ZFPPod člen 27. ZGD člen 394. ZPP člen 196, 325, 394.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe – enotni sospornik – sosporništvo – navadni sosporniki – solidarna odgovornost – družbeniki izbrisane gospodarske družbe
Naknadna, vsebinsko drugačna odločitev proti enemu navadnemu sosporniku (na pasivni strani) ni razlog, s katerim bi bilo mogoče razveljaviti klavzulo pravnomočnosti na predhodni in že pravnomočni sodbi, ki veže drugega sospornika – solidarnega dolžnika.
Nedeljivost pravnega razmerja družbenikov izbrisane gospodarske družbe ne izvira niti iz njegove pravne narave niti ni do take razlage mogoče priti z razlago pravne norme. Toženci so glede na solidarno odgovornost družbenikov, določeno v 27. členu takrat veljavnega ZFPPod v zvezi s 394. člena tedaj veljavnega ZGD, navadni sosporniki, in tako je v primeru solidarne odgovornosti vedno.
VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSC0004715
ZP-1 člen 113, 113a. ZPrCP člen 106, 107.
utemeljen sum - začasen odvzem vozniškega dovoljenja - vožnja pod vplivom drog - strokovni pregled - hitri test za ugotavljanje prisotnosti drog
Sodišče mora pri presoji obstoja utemeljenega suma presojati vse okoliščine in dejstva v zvezi z ugotavljanjem obdolženčevih psihofizičnih sposobnosti na kraju samem, torej tudi rezultat hitrega testa oziroma predhodnega postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica vpliva drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih prepovedanih psihoaktivnih snovi in da nikakor ni pritrditi zaključkom prvega sodišča, da je že na podlagi dela strokovnega pregleda (v katerem je sicer zapis o tem, da niso zaznane motnje, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu), mogoče kategorično izključiti obstoj utemeljenega suma, ne da bi se ob tem sodišče opredelilo tudi do tega, da je bil hitri test (test sline) pozitiven na snov opijati in da tudi iz predhodnega postopka za prepoznavo znakov (priloga A2) izhaja, da je poslujoči policist zaznal, da obstaja sum, da je obdolženec v kritičnem času vozil pod vplivom prepovedanih substanc.
STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023308
SPZ člen 70, 70/2, 70/5. ZNP člen 21, 119. ZPP člen 286.
delitev solastnine - kriterij delitve solastnine - prekluzija glede oblikovanja predloga - vezanost sodišča na predlog
Glede na pritožbeno grajo, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbo 286. člena ZPP upoštevalo navedbe predlagateljice dane po prvem naroku, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da četudi je predlagateljica povzela izvedensko mnenje v kasnejših vlogah, po prvem naroku in s tem spremenila svoj prvotni predlog glede razdružitve solastnine, je sodišče v skladu z drugim odstavkom 70. člena SPZ dolžno preizkusiti, ali je možna delitev v naravi in to ne glede na predloge strank postopka, saj nanje ni vezano.
OZ člen 311, 312, 313, 318. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15.
ugovor pobota – konkretiziran ugovor pobota – materialnopravno pobotanje – pogoji za pobot – protispisnost – pritožbene novote
Kdaj naj bi toženec tekom pravdnega postopka (v smislu vseh za to potrebnih predpostavk predvidenih v določbah OZ) jasno uveljavljal oziroma se ustrezno (to je konkretizirano) skliceval na materialno-pravni ugovor pobota, ni razvidno. Povsem splošno sklicevanje na okoliščino, da so se finančne obveznosti med pravdnima strankama tekom poslovnega razmerja „zapirale“ tudi z medsebojnimi kompenzacijami, v tem oziru ne zadostuje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM0023275
OZ člen 111, 111/5, 299. ZPP člen 212. ZVPot člen 1, 17, 21b.
pogodba o polaganju terase - potrošniška pogodba - nepravilnosti na položeni terasi - ustreznost tožbene trditvene podlage - garancijski zahtevek zoper prodajalca iz naslova proizvajalčeve garancije - odstop od pogodbe - kondikcijski zahtevek - tek zakonskih zamudnih obresti
Tožnik je navedel, da se deske lomijo na več mestih, da se na določenih mestih pojavljajo neenotni razmiki, da so zaradi prejšnjih popravil vidni sledovi naknadnih montaž, da so se določene letve zlomile ali pa so zvite in da jih je napadla plesen. S tem je napake oziroma lastnosti terase dovolj jasno in določno opisal. Zahteva, da tožnik navede točno število in mesto zlomljenih desk, bi bila prestroga in neživljenjska.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – zavrženje pritožbe
Predmet preizkusa je pravilnost izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki pa jo tožnik sploh ne izpodbija temveč samo obvešča sodišče, da je sodno takso že plačal in prosi, da sodišče v tej zadevi prednostno postopa.
OZ člen 5, 22, 111, 193, 376, 642. ZOR člen 12, 32, 32/2, 131, 214, 607, 607/1, 614, 623, 623/2, 629. ZPP člen 8. ZGD-1 člen 3, 3/6.
dogovor o ceni
Glede na to, da je tožnik že pred začetkom izdelave lokala L. I tožencu izstavil račun, iz katerega je jasno razvidno, kolikšna je pogodbena cena del in vgrajenega materiala, ki ga tožnik zaračunava tožencu, potem je ob upoštevanju vseh okoliščin primera (da je bilo dogovorjeno, da se bo dokonča cena določila kasneje, ob upoštevanju, da je prvi lokal že prevzel, ter ob upoštevanju drugega odstavka 32. člena ZOR in končno tudi ob upoštevanju načela dobre vere in poštenja; 12. člen ZOR in sedaj 5. člen OZ) jasno, da je toženec sprejel izdelavo lokala L. I po cenah, kot izhaja iz predloženega računa za L. II.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - poškodba policista - odgovornost države - eksploziven tek za storilcem
Glede na navedeno objektivna odgovornosti ni določena za vsako nevarnost, pač pa le za večjo nevarnost, ki je posledica dejstva, da določenih stvari ni mogoče imeti pod nadzorom in odvrniti nastanka škode, ki izvira iz nje. Sodišče druge stopnje se sicer strinja, da je možnost poškodb pri eksplozivnem teku v danih okoliščinah večja, kot če je oseba lahko bolj osredotočena na teren po katerem teče in ne na tretjega, ki ga zasleduje. Vendar pa ne gre prezreti dejstva, da gre v obravnavanem primeru za izkušenega in izurjenega policista. Odgovornost tožnikovega delodajalca je glede na standard, ki ga je postavilo Vrhovno sodišče RS, podana v tistih primerih, ko je zmožnost obvladovanja ravnanja v smeri preprečitve nastanka škode bistveno zmanjšana.
osebni stečaj - odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prilagajanje višine preživnine rubljivemu delu dohodkov
Ravnanje dolžnika na zgoraj opisan način, tako da je prilagajal plačevanje preživninskih obveznosti do višine, da je upnici onemogočil prisilno poplačilo njene terjatve, poleg tega pa je v znatnem obdobju iz naslova preživnine tudi plačeval obveznost, ki je ni več bilo, so podani vsi znaki zlorabe pravice do odpusta obveznosti, zato odpust obveznosti ni dovoljen. Zaradi povedanega ne more biti pomembna okoliščina, da je upnica z ZPIZ-om dosegla poravnavo in je ZPIZ na tej podlagi upnici izplačal določen znesek. Pomembno je dolžnikovo ravnanje, ki nasprotuje poštenosti in vestnosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0081715
ZPP člen 14, 254, 254/3. ZMZPP člen 94 – 107. Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 20. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I).
splošni pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO-plus) – nezavarovane nevarnosti – porok – poroštvo zavarovalnice – sodba hrvaškega sodišča v kazenskem postopku – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb – izvedensko mnenje – nepopolno izvedensko mnenje – odprava pomanjkljivosti izvedenskega mnenja
Med nezavarovane nevarnosti oziroma okoliščine, v katerih zavarovalnica ne krije škode, gre med ostalim (po Splošnih pogojih za zavarovanje voznika za škodo telesnih poškodb AO plus) v primeru, če je za škodo odgovorna druga oseba, ki je plačila zmožna ali je za takšno škodo zavarovana, to je lastnik ali uporabnik drugega vozila, soudeleženega v prometni nezgodi. V tem primeru je zavarovalnica v okviru svojih kritnih obveznosti porok za plačilo odškodninskih obveznosti teh oseb pod pogojem, da ji je bilo omogočeno sodelovanje pri ugotavljanju škode, sicer se njeno poroštvo razteza le na nedvomno upravičene in primerne odškodninske terjatve (2. točka 3. člena Splošnih pogojev).
Res je, da prvostopenjsko sodišče na odločitev hrvaškega sodišča v kazenskem postopku, torej na tujo kazensko sodbo, ni vezano glede na določbo 14. člena ZPP. Odločilni razlog ni v tem, da se kazenska sodba v obsodilnem delu ne nanaša na tožnika, pač pa na drugega udeleženca prometne nezgode. Odločilno je, da navedena tuja sodna odločba v Republiki Sloveniji ni bila priznana v predpisanem postopku. O njenem priznanju kot o predhodnem vprašanju z učinkom le za obravnavani postopek, pa tudi ni moglo odločiti prvostopenjsko sodišče.
V primeru nepopolnega izvedenskega mnenja mora sodišče, skladno z določbo tretjega odstavka 254. člena ZPP, samo odpraviti pomanjkljivost izvedenskega mnenja, tudi če stranke tega posebej ne predlagajo, z zaslišanjem ali morebitno pisno dopolnitvijo mnenja.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnilno mnenje - plačilo nagrade - okvir dane naloge
Ker odgovori na pripombe na izvedensko mnenje sodijo v okvir prvotno dane naloge, ni bilo podlage za ugoditev predlogu za plačilo nagrade in povrnitev stroškov za dopolnitev mnenja.
Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je anesteziologinja podala tožniku pojasnilo v zvezi s stanjem njegovih zob neposredno pred anestezijo oziroma neposredno pred posegom.
Anesteziologinja je v danih okoliščinah, ko je bilo v bolnišnici občutno pomanjkanje anesteziologov, ravnala okoliščinam primerno, in tako kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, običajno glede na bolnišnične razmere in dane možnosti ter trenutne standarde v našem zdravstvenem sistemu.
litispendenca - visečnost izvršilnega postopka - zahtevek za izvršbo - identiteta zahtevka za izvršbo - ugovor materialnega pobota
Prilagojeno izvršilnemu postopku se litispendenca nanaša na zahtevek za izvršbo, ki ga postavi upnik v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 40. člena ZIZ). Tak zahtevek vsebuje zahtevo za uporabo prisilnih sredstev določene vsebine (izvršilna sredstva in predmeti izvršbe) za uveljavitev terjatve. Po pojasnjenem hkrati ne smeta teči izvršilna postopka, ki sta identična glede strank, dolžnikove obveznosti in predlaganega izvršilnega sredstva ali predmeta.
Z ugovorom, v katerem dolžnik zatrjuje prenehanje terjatve zaradi (materialnega) pobota, pa dolžnik ne uveljavlja zahtevka za izvršbo, zato v nobeni izmed možnih pravnih razlag določila tretjega odstavka 189. člena ZPP ni opore za stališče, po katerem bi bila litispendenca (smiselna) ovira za vsebinsko odločanje o dolžnikovem ugovoru.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2.
nagrada izvedenca – nagrada za dopolnitev izvedenskega mnenja – odgovor na pripombe strank – odgovor na dodatna vprašanja sodišča
Plačilo za pisno izdelavo izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja bodisi ustno bodisi pisno podana izvedenčeva pojasnila v zvezi s pripombami strank k mnenju. Nagrada za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja po drugem odstavku 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pripada izvedencu (še)le takrat, ko mora odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče od njega še ni terjalo.
motenje posesti - dejanja, ki so posledica upravnega postopka
Dejanj, ki predstavljajo posledico upravnega postopka, ni mogoče opredeliti kot motilna dejanja, zaradi katerih bi sodišče nudilo sodno varstvo v smislu prvega odstavka 33. člena SPZ. Stranski intervenient je namreč v posest tožnika posegel na podlagi določb ZGO-1 oz. na njegovi podlagi izdanega pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
kaznivo dejanje zatajitve - protipravna prilastitev kuponov obresti - generične stvari - čas storitve kaznivega dejanja
Neoporečna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je čas storitve kaznivega dejanja november 2007 in oktober 2008, ko sta bila izdana sklepa o dedovanju, s katerimi je naknadno najdena zapuščina pokojne C. F. K. prešla na njuna dediča, sedaj oškodovanca M. K. in J. K. Glede protipravne prilastitve kuponov obresti, ki so zapadli pred izročitvijo obveznic, pa je pravilno naziranje prvega sodišča pod točko 17 obrazložitve izpodbijane sodbe, da gre v tem primeru za generične stvari (obveznice brez serijske številke), pri katerih ni mogoče slediti tezi obrambe, da naj bi obtoženka obveznice pripadajoče upravičenki C. F. K. prodala že v letih 2000 oziroma 2001.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – obročno plačilo sodne takse – delna oprostitev plačila sodnih taks – sredstva za preživljanje – zmanjšanje sredstev za preživljanje – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Sodišče je napačno zaključilo, da ni utemeljena vsaj delna oprostitev plačila sodne takse. Plačilo celotne sodne takse v višini 2.559,00 EUR bi namreč predstavljalo več kot trikratnik tožničinega mesečnega dohodka, kar bi zagotovo v veliki meri zmanjšalo njena sredstva za preživljanje. Tudi v primeru, da je ta znesek razdeljen na 10 obrokov, bi mesečni obrok v višini 250,00 EUR občutno zmanjšal mesečna sredstva za preživljanje tožnice, saj bi le-ta po poplačilu obroka znašala 464,10 EUR, kar pa je pod pragom dvakratnika osnovnega zneska mesečnega dohodka.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje zavezanca - neto mesečni dohodek - stroški v zvezi z delom - sredstva za preživljanje družine
Pritožbeno sodišče soglaša, da je pri ugotavljanju toženčevega gmotnega stanja – sposobnosti plačila sodne takse – treba upoštevati neto mesečni zaslužek. Ta sredstva toženec in žena lahko porabita za preživljanje družine; sredstva, nakazana zaradi nadomestila stroškov v zvezi z delom, niso dohodek. Ta sredstva ne služijo za preživljanje družine. Upoštevanje neto plače je običajno pri ugotavljanju zaslužka oz. gmotnega stanja. Ker imajo delavci različne stroške v zvezi z delom – zlasti s prihodom na delo zaradi večje ali manjše oddaljenosti od delovnega mesta – je na ta način zagotovljeno enako obravnavanje prosilcev za taksno oprostitev. Nadomestilo, ki ga delavec prejme za pokrivanje stroškov prihoda na delo in prehrane med delom ter drugih stroškov dela, je porabljeno za zagotavljanje pogojev za delo in ne za preživljanje družine.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2.
nagrada in stroški izvedenca – dopolnilno mnenje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih
Izvedenec je upravičen do nagrade za dopolnilno mnenje le v primeru, da v njem odgovori na dodatna vprašanja sodišča, ki jih sodišče od njega še ni terjalo. O tem, ali je izvedenec dejansko odgovoril na dodatna vprašanja sodišča oziroma zakaj ta vloga ustreza pojmu dopolnitve mnenje, pa izpodbijani sklep nima razlogov, zato ga ni mogoče preizkusiti.