• Najdi
  • <<
  • <
  • 36
  • od 36
  • 701.
    VSL sodba I Cpg 170/2016
    1.2.2017
    TRANSPORTNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0085138
    Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cestah (CMR) člen 17, 17/2, 18, 23, 23-3, 29, 29/1.
    prevoz blaga v cestnem prometu – mednarodni prevoz blaga – konvencija CMR – odškodninska odgovornost prevoznika – huda malomarnost – naklep – omejitev odgovornosti
    Pravnega instituta wilful misconduct naše pravo ne pozna. Tega instituta ni mogoče enostavno uvrstiti niti pod hudo malomarnost niti pod naklep. Opis ravnanja, ki ga zajema ta institut presega pojem ravnanja s hudo malomarnostjo in je po mnenju pritožbenega sodišča bližje naklepu. Obstajati mora namreč element zavesti, vedenja, da bo škoda nastala. Prevoznik izgubi pravico, da se sklicuje na omejitev odgovornosti le v primeru, ko je ravnal hudo malomarno in se je pri tem zavedal, da bi škoda lahko nastala. Pritožbeno sodišče soglaša z argumentacijo tožene stranke, da je treba izjeme tolmačiti ozko. Ker je izključitev omejitve odgovornosti izjema od splošnega pravila iz 3. točke 23. člena CMR Konvencije, je pravilnejša razlaga, da pride izključitev omejitve odgovornosti prevoznika v poštev le pri naklepnem ravnanju oziroma pri takem ravnanju, kjer je podana zavest o nastanku škode.
  • 702.
    VSL sodba I Cpg 23/2017
    1.2.2017
    STEČAJNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL0085162
    ZFPPIPP člen 271, 275, 275/1, 275/3, 275/5, 275/6, 276, 276/3, 277, 277/2, 298, 298/5, 301, 301/4, 306, 306/2, 308, 308/2, 308/2-1, 308/2-2, 308/4. ZPP člen 311, 311/1. ZZK-1 člen 243.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – zastavna pogodba – hipoteka – ločitvena pravica – vpis v zemljiško knjigo – napotitev na pravdo
    Če bi ločitvena pravica tožene stranke (upnika) prenehala, bi prenehal tudi pravni interes tožeče stranke za izpodbijanje pravnega dejanja, na podlagi katerega je ločitvena pravica nastala. S potekom roka za prijavo ločitvene pravice, bi tožeča stranka (stečajni dolžnik) dosegla enako posledico kot bi nastala z uspešno uveljavitvijo izpodbojnega zahtevka, to je prenehanje ločitvene pravice. Če sta terjatev in ločitvena pravica pravočasno prijavljeni v stečajnem postopku, je zato pravno dejanje na podlagi katerega je ločitvena pravica nastala, dovoljeno izpodbijati samo, če je ločitvena pravica v stečajnem postopku prerekana. Izpodbojni zahtevek lahko v tem primeru uveljavlja samo tisti, ki je prerekal ločitveno pravico (tretji odstavek 276. člena ZFPPIPP).

    Če je ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo, mora tisti, ki je ločitveno pravico prerekal, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti izbrisno tožbo, s katero uveljavlja izpodbojni in izbrisni zahtevek (drugi odstavek 277. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 308. člena in tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP). Če tisti, ki je prerekal ločitveno pravico v enomesečnem roku ne vloži tožbe z ustreznim tožbenim zahtevkom, prerekana ločitvena pravica postane priznana (četrti odstavek 308. člena ZFPPIPP).

    Zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj ima značilnosti oblikovalnega zahtevka, zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja zemljiškoknjižnih vpisov pa ima značilnosti povračilnega (kondikcijskega zahtevka) zahtevka. Pravilne so pritožbene navedbe, da posebnega ugotovitvenega zahtevka o neobstoju ločitvene pravice v primeru, ko tožeča stranka s tožbo izpodbija ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo in uveljavlja (oblikovalni) zahtevek na razveljavitev zavezovalnega pravnega posla in kondikcijski (povračilni) zahtevek na izbris hipoteke v skladu s 275. členom ZFPPIPP, ni treba posebej uveljavljati, saj je ugotovitev o neobstoju prerekane ločitvene pravice smiselno izčrpana z uveljavljanjem oblikovalnega in dajatvenega zahtevka.. Tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja mora tisti, ki je prerekal ločitveno pravico vložiti v drugih primerih, ko ločitvena pravica ni prerekana, ker je bila pridobljena z izpodbojnim dejanjem (1. in 2. točka drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP).
  • 703.
    VSC sodba Cpg 276/2016
    1.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSC0004761
    ZPP člen 182, 184. ZGD-1 člen 399, 399/1, 522.
    navidezno kumuliranje zahtevkov - izpodbijanje sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička v d.o.o.
    Pri pravočasno postavljenem primarnem tožbenem zahtevku, ki glasi na razveljavitev sklepa skupščine in nadomestitev tega sklepa z novim, kot ga uveljavlja tožeča stranka, in kasneje (po poteku enomesečnega roka za vložitev tožbe iz prvega odstavka 396. člena ZGD-1) postavljenim podrednim tožbenim zahtevkom, ki glasi na spremembo istega sklepa skupščine, gre za navidezno eventualno kumulacijo zahtevkov, saj gre pri obeh zahtevkih dejansko za en sam, pravočasno vložen, tožbeni zahtevek. Sodišče prve stopnje bi zato moralo odločati le o enem popravljenem tožbenem zahtevku.

    Kolikor pritožba očita zmotno uporabo materialnega prava, in sicer določbe 399. člena ZGD-11, pritožbeno sodišče odgovarja, da je v sklepu VSC Cpg 257/2015 o tem že zavzelo stališče in obrazložilo, da se tudi za d.o.o. uporablja določba prvega odstavka 399. člena ZGD-1 skladno z določbo 522. člena ZGD-1, ki določa, da se za izpodbijanje sklepa skupščine smiselno uporabljajo določbe o d.d. Po stališču pritožbenega sodišča je določilo prvega odstavka 399. člena ZGD-1 mogoče izključiti le izjemoma, v primeru manjših, izrazito osebno strukturiranih, družb.
  • 704.
    VSL sodba I Cpg 94/2016
    1.2.2017
    STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0085135
    ZFPPIPP člen 443, 443/3, 443/3-1.
    stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe – naknadno najdeno premoženje – izbris iz registra – prenehanje obveznosti – listinski dokazi – opredelitev do vsake listine – spregled pravne osebnosti – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe – ločitvena pravica – legitimiran predlagatelj
    Smisel stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe je namreč ravno v tem, da se iz tega premoženja poplačajo obveznosti, ki so jih imeli upniki do dolžnika do trenutka njegovega izbrisa. Zato morajo v stečajnem postopku izkazati terjatev nad to (izbrisano) družbo. Slednje nedvomno izhaja tudi iz 1. točke tretjega odstavka 443. člena ZFPPIPP, ki določa, da lahko predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe vloži upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do izbrisane pravne osebe. Tožena stranka zato ne more biti uspešna s sklicevanjem na določbe ZPP o tem, kdo je lahko stranka v postopku.

    Obveznosti kapitalske gospodarske družbe, ki je prenehala zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ne prenehajo, kot to zmotno meni pritožnik. Upniki lahko terjatve uveljavijo zoper družbenike na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, v primeru naknadno najdenega premoženja, pa se lahko nad njim opravi stečajni postopek.
  • <<
  • <
  • 36
  • od 36