STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023416
OZ člen 583, 583/3, 600, 601. SPZ člen 24, 24/2, 26, 30, 33, 33/1. ZKZ člen 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38.
posestni spor - detencija - prekarij - dogovor o brezplačni uporabi nepremičnine
Da je na temelju določenega pravnega razmerja mogoče utemeljiti zaključke o detenciji, je zraven tega, da se v okviru tega razmerja dejanska oblast izvaja za drugega, potrebo hkrati ugotoviti razmerje odvisnosti in podrejenosti med detentorjem in posestnim gospodarjem, to pa more biti razpoznavno tudi navzven. Kot detencijo je tako mogoče opredeliti položaje, ko ravnanje izhaja iz delovnega ali podobnega razmerja, kjer more hkrati obstajati obveznost ravnati se po navodilih posestnika (drugega). Kot tipičen primer detentorja tako štejejo prodajalci v trgovini, uradniki, policisti in vojaki (glede uniforme in nošnje orožja). Pri tem je bistveno, da zgolj gospodarska odvisnost od posestnega gospodarja ne zadošča, temveč mora obstajati volja detentorja, da se obnaša in izvaja dejansko oblast tako, kot da je instrument gospodarja, ki ne more odstopati od njegovih navodil.
Dogovor, da bo tožnik tudi po prodaji spornih kmetijskih zemljišč M.T. ta zemljišča še naprej obdeloval in pobiral pridelke, pri čemer bo del iz tega naslova pridobljene koristi v naravi oziroma denarju izročil zakoncema K. oziroma kasneje M.T. oziroma družbi A. d.o.o., je namreč pravno pravilno opredeliti bodisi kot dogovor o brezplačni uporabi spornih nepremičnin do preklica (prekarij), ki ima v našem pravu pravno podlago v tretjem odstavku 583. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), v kolikor pa so bile dajatve tožnika iz naslova koristi od pobranih pridelkov takšne, da o neodplačnem pravnem razmerju več ni moč govoriti, pa kot dogovor o odplačni uporabi oziroma najemu spornih kmetijskih zemljišč, ki vzpostavlja odnos posredne in neposredne posesti (drugi odstavek 24. člena SPZ). Zaključek o tem, da je imel tožnik položaj neposrednega posestnika spornih zemljišč, se ne zahteva, da bi posest na le-teh izvajal pa podlagi veljavnega pravnega naslova v smislu določb 26. do 38. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki normirajo zakup kmetijskih zemljišč.
litispendenca - visečnost izvršilnega postopka - zahtevek za izvršbo - identiteta zahtevka za izvršbo - ugovor materialnega pobota
Prilagojeno izvršilnemu postopku se litispendenca nanaša na zahtevek za izvršbo, ki ga postavi upnik v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 40. člena ZIZ). Tak zahtevek vsebuje zahtevo za uporabo prisilnih sredstev določene vsebine (izvršilna sredstva in predmeti izvršbe) za uveljavitev terjatve. Po pojasnjenem hkrati ne smeta teči izvršilna postopka, ki sta identična glede strank, dolžnikove obveznosti in predlaganega izvršilnega sredstva ali predmeta.
Z ugovorom, v katerem dolžnik zatrjuje prenehanje terjatve zaradi (materialnega) pobota, pa dolžnik ne uveljavlja zahtevka za izvršbo, zato v nobeni izmed možnih pravnih razlag določila tretjega odstavka 189. člena ZPP ni opore za stališče, po katerem bi bila litispendenca (smiselna) ovira za vsebinsko odločanje o dolžnikovem ugovoru.
osebni stečaj - odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prilagajanje višine preživnine rubljivemu delu dohodkov
Ravnanje dolžnika na zgoraj opisan način, tako da je prilagajal plačevanje preživninskih obveznosti do višine, da je upnici onemogočil prisilno poplačilo njene terjatve, poleg tega pa je v znatnem obdobju iz naslova preživnine tudi plačeval obveznost, ki je ni več bilo, so podani vsi znaki zlorabe pravice do odpusta obveznosti, zato odpust obveznosti ni dovoljen. Zaradi povedanega ne more biti pomembna okoliščina, da je upnica z ZPIZ-om dosegla poravnavo in je ZPIZ na tej podlagi upnici izplačal določen znesek. Pomembno je dolžnikovo ravnanje, ki nasprotuje poštenosti in vestnosti.
nepopoln predlog za prisilno poravnavo – zavrženje predloga za začetek prisilne poravnave
Dolžnost predlagatelja postopka prisilne poravnave je bila (če je imel resen namen izpeljati prisilno poravnavo), da vloži popoln predlog, torej z vsemi zakonsko predpisanimi prilogami, tako da bi ga bilo mogoče obravnavati, česar pa brez dvoma ni storil. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno, da je bil vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave brez vsakršnih prilog, že hkrati s predlogom pa je predlagatelj predlagal dodelitev roka, v katerem bo predložil potrebne priloge.
VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0004715
ZP-1 člen 113, 113a. ZPrCP člen 106, 107.
utemeljen sum - začasen odvzem vozniškega dovoljenja - vožnja pod vplivom drog - strokovni pregled - hitri test za ugotavljanje prisotnosti drog
Sodišče mora pri presoji obstoja utemeljenega suma presojati vse okoliščine in dejstva v zvezi z ugotavljanjem obdolženčevih psihofizičnih sposobnosti na kraju samem, torej tudi rezultat hitrega testa oziroma predhodnega postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica vpliva drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih prepovedanih psihoaktivnih snovi in da nikakor ni pritrditi zaključkom prvega sodišča, da je že na podlagi dela strokovnega pregleda (v katerem je sicer zapis o tem, da niso zaznane motnje, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu), mogoče kategorično izključiti obstoj utemeljenega suma, ne da bi se ob tem sodišče opredelilo tudi do tega, da je bil hitri test (test sline) pozitiven na snov opijati in da tudi iz predhodnega postopka za prepoznavo znakov (priloga A2) izhaja, da je poslujoči policist zaznal, da obstaja sum, da je obdolženec v kritičnem času vozil pod vplivom prepovedanih substanc.
URS člen 22, 25. ZPP člen 82, 82/2, 82/2-4. ZST-1 člen 4, 4/1, 4/2, 8, 11, 12.
taksna oprostitev - začasni zastopnik
Zakonodajalec je posebej določil, da začasni zastopnik ni dolžan plačati takse za tistega, ki ga zastopa, taksa pa se izterja iz premoženja zastopanega (prvi in drugi odstavek 4. člena ZST-1). Navedeno specialno določilo razveljavlja tudi splošno določilo 8. člena ZST-1, ki opredeljuje plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za opravo dejanja sodišča. Stranka, ki ji je postavljen začasni zastopnik, po pojasnjenem ni oproščena plačila sodne takse, zato tudi lahko predlaga taksno oprostitev v skladu z 11. členom ZST-1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje pritožbe
Predmet preizkusa je pravilnost izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki pa jo tožnik sploh ne izpodbija temveč samo obvešča sodišče, da je sodno takso že plačal in prosi, da sodišče v tej zadevi prednostno postopa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM0023302
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, člen 7, 7/2. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II ). Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
mednarodna pristojnost - krajevna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka - neposredna distancirana škoda
Pristojnost sodišča v sporih z mednarodnim elementom
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0085995
OZ člen 35, 37, 46, 46/2, 1019, 1019/3, 1024, 1024/3, 1027. SPZ člen 137, 141, 146, 146/1, 154.
kreditna pogodba – solidarno poroštvo – porokovi ugovori – oprostitev poroka zaradi opustitve garancij – hipoteka – maksimalna hipoteka – nastanek hipoteke na podlagi pravnega posla – akcesornost zastavne pravice – zmota – nedopusten predmet
V našem pravu zaradi učinkovanja načela akcesornosti (po katerem stranske stvari oziroma pravice delijo pravno usodo glavne stvari oziroma pravice) ni predvidena možnost prenosa že ustanovljene, vendar zaradi plačila ali drugega razloga izpraznjene hipoteke, na novo terjatev oziroma možnost zamenjave zavarovane terjatve.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
nagrada izvedenca – nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja – odgovor na pripombe strank – odgovor na dodatna vprašanja sodišča
Plačilo za pisno izdelavo izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja bodisi ustno bodisi pisno podana izvedenčeva pojasnila v zvezi s pripombami strank k mnenju. Nagrada za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja po drugem odstavku 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pripada izvedencu (še)le takrat, ko mora odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njega še ni terjalo.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2.
nagrada in stroški izvedenca – dopolnilno mnenje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih
Izvedenec je upravičen do nagrade za dopolnilno mnenje le v primeru, da v njem odgovori na dodatna vprašanja sodišča, ki jih sodišče od njega še ni terjalo. O tem, ali je izvedenec dejansko odgovoril na dodatna vprašanja sodišča oziroma zakaj ta vloga ustreza pojmu dopolnitve mnenje, pa izpodbijani sklep nima razlogov, zato ga ni mogoče preizkusiti.
Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je anesteziologinja podala tožniku pojasnilo v zvezi s stanjem njegovih zob neposredno pred anestezijo oziroma neposredno pred posegom.
Anesteziologinja je v danih okoliščinah, ko je bilo v bolnišnici občutno pomanjkanje anesteziologov, ravnala okoliščinam primerno, in tako kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, običajno glede na bolnišnične razmere in dane možnosti ter trenutne standarde v našem zdravstvenem sistemu.
OZ člen 5, 22, 111, 193, 376, 642. ZOR člen 12, 32, 32/2, 131, 214, 607, 607/1, 614, 623, 623/2, 629. ZPP člen 8. ZGD-1 člen 3, 3/6.
dogovor o ceni
Glede na to, da je tožnik že pred začetkom izdelave lokala L. I tožencu izstavil račun, iz katerega je jasno razvidno, kolikšna je pogodbena cena del in vgrajenega materiala, ki ga tožnik zaračunava tožencu, potem je ob upoštevanju vseh okoliščin primera (da je bilo dogovorjeno, da se bo dokonča cena določila kasneje, ob upoštevanju, da je prvi lokal že prevzel, ter ob upoštevanju drugega odstavka 32. člena ZOR in končno tudi ob upoštevanju načela dobre vere in poštenja; 12. člen ZOR in sedaj 5. člen OZ) jasno, da je toženec sprejel izdelavo lokala L. I po cenah, kot izhaja iz predloženega računa za L. II.
ugotovitev vrednosti nepremičnin - vezanost izvršilnega sodišča na zemljiško knjigo glede podatkov o lastništvu izvršilnega predmeta nepremičnine
Dolžnica v tej fazi postopka ne more uspeti z zatrjevanjem drugačnih solastniških deležev, kot ti izhajajo iz zemljiške knjige, saj je izvršilno sodišče na njene podatke vezano (prvi odstavek 168. člena ZIZ), pri čemer se cenitev kot izvršilno dejanje opravi v skladu s pravnomočnim sklepom o izvršbi, torej tako, da se upošteva v njem zajeto opredelitev izvršilnih predmetov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM0023275
OZ člen 111, 111/5, 299. ZPP člen 212. ZVPot člen 1, 17, 21b.
pogodba o polaganju terase - potrošniška pogodba - nepravilnosti na položeni terasi - ustreznost tožbene trditvene podlage - garancijski zahtevek zoper prodajalca iz naslova proizvajalčeve garancije - odstop od pogodbe - kondikcijski zahtevek - tek zakonskih zamudnih obresti
Tožnik je navedel, da se deske lomijo na več mestih, da se na določenih mestih pojavljajo neenotni razmiki, da so zaradi prejšnjih popravil vidni sledovi naknadnih montaž, da so se določene letve zlomile ali pa so zvite in da jih je napadla plesen. S tem je napake oziroma lastnosti terase dovolj jasno in določno opisal. Zahteva, da tožnik navede točno število in mesto zlomljenih desk, bi bila prestroga in neživljenjska.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - poškodba policista - odgovornost države - eksploziven tek za storilcem
Glede na navedeno objektivna odgovornosti ni določena za vsako nevarnost, pač pa le za večjo nevarnost, ki je posledica dejstva, da določenih stvari ni mogoče imeti pod nadzorom in odvrniti nastanka škode, ki izvira iz nje. Sodišče druge stopnje se sicer strinja, da je možnost poškodb pri eksplozivnem teku v danih okoliščinah večja, kot če je oseba lahko bolj osredotočena na teren po katerem teče in ne na tretjega, ki ga zasleduje. Vendar pa ne gre prezreti dejstva, da gre v obravnavanem primeru za izkušenega in izurjenega policista. Odgovornost tožnikovega delodajalca je glede na standard, ki ga je postavilo Vrhovno sodišče RS, podana v tistih primerih, ko je zmožnost obvladovanja ravnanja v smeri preprečitve nastanka škode bistveno zmanjšana.
ureditev razmerij med solastniki – način uporabe stvari v solastnini – stroški vzdrževanja – vezanost sodišča na predlog – izvedenec
Solastnik participira na solastni stvari sorazmerno s svojim solastninskim deležem tako pri koristih, kot tudi pri stroških. Če en solastnik uporablja nepremičnino v obsegu, ki presega njegov solastninski delež, je dolžan drugemu solastniku v obsegu presega povrniti korist od uporabe. V takšnem primeru bi lahko bila oba solastnika enako obremenjena s stroški. Lahko pa bi se dogovorila, da solastnik, ki uporablja stvar prek svojega solastniškega deleža, plačuje tudi sorazmerno višje stroške. Odločitev o delni razveljavitvi izpodbijanega sklepa, ki ne izenačuje solastninskih položajev obeh udeležencev, je zato pogojevala tudi razveljavitev odločitve o porazdelitvi stroškov vzdrževanja, upravljanja in uporabe.
ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0023295
OZ člen 2. SPZ člen 10. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3, 270/4, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3. ZKZ člen 19, 19/2, 19/2-e. ZZK-1 člen 8.
fiduciaren pravni posel - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatve - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Bistveno za fiduciarne pravne posle je, da temeljijo na medsebojnem zaupanju (tožnica je bila s toženko in njenim možem v prijateljskih odnosih) in da začasno urejajo neko razmerje zato, ker v tem času ni mogoče na drug način doseči pogodbenega namena, ki ga stranki končno želita doseči (toženka v času nakupa sporne nepremičnine v RS ni imela davčne in matične številke, zato vpis lastninske pravice na njeno ime ni bil možen). Pogodbenik, ki začasno stvar pridobi v last (toženka je pridobila lastninsko pravico na temelju prodajne pogodbe z dne 20. 3. 2007), pri pridobljenem stvarnopravnem stanju ne more vztrajati, ker ga veže obligacijskopravna obveznost iz fiduciarnega posla. Zaradi fiduciarne obveznosti mora prenesti svoja upravičenja na upravičenca iz fiduciarnega posla (tožnico). V primeru spora mora torej upravičenec tožiti na izpolnitev fiduciarne pogodbe.
V postopku izdaje začasne odredbe se obstoj terjatve, katere zavarovanje se z izdajo te odredbe zahteva, presoja z nižjim dokaznim standardom, kot ga ZPP sicer zahteva za končno meritorno odločitev sporu (prepričanje glede pravno odločilnih dejstev), in sicer s stopnjo verjetnosti. Ob že zgoraj izpostavljenih zatrjevanjih tožnice o fiduciarnem dogovoru s toženko ter razlogih zanj, pa po prepričanju naslovnega sodišča, predložitev kupoprodajne pogodbe za sporno nepremičnino, zemljiškoknjižnega izpiska, ki izkazuje lastništvo toženke, potrdila o pridobitvi davčne številke za tožnico, predvsem pa elektronskih sporočil med pravdnima strankama, iz katerih nedvoumno izhaja, da se je tožnica v zvezi z nakupom sporne nepremičnine in plačilom kupnine zanjo dogovarjala s toženko in njenim možem, ki sta takrat še složno živela v zakonski zvezi, za izkaz verjetnosti vtoževane terjatve zadošča.
Že na osnovi razpolaganja toženke z drugimi svojimi nepremičninami pa je upravičeno sklepati, da je verjetno, da bo tako ravnala tudi s sporno nepremičnino. Ker pa tožnica zoper dobrovernega pridobitelja lastninske ali druge stvarne pravice zaradi v stvarnem (10. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ) in zemljiškoknjižnem pravu (8. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1) uveljavljenega načela zaupanja v zemljiško knjigo ne bo varovana, pa je utemeljeno tveganje, da lastninske pravice na sporni nepremični ne bo uspela uveljaviti ali pa bo zaradi stvarnopravnih obremenitev pridobila zgolj utesnjeno lastninsko pravico, s čimer bi se izjalovil pomen sodnega varstva, ki ga tožnica uveljavlja s predmetnim zahtevkom.
sodna ureditev meje – zavrženje predloga – predložitev zadostnega števila vlog – pravica do sodnega varstva
Predlagatelji so v pretežni meri sledili pozivu sodišča, neizkazana je ostala le predložitev dodatnega osnovnega izvoda predloga in prilog za novo nasprotno udeleženko.
Vse okoliščine primera govorijo v prid stališču, da odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za ureditev meje pomeni nesorazmeren poseg v pravico do dostopa do sodišča iz 23. člena Ustave RS. Prvo sodišče je določbam ZPP o procesnih predpostavkah dalo – glede na vse okoliščine primera – občutno preveč omejujoč pomen.