prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - zmota - nedopustna grožnja
Izjava nadrejene, da bodo zoper tožnico uvedli postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru, če ne podpiše sporazuma, ne predstavlja nedopustne grožnje, ki bi vplivala na veljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Na veljavnost sporazuma tudi ne vpliva, da je tožnica laik in prava nevešče stranka, ter da je bila ob podpisu sporazuma v podrejenem položaju.
USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086018
URS člen 25. ZNP člen 17, 17/1, 37. ZPP člen 190, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 77.
ureditev meje – mejni spor – lastninski spor – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – ustavitev postopka – pasivna legitimacija – prenos nepremičnine – odsvojitev predmeta pravde – pravica do pravnega sredstva
V primeru, ko postopka za ugotovitev lastninske pravice na določenem delu parcele in za določitev meje, ki je v zvezi s tem delom parcele, tečeta vzporedno, je treba za pravilno vodenje postopkov presoditi, ali gre za mejni ali za lastninski spor. Če je sporen način pridobitve lastninske pravice na delu zemljišča, gre za spor o pridobitvi lastninske pravice. Če pa je med mejašema sporno, kje poteka meja med sosednjima parcelama in je sporno h kateri parceli sodi določen prostor, gre za mejni spor.
Ker je predlagatelj odsvojil nepremičnino, glede katere se določa meja, je treba ravnati po določilih 190. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 235, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2, 211, 244/1, 244/2, 386. ZPP člen 135, 135/1.
začetek postopka osebnega stečaja – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka – vročanje v tujino – vročanje po diplomatski poti – pravica do izjave
Edini pravilni način vročanja sodnih pisanj dolžniku, ki živi v Dubaju, je po diplomatski poti. Ker dolžnik prejem predloga za začetek postopka osebnega stečaja z vsemi prilogami in pozivom za odgovor zanika, poizvednica Pošte Slovenije, na kateri ni dolžnikovega podpisa, pa ne more biti dokaz za vročitev predloga s prilogami in pozivom, je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa dolžniku odvzelo pravico do izjave.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storjena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, to je kršitev, ki je relativne narave, saj se zahteva neposredna izkazanost vzročne zveze med kršitvijo in vsebinsko ali pravno nepravilnostjo odločitve v izpodbijanem sklepu, vendar je od odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-431/14-11 z dne 17 12. 2014, ki jo je potrebno upoštevati tudi v predmetni zadevi, ker je prišlo do postopkovne napake, ki vpliva na poštenost postopka, ki še ni bila odpravljena, zakonski standard, to je ugotavljanje vzročne zveze, omiljen z osredotočanjem na pravico do poštenega sojenja, kot je opredeljena v prvem odstavku 6. člena EKČP s protokoli in na enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave, ki po praksi Ustavnega in Vrhovnega sodišča1 zahtevata, da mora imeti posameznik v postopkih dejansko možnost vpliva na odločitev sodišča. Te kršitve pa v nadaljevanju pritožbe uveljavlja tudi zagovornica, s čemer se je pritožbeno sodišče strinjalo ter po obrazloženem odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).
domneva o umiku pritožbe – neplačilo sodne takse – pravica do sodnega varstva – ponavljanje razlogov za taksno oprostitev
V zvezi s pritožbeno navedbo, da je sodišče zato, ker ni ugodilo predlogu za taksno oprostitev, toženi stranki onemogočilo dostop do sodišča, je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da določba tretjega odstavka 105.a člena ZPP ne pomeni posega v navedeno pravico, ampak gre za določitev ustreznega načina uresničevanja te pravice. V zvezi s pritožbenimi navedbami o neutemeljenem zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da te za obravnavani primer niso relevantne, saj ne zadevajo izpodbijanega sklepa. Tožena stranka je imela v postopku oprostitve plačila sodne takse na voljo pravna sredstva, vendar z njimi ni bila uspešna. Ker je bilo o njenem predlogu za taksno oprostitev že pravnomočno odločeno, očitkov v zvezi s tem postopkom ne more več uveljavljati v obravnavanem postopku, v katerem gre za presojo utemeljenosti odločitve o izpolnjenosti pogojev za obstoj domneve o umiku pritožbe.
Pojem hujšega prekrška ureja (od 14. 6. 2013 dalje, ko je stopila v uporabo novela ZP-1H) drugi odstavek 23. člena ZP-1 kot sistemski zakon, čeprav je ta pojem povsem enako urejen v določbi četrtega odstavka 23. člena ZPrCP.
kaznivo dejanje zanemarjanja otroka - zakonski znaki - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Pritožba se neutemeljeno zavzema za spremembo kazenske sankcije tako, da bi obdolženka opravila delo v splošno korist, saj se tako lahko izvrši le nepogojna zaporna kazen, sicer pa predlagan način izvršitve kazni predstavlja tudi strožji kazenskopravni odziv kot pogojna obsodba, ki obdolženca le opozarja, da kaznivega dejanja ne sme ponoviti, sicer se lahko v pogojni obsodbi določena zaporna kazen izreče
ZDZdr člen 12, 12/2, 23, 27, 39, 46, 50, 50/2, 70. ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/2.
prisilno zdravljenje - izvedenstvo - kršitev pravil postopka
Pritožnik trrdi, da pred narokom ni uspel vzpostaviti stika z zastopnikom oziroma zastopnica, s katero je vzpostavil ta stik, se naroka ni mogla udeležiti, vendar spisovni podatki te njegove navedbe ne potrjujejo.
V sodnem postopku je mogoče ugotoviti oziroma določiti mejo med zemljiščem javnega dobra in zemljiščem, ki to ni, le po stanju, kot ga izkazuje kataster, izjema je le v primeru napake in pomanjkljivosti v katastru.
Tožniku je bila s sodbo pravnomočno priznana pravica do delne invalidske pokojnine od 1. 10. 2010 dalje, vendar je bilo hkrati izrečeno, da bo o odmeri in izplačevanju delne invalidske pokojnine izdana posebna upravna odločba. Ker je bilo v predsodnem upravnem postopku ugotovljeno, da ima tožnik poravnane prispevke iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja le do 30. 6. 1990, je bilo pravilno odločeno, da nima pravice do izplačevanja delne invalidske pokojnine. Zaradi neplačevanja prispevkov ni bilo mogoče šteti, da je dejavnost sploh opravljal, niti da jo je od 1. 10. 2010 opravljal v skladu s preostalo delovno zmožnostjo. Po 1. odstavku 159. člena ZPIZ-1 se je delna invalidska pokojnina izplačevala od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, vse dokler je zavarovanec opravljal delo z delovnim časom, ki je ustrezalo njegovi delovni zmožnosti.
priznanje štipendije - državna štipendija - vračilo - krivdni razlog
Pri tožnici so težave s ščitnico vplivale na njeno celotno zdravstveno stanje (tako psihično kot tudi fizično) in zaradi teh težav ni bila zmožna uspešno zaključiti drugega letnika. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi o prenehanju pravice do državne štipendije in vrnitvi zneska prejete štipendije.
Tožnik je redno prihajal na delo k toženi stranki, v njene prostore, uporabljal delovna sredstva tožene stranke in opravljal vsa dela in naloge delovnega mesta vodje finančno računovodske službe tožene stranke ter bil pri svojem delu podrejen direktorju tožene stranke. Sodišče je pravilno ugotovilo, da tožnik ni opravljal nalog za toženo stranko kot zaposleni oziroma direktor A. d. o. o., temveč kot delavec tožene stranke, ki se je vključil v organizirani delovni proces in delal po navodilih tožene stranke, v skladu z opredelitvijo delovnega razmerja iz 4. člena ZDR-1. Posledično je pravilno ugotovilo obstoj delovnega razmerja na delovnem mestu "Vodja finančno računovodske službe" v spornem obdobju.
nepopolna tožba – vrnitev v popravo – trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje za odločanje o tožbenem zahtevku, ker tožnik zahteva od toženca plačilo 25 % dohodnine od najemnine po pogodbi, ni imelo v tožbi trditvene podlage. Zato je preuranjena odločitev, da ne gre za sodno pristojnost in da ne gre za spor po 1. členu ZPP. Sodišče nepopolno tožbo vrne v popravo (105. in 108. člen ZPP).
odsotnost oškodovanca - interes za kazenski pregon - ustavitev postopka
Določba tretjega odstavka 306. člena ZKP se namreč uporabi, ko oškodovanec izkaže, da takšnega interesa nima, kar stori s tem, da se vabilu ne odzove, o takšnem namenu pa ni mogoče sklepati, če za zastopanje pooblasti pooblaščenca, ki se naroka udeleži in pojasni razlog za njegov izostanek, saj je s tem izkazal ravno nasprotno, torej, da od predloga za kazenski pregon ne odstopa in za izvedbo kazenskega postopka ima interes.
Tožnik je še zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami v polnem delovnem času. Ker ni podana popolna izguba delovne zmožnosti, pogoji za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in pridobitev pravice do invalidske pokojnine niso izpolnjeni.
skrbnik zapuščine – primernost osebe za skrbnika zapuščine
Ker je sodišče prve stopnje za skrbnika zapuščine po 131. členu ZD postavilo odvetnika ene izmed dedinj, teče pa tudi pravda po napotitvi zapuščinskega sodišča, gre za interesno kolizijo in neprimernega skrbnika.
plačilo odškodnine za premoženjsko škodo zaradi odstranitve žičnate ograje na meji sosednje ležečih nepremičnin - vrednost odstranjene ograje kot premoženjska škoda - pomanjkanje predpostavk splošnega civilnega delikta - spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov - nedovoljeni pritožbeni razlogi - vezanost pritožbenega sodišča na dejanske zaključke prvostopenjskega sodišča
Sodbe v sporu majhne vrednosti ni mogoče več uspešno izpodbijati iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj je sodišče druge stopnje vezano na dejanske zaključke sodišča prve stopnje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003396
OZ člen 131, 179, 179/1.. ZDR-1 člen 45.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik zaradi nesreče pri delu spornega dne utrpel sledeče poškodbe: zvin desnega kolena, pretrganje sprednje križne vezi, udarnino sklepnega hrustanca desnega kolena, nateg vezi na notranji strani kolena in poškodbo medialnega meniskusa. Kot je ugotovil izvedenec, je šlo za srednjo energijsko poškodbo, ki se po veljavni klasifikaciji uvršča med hude telesne poškodbe. Skupaj priznana odškodnina za nepremoženjsko škodo znaša 24.000,00 EUR.
ZSV člen 100, 100/1. Uredba o merilih za določanja oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 31, 31/3. ZSVarPre člen 20.
plačilo institucionalnega varstva - prispevek k plačilu - premoženjsko stanje - socialna varnost
V konkretnem primeru je bilo v celoti upoštevano premoženjsko stanje tožnice, saj so bili ugotovljeni njeni dohodki, meja njene socialne varnosti in znesek plačilne sposobnosti za kritje stroškov k storitvam institucionalnega varstva. Samo premoženjsko stanje tožnice pa se je pravilno ugotavljalo v okviru lastnega dohodka tožnice kot samske osebe po prvem odstavku 20. člena ZSVarPre. V mejo njene socialne varnosti, to je v znesek 412,36 EUR, ni bilo poseženo in zaradi določitve tožničinega prispevka k plačilu storitve institucionalnega varstva za upravičenko v višini 64,84 EUR tožničine preživetje ni ogroženo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo primarni in podredni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala odpravo upravnih odločb toženca in ugotovitev, da ni dolžna plačevati institucionalnega varstva za upravičenko.
Pravno relevanten pogoj za priznanje pravice do invalidnine, to je obstoj telesne okvare zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pri tožniku ni izpolnjen. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidnine zato ni utemeljen.