VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0004715
ZP-1 člen 113, 113a. ZPrCP člen 106, 107.
utemeljen sum - začasen odvzem vozniškega dovoljenja - vožnja pod vplivom drog - strokovni pregled - hitri test za ugotavljanje prisotnosti drog
Sodišče mora pri presoji obstoja utemeljenega suma presojati vse okoliščine in dejstva v zvezi z ugotavljanjem obdolženčevih psihofizičnih sposobnosti na kraju samem, torej tudi rezultat hitrega testa oziroma predhodnega postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica vpliva drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih prepovedanih psihoaktivnih snovi in da nikakor ni pritrditi zaključkom prvega sodišča, da je že na podlagi dela strokovnega pregleda (v katerem je sicer zapis o tem, da niso zaznane motnje, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu), mogoče kategorično izključiti obstoj utemeljenega suma, ne da bi se ob tem sodišče opredelilo tudi do tega, da je bil hitri test (test sline) pozitiven na snov opijati in da tudi iz predhodnega postopka za prepoznavo znakov (priloga A2) izhaja, da je poslujoči policist zaznal, da obstaja sum, da je obdolženec v kritičnem času vozil pod vplivom prepovedanih substanc.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023416
OZ člen 583, 583/3, 600, 601. SPZ člen 24, 24/2, 26, 30, 33, 33/1. ZKZ člen 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38.
posestni spor - detencija - prekarij - dogovor o brezplačni uporabi nepremičnine
Da je na temelju določenega pravnega razmerja mogoče utemeljiti zaključke o detenciji, je zraven tega, da se v okviru tega razmerja dejanska oblast izvaja za drugega, potrebo hkrati ugotoviti razmerje odvisnosti in podrejenosti med detentorjem in posestnim gospodarjem, to pa more biti razpoznavno tudi navzven. Kot detencijo je tako mogoče opredeliti položaje, ko ravnanje izhaja iz delovnega ali podobnega razmerja, kjer more hkrati obstajati obveznost ravnati se po navodilih posestnika (drugega). Kot tipičen primer detentorja tako štejejo prodajalci v trgovini, uradniki, policisti in vojaki (glede uniforme in nošnje orožja). Pri tem je bistveno, da zgolj gospodarska odvisnost od posestnega gospodarja ne zadošča, temveč mora obstajati volja detentorja, da se obnaša in izvaja dejansko oblast tako, kot da je instrument gospodarja, ki ne more odstopati od njegovih navodil.
Dogovor, da bo tožnik tudi po prodaji spornih kmetijskih zemljišč M.T. ta zemljišča še naprej obdeloval in pobiral pridelke, pri čemer bo del iz tega naslova pridobljene koristi v naravi oziroma denarju izročil zakoncema K. oziroma kasneje M.T. oziroma družbi A. d.o.o., je namreč pravno pravilno opredeliti bodisi kot dogovor o brezplačni uporabi spornih nepremičnin do preklica (prekarij), ki ima v našem pravu pravno podlago v tretjem odstavku 583. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), v kolikor pa so bile dajatve tožnika iz naslova koristi od pobranih pridelkov takšne, da o neodplačnem pravnem razmerju več ni moč govoriti, pa kot dogovor o odplačni uporabi oziroma najemu spornih kmetijskih zemljišč, ki vzpostavlja odnos posredne in neposredne posesti (drugi odstavek 24. člena SPZ). Zaključek o tem, da je imel tožnik položaj neposrednega posestnika spornih zemljišč, se ne zahteva, da bi posest na le-teh izvajal pa podlagi veljavnega pravnega naslova v smislu določb 26. do 38. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki normirajo zakup kmetijskih zemljišč.
zemljiškoknjižni postopek - udeleženci zemljiškoknjižnega postopka - prijava udeležbe v zemljiškoknjižnem postopku - izkazovanje pravnega interesa
Glede na prvi odstavek 132. člena ZZK-1, ki določa udeležence zemljiškoknjižnega postopka, bi bilo pritožnico moč šteti za udeleženko predmetnega postopka, če bi izkazala, da bi utegnil biti z vpisom prizadet njen pravni interes (4. točka prvega odstavka 132. člena ZZK-1). Trditveno in dokazno breme, da utemelji svoj pravni interes, je v primeru tovrstne udeležbe na osebi, ki priglasi udeležbo.
vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki - podlaga za vpis spremembe imetnika hipoteke - načelo formalnosti postopka
V tej zadevi gre za vpis spremembe imetnika pri že vpisani hipoteki. Zato so nepotrebni razlogi pritožbe o vsebini te v zemljiški knjigi vpisane pravice. Zemljiškoknjižnemu predlogu je bila priložena Pogodba o potrditvi odstopa z dne 21.7.2016, iz katere izhaja dejstvo sklenitve pravnega posla (pogodba o odstopu terjatve - terjatev je določno opredeljena), z zemljiškoknjižnim dovolilom. S tem je načelu kavzalnosti zadoščeno.
listina, ki je podlaga za vknjižbo - zamudna sodba - pravnomočnost sodbe - obnova postopka - pogoji za dovolitev vpisa po stanju v zemljiški knjigi - načelo dispozitivnosti postopka
Zamudna sodba je po podatkih spisa na dan, ko je bil vložen predlog za izpodbijani vpis, pravnomočna. Glede na navedeno predstavlja eno od listin, ki jih ZZK-1 v prvem odstavku 40. člena predvideva kot podlago za vknjižbo pravice. Ni pomembno vprašanje, ali so stranke v postopku, v katerem je bila izdana, izčrpale možnosti izrednih pravnih sredstev.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje zavezanca - neto mesečni dohodek - stroški v zvezi z delom - sredstva za preživljanje družine
Pritožbeno sodišče soglaša, da je pri ugotavljanju toženčevega gmotnega stanja – sposobnosti plačila sodne takse – treba upoštevati neto mesečni zaslužek. Ta sredstva toženec in žena lahko porabita za preživljanje družine; sredstva, nakazana zaradi nadomestila stroškov v zvezi z delom, niso dohodek. Ta sredstva ne služijo za preživljanje družine. Upoštevanje neto plače je običajno pri ugotavljanju zaslužka oz. gmotnega stanja. Ker imajo delavci različne stroške v zvezi z delom – zlasti s prihodom na delo zaradi večje ali manjše oddaljenosti od delovnega mesta – je na ta način zagotovljeno enako obravnavanje prosilcev za taksno oprostitev. Nadomestilo, ki ga delavec prejme za pokrivanje stroškov prihoda na delo in prehrane med delom ter drugih stroškov dela, je porabljeno za zagotavljanje pogojev za delo in ne za preživljanje družine.
sodna ureditev meje – zavrženje predloga – predložitev zadostnega števila vlog – pravica do sodnega varstva
Predlagatelji so v pretežni meri sledili pozivu sodišča, neizkazana je ostala le predložitev dodatnega osnovnega izvoda predloga in prilog za novo nasprotno udeleženko.
Vse okoliščine primera govorijo v prid stališču, da odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za ureditev meje pomeni nesorazmeren poseg v pravico do dostopa do sodišča iz 23. člena Ustave RS. Prvo sodišče je določbam ZPP o procesnih predpostavkah dalo – glede na vse okoliščine primera – občutno preveč omejujoč pomen.
ureditev razmerij med solastniki – način uporabe stvari v solastnini – stroški vzdrževanja – vezanost sodišča na predlog – izvedenec
Solastnik participira na solastni stvari sorazmerno s svojim solastninskim deležem tako pri koristih, kot tudi pri stroških. Če en solastnik uporablja nepremičnino v obsegu, ki presega njegov solastninski delež, je dolžan drugemu solastniku v obsegu presega povrniti korist od uporabe. V takšnem primeru bi lahko bila oba solastnika enako obremenjena s stroški. Lahko pa bi se dogovorila, da solastnik, ki uporablja stvar prek svojega solastniškega deleža, plačuje tudi sorazmerno višje stroške. Odločitev o delni razveljavitvi izpodbijanega sklepa, ki ne izenačuje solastninskih položajev obeh udeležencev, je zato pogojevala tudi razveljavitev odločitve o porazdelitvi stroškov vzdrževanja, upravljanja in uporabe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0085995
OZ člen 35, 37, 46, 46/2, 1019, 1019/3, 1024, 1024/3, 1027. SPZ člen 137, 141, 146, 146/1, 154.
kreditna pogodba – solidarno poroštvo – porokovi ugovori – oprostitev poroka zaradi opustitve garancij – hipoteka – maksimalna hipoteka – nastanek hipoteke na podlagi pravnega posla – akcesornost zastavne pravice – zmota – nedopusten predmet
V našem pravu zaradi učinkovanja načela akcesornosti (po katerem stranske stvari oziroma pravice delijo pravno usodo glavne stvari oziroma pravice) ni predvidena možnost prenosa že ustanovljene, vendar zaradi plačila ali drugega razloga izpraznjene hipoteke, na novo terjatev oziroma možnost zamenjave zavarovane terjatve.
kaznivo dejanje zatajitve - protipravna prilastitev kuponov obresti - generične stvari - čas storitve kaznivega dejanja
Neoporečna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je čas storitve kaznivega dejanja november 2007 in oktober 2008, ko sta bila izdana sklepa o dedovanju, s katerimi je naknadno najdena zapuščina pokojne C. F. K. prešla na njuna dediča, sedaj oškodovanca M. K. in J. K. Glede protipravne prilastitve kuponov obresti, ki so zapadli pred izročitvijo obveznic, pa je pravilno naziranje prvega sodišča pod točko 17 obrazložitve izpodbijane sodbe, da gre v tem primeru za generične stvari (obveznice brez serijske številke), pri katerih ni mogoče slediti tezi obrambe, da naj bi obtoženka obveznice pripadajoče upravičenki C. F. K. prodala že v letih 2000 oziroma 2001.
motenje posesti - dejanja, ki so posledica upravnega postopka
Dejanj, ki predstavljajo posledico upravnega postopka, ni mogoče opredeliti kot motilna dejanja, zaradi katerih bi sodišče nudilo sodno varstvo v smislu prvega odstavka 33. člena SPZ. Stranski intervenient je namreč v posest tožnika posegel na podlagi določb ZGO-1 oz. na njegovi podlagi izdanega pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
nepopoln predlog za prisilno poravnavo – zavrženje predloga za začetek prisilne poravnave
Dolžnost predlagatelja postopka prisilne poravnave je bila (če je imel resen namen izpeljati prisilno poravnavo), da vloži popoln predlog, torej z vsemi zakonsko predpisanimi prilogami, tako da bi ga bilo mogoče obravnavati, česar pa brez dvoma ni storil. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno, da je bil vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave brez vsakršnih prilog, že hkrati s predlogom pa je predlagatelj predlagal dodelitev roka, v katerem bo predložil potrebne priloge.
ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0023295
OZ člen 2. SPZ člen 10. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3, 270/4, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3. ZKZ člen 19, 19/2, 19/2-e. ZZK-1 člen 8.
fiduciaren pravni posel - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatve - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Bistveno za fiduciarne pravne posle je, da temeljijo na medsebojnem zaupanju (tožnica je bila s toženko in njenim možem v prijateljskih odnosih) in da začasno urejajo neko razmerje zato, ker v tem času ni mogoče na drug način doseči pogodbenega namena, ki ga stranki končno želita doseči (toženka v času nakupa sporne nepremičnine v RS ni imela davčne in matične številke, zato vpis lastninske pravice na njeno ime ni bil možen). Pogodbenik, ki začasno stvar pridobi v last (toženka je pridobila lastninsko pravico na temelju prodajne pogodbe z dne 20. 3. 2007), pri pridobljenem stvarnopravnem stanju ne more vztrajati, ker ga veže obligacijskopravna obveznost iz fiduciarnega posla. Zaradi fiduciarne obveznosti mora prenesti svoja upravičenja na upravičenca iz fiduciarnega posla (tožnico). V primeru spora mora torej upravičenec tožiti na izpolnitev fiduciarne pogodbe.
V postopku izdaje začasne odredbe se obstoj terjatve, katere zavarovanje se z izdajo te odredbe zahteva, presoja z nižjim dokaznim standardom, kot ga ZPP sicer zahteva za končno meritorno odločitev sporu (prepričanje glede pravno odločilnih dejstev), in sicer s stopnjo verjetnosti. Ob že zgoraj izpostavljenih zatrjevanjih tožnice o fiduciarnem dogovoru s toženko ter razlogih zanj, pa po prepričanju naslovnega sodišča, predložitev kupoprodajne pogodbe za sporno nepremičnino, zemljiškoknjižnega izpiska, ki izkazuje lastništvo toženke, potrdila o pridobitvi davčne številke za tožnico, predvsem pa elektronskih sporočil med pravdnima strankama, iz katerih nedvoumno izhaja, da se je tožnica v zvezi z nakupom sporne nepremičnine in plačilom kupnine zanjo dogovarjala s toženko in njenim možem, ki sta takrat še složno živela v zakonski zvezi, za izkaz verjetnosti vtoževane terjatve zadošča.
Že na osnovi razpolaganja toženke z drugimi svojimi nepremičninami pa je upravičeno sklepati, da je verjetno, da bo tako ravnala tudi s sporno nepremičnino. Ker pa tožnica zoper dobrovernega pridobitelja lastninske ali druge stvarne pravice zaradi v stvarnem (10. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ) in zemljiškoknjižnem pravu (8. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1) uveljavljenega načela zaupanja v zemljiško knjigo ne bo varovana, pa je utemeljeno tveganje, da lastninske pravice na sporni nepremični ne bo uspela uveljaviti ali pa bo zaradi stvarnopravnih obremenitev pridobila zgolj utesnjeno lastninsko pravico, s čimer bi se izjalovil pomen sodnega varstva, ki ga tožnica uveljavlja s predmetnim zahtevkom.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2.
nagrada in stroški izvedenca – dopolnilno mnenje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih
Izvedenec je upravičen do nagrade za dopolnilno mnenje le v primeru, da v njem odgovori na dodatna vprašanja sodišča, ki jih sodišče od njega še ni terjalo. O tem, ali je izvedenec dejansko odgovoril na dodatna vprašanja sodišča oziroma zakaj ta vloga ustreza pojmu dopolnitve mnenje, pa izpodbijani sklep nima razlogov, zato ga ni mogoče preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM0023307
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, člen 7, 7/2. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II ). Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
mednarodna pristojnost - krajevna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka - neposredna distancirana škoda
Pristojnost sodišča v sporih z mednarodnim elementom
osebni stečaj - odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prilagajanje višine preživnine rubljivemu delu dohodkov
Ravnanje dolžnika na zgoraj opisan način, tako da je prilagajal plačevanje preživninskih obveznosti do višine, da je upnici onemogočil prisilno poplačilo njene terjatve, poleg tega pa je v znatnem obdobju iz naslova preživnine tudi plačeval obveznost, ki je ni več bilo, so podani vsi znaki zlorabe pravice do odpusta obveznosti, zato odpust obveznosti ni dovoljen. Zaradi povedanega ne more biti pomembna okoliščina, da je upnica z ZPIZ-om dosegla poravnavo in je ZPIZ na tej podlagi upnici izplačal določen znesek. Pomembno je dolžnikovo ravnanje, ki nasprotuje poštenosti in vestnosti.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje pritožbe
Predmet preizkusa je pravilnost izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki pa jo tožnik sploh ne izpodbija temveč samo obvešča sodišče, da je sodno takso že plačal in prosi, da sodišče v tej zadevi prednostno postopa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM0023275
OZ člen 111, 111/5, 299. ZPP člen 212. ZVPot člen 1, 17, 21b.
pogodba o polaganju terase - potrošniška pogodba - nepravilnosti na položeni terasi - ustreznost tožbene trditvene podlage - garancijski zahtevek zoper prodajalca iz naslova proizvajalčeve garancije - odstop od pogodbe - kondikcijski zahtevek - tek zakonskih zamudnih obresti
Tožnik je navedel, da se deske lomijo na več mestih, da se na določenih mestih pojavljajo neenotni razmiki, da so zaradi prejšnjih popravil vidni sledovi naknadnih montaž, da so se določene letve zlomile ali pa so zvite in da jih je napadla plesen. S tem je napake oziroma lastnosti terase dovolj jasno in določno opisal. Zahteva, da tožnik navede točno število in mesto zlomljenih desk, bi bila prestroga in neživljenjska.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSM0023302
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, člen 7, 7/2. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II ). Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
mednarodna pristojnost - krajevna pristojnost - razmerje z mednarodnim elementom - kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka - neposredna distancirana škoda
Pristojnost sodišča v sporih z mednarodnim elementom