklepu VSC Cpg 257/2015 o tem že zavzelo stališče in obrazložilo, da se tudi za d.o.o. uporablja določba prvega odstavka 399. člena ZGD-1 skladno z določbo 522. člena ZGD-1, ki določa, da se za izpodbijanje sklepa skupščine smiselno uporabljajo določbe o d.d. Po stališču pritožbenega sodišča je določilo prvega odstavka 399. člena ZGD-1 mogoče izključiti le izjemoma, v primeru manjših, izrazito osebno strukturiranih, družb.