izvenzakonska skupnost – skupno življenje – skupno premoženje – poslovni delež gospodarske družbe – stroški postopka
Če bi toženec uspel dokazati, da je (vsaj) stvarni vložek predstavljal njegovo posebno premoženje (pa ni), bi to lahko vodilo le k morebitnemu njegovemu večjemu deležu na skupnem premoženju, ki pa ga ni uveljavljal.
Za obstoj izvenzakonske skupnosti po 12. členu ZZZDR ni nujno potrebno, da morata partnerja ves čas živeti skupaj na istem naslovu, kot zmotno meni pritožba.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023934
KZ-1 člen 86, 86/5. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
presoja utemeljenosti predloga za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna ter hišnim zaporom - upoštevanje obsojenčevih osebnih in družinskih razmer - obstoj formalnih pogojev - zaposlenost obsojenca - obnašanje obsojenca v času nadomestitve kazni zapora z delom v splošno korist - izrečena kazen kot zgornja meja za nadomeščanje kazni zapora s hišnim zaporom
Zgornja meja, pri kateri je lahko kazen zapora nadomeščena s hišnim zaporom je v četrtem odstavku 86. člena KZ-1 jasno določena, sodišče prve stopnje pa je za izhodišče pravilno štelo izrečeno kazen in ne preostanek že izvršene kazni.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 110/1-4.. KZ-1 člen 38, 204, 204/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožnik je pomagal pri odtujitvi mesa, ki je bil last tožene stranke. S svojim ravnanjem je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, saj bi se skladno s 37. členom ZDR-1 moral vzdržati ravnanj, ki škodujejo delodajalcu, kršil je tudi 11. člen pogodbe o zaposlitvi. Izpolnil je tudi znake kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 204. člena KZ-1 oziroma pomoči pri tem kaznivem dejanju, skladno z 38. členom KZ-1, zato sta bila podana razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji 110. člena ZDR-1.
KZ-1 člen 204, 204/1, 340, 340/1. ZG člen 2, 2/1. ZRud člen 3, 3/1, 3/1-12, 11, 11/1.
kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine - uničevanje gozdov - uničenje v večjem obsegu - funkcionalnost gozdne površine - razlaga inkriminacije - kazniva dejanja zoper premoženje - tatvina - naravni viri - mineralne surovine - izkoriščanje mineralnih surovin
Za presojo, ali je gozd uničen v večjem obsegu, ni bistvena le velikost gozdne površine, v katero storilec zavestno v nasprotju s predpisi ali odredbami pristojnih organov poseže s krčenjem, golosekom ali na drugačen način, ki ima za posledico uničenje gozda v večjem obsegu, temveč je odločilno, da gozd oziroma gozdna površina ne more več opravljati katere izmed svojih funkcij.
odtujitev stvari med pravdo – vstop v pravdo – privolitev stranke
Pritožnika sta predlagala vstop v pravdo poleg prejšnje tožeče stranke na podlagi drugega odstavka člena 190 ZPP. V takem primeru je dopusten vstop, če v to privolita obe stranki.
Pravno relevanten pogoj za priznanje pravice do invalidnine, to je obstoj telesne okvare zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pri tožniku ni izpolnjen. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidnine zato ni utemeljen.
ZSV člen 100, 100/1. Uredba o merilih za določanja oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 31, 31/3. ZSVarPre člen 20.
plačilo institucionalnega varstva - prispevek k plačilu - premoženjsko stanje - socialna varnost
V konkretnem primeru je bilo v celoti upoštevano premoženjsko stanje tožnice, saj so bili ugotovljeni njeni dohodki, meja njene socialne varnosti in znesek plačilne sposobnosti za kritje stroškov k storitvam institucionalnega varstva. Samo premoženjsko stanje tožnice pa se je pravilno ugotavljalo v okviru lastnega dohodka tožnice kot samske osebe po prvem odstavku 20. člena ZSVarPre. V mejo njene socialne varnosti, to je v znesek 412,36 EUR, ni bilo poseženo in zaradi določitve tožničinega prispevka k plačilu storitve institucionalnega varstva za upravičenko v višini 64,84 EUR tožničine preživetje ni ogroženo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo primarni in podredni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala odpravo upravnih odločb toženca in ugotovitev, da ni dolžna plačevati institucionalnega varstva za upravičenko.
kaznivo dejanje zanemarjanja otroka - zakonski znaki - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Pritožba se neutemeljeno zavzema za spremembo kazenske sankcije tako, da bi obdolženka opravila delo v splošno korist, saj se tako lahko izvrši le nepogojna zaporna kazen, sicer pa predlagan način izvršitve kazni predstavlja tudi strožji kazenskopravni odziv kot pogojna obsodba, ki obdolženca le opozarja, da kaznivega dejanja ne sme ponoviti, sicer se lahko v pogojni obsodbi določena zaporna kazen izreče
Zaseg predmetov je prisilni ukrep, zato njegova uporaba ni primerna, ni potrebna, niti ni v skladu z njegovim namenom, kadar gre za predmete, ki jih pristojni organi lahko pridobijo prosto brez uporabe tega ukrepa.
V delu, v katerem se nanaša na zaseg sklepov organov vodenja in nadzora A. d. d., ki vsi niso javno dostopni, pa je zahteva preiskovalne komisije preširoka, nedoločna in neskladna s predmetom parlamentarne preiskave, zato predlagani ukrep ni v skladu z zakonom.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0080254
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 244, 244/1. ZPP člen 191, 191/2.
izbrisna tožba – tožba za ugotovitev lastninske pravice – pasivna legitimacija – subjekt, ki je vpisan v zemljiško knjigo – listine, ki so podlaga za vknjižbo – osebe, proti katerim se lahko uveljavlja zahtevek za izbris vknjižbe – subjektivna sprememba tožbe – privolitev novega toženca
Materialnopravno pravilno je stališče, da je tako za izbrisno tožbo kot za tožbo za ugotovitev lastninske pravice pasivno legitimiran subjekt, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
10. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala bistvenega elementa odškodninske odgovornosti - protipravnega ravnanja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je tožena stranka za naročnika B. aprila 2014 delo opravila nekvalitetno, prav tako iz nobenih dokazov in tudi ne izpovedi prič ali listinskih dokazov ne izhaja, da bi bila prav toženka tista, ki naj bi nepravilno sestavila izdelek, prav tako pa ni bila odgovorna za kontrolo izdelka. Zato je pravilen dokazni zaključek sodišča prve stopnje, da ni izkazano, da bi ravnala toženka nedopustno in zato tudi ni podan temelj odškodninske odgovornosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0023357
URS člen 22, 23. ZPOmK-1 člen 5, 5/4, 9, 9/3, 62, 62/1, 62/2. ZPOmK-2 člen 6, 9. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 226, 226/1, 339, 339/2, 339/2-8.
preprečevanje omejevanja konkurence - zloraba prevladujočega položaja - odškodnina - obstoj prevladujočega položaja - dokazovanje prevladujočega položaja - JAVK - rešitev predhodnega vprašanja - prekinitev postopka
Ena izmed osnovnih predpostavk odškodninske odgovornosti na citirani zakonski podlagi je obstoj prevladujočega položaja podjetja. V skladu z 9. členom ZPOmK-1 ima podjetje prevladujoč položaj, kadar lahko v znatni meri ravna neodvisno od konkurentov, strank ali potrošnikov (drugi odstavek), pri čemer se šteje, da ima podjetje prevladujoč položaj, če je njegov tržni delež na trgu RS višji od 40 odstotkov (peti odstavek). JAVK pri ugotavljanju prevladujočega položaja upošteva zlasti tržni delež, možnosti za financiranje, pravne ali dejanske vstopne ovire, dostop do dobaviteljev ali trga in obstoječo ali potencialno konkurenco (tretji odstavek 9. člena ZPOmK-1). Trditveno in dokazno breme v tej zvezi je na tožnici. Sodišče je upravičeno in dolžno JAVK zgolj obvestiti o vsaki tožbi, s katero se zahteva odškodnina zaradi kršitev določb 6. ali 9. člena ZPOmK-2 ali 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Da bi lahko sodišče prve stopnje prekinilo postopek po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP, bi moral biti drugi postopek (pred JAVK-om) že v teku, česar pa tožnica pri podaji predloga za prekinitev ni zatrjevala (trdila je, da bo tak postopek šele sprožila).
Upnik lahko uveljavlja ničnost pogodbe tudi, če se je nad eno od pogodbenih strank nične pogodbe pričel postopek osebnega stečaja.
Navidezna pogodba je nična, ničnost lahko uveljavlja vsaka oseba s pravnim interesom. Niti OZ niti ZFPPIPP ne določata, da bi se z začetkom stečajnega postopka nad fizično osebo zaradi tega karkoli spremenilo. Glede na to je mogoče sklepati, da ničnostni spori zgolj zaradi začetka postopka osebnega stečaja niso nedopustni.
Zahtevke na ugotovitev ničnosti lahko uveljavlja vsaka oseba s pravnim interesom, ne more pa uveljavljati zahtevkov iz neupravičene obogatitve. Podobne zakonske določbe glede zahtevkov iz neupravičene obogatitve kot je 92. člen OZ glede ugotavljanja ničnosti, v OZ namreč ni.
Namen ZFPIPP je ravno, da se odpravijo pravne posledice dejanj, zaradi katerih je stečajna masa manjša, kot bi bila sicer. Temu namenu služi stečajno izpodbijanje. Zahtevek lahko uveljavlja tudi oseba, ki sicer ni bila udeležena pri samem pravnem dejanju, pod predpostavko, da uveljavlja zahtevek v korist stečajnega dolžnika. To pa je tožeča stranka tudi storila. Če tožeča stranka uveljavlja ničnost pogodbe – kot jo je v tej zadevi - vodi ničnost do dajatvenih (vrnitvenih) zahtevkov. Ti pa so po svoji vsebini enaki tistim, ki se lahko uveljavljajo s stečajnim ali zunajstečajnim izpodbijanjem. Isti namen, kot je dosežen z eno od obeh vrst izpodbijanja, je dosežen tudi s sodno ugotovitvijo ničnosti. Tožeča stranka lahko zato uveljavlja tudi zahtevke na vrnitev dajatev ali storitev v stečajno maso.
Tožba je bila vložena pred uvedbo postopka osebnega stečaja nad tretjo toženko. Zato tožba, ki je bila vložena po 255. in naslednjih členih OZ ni bila vložena niti preuranjeno, še manj pa prepozno po prvem odstavku 277. člena ZFPPIPP. Od začetka stečajnega postopka naprej je treba uporabljati pravila, določena v pododdelku 5.3.4 ZFPPIPP. V drugem odstavku 270. člena ZFPPIPP je določeno le, da je treba zahtevek po tožbi, ki je bila vložena pred začetkom stečajnega postopka uveljavljati samo še za račun stečajne mase. Nikjer pa ni določeno, da bi morala biti tožba po drugem odstavku 270. člena ZFPPIPP spremenjena v roku, ki velja za vložitev izpodbojne tožbe po prvem odstavku 277. člena ZFPPIPP. Zato je lahko spremenjena do konca glavne obravnave.
začasna odredba - varščina kot pogoj za začasno odredbo - verjeten obstoj terjatve - onemogočena ali otežena uveljavitev terjatve
Pri odločanju o začasnih odredbah je treba upoštevati koristi obeh strank, ne le ene. Začasna odredba poslabša dolžnikov položaj. Če bi upnik imel pravico, doseči izdajo začasne odredbe celo brez vsakršnih trditev, da dolžnik s svojim ravnanjem ogroža uveljavitev upnikove terjatve, bi to pomenilo, da upnik lahko doseže izdajo začasne odredbe zgolj ob verjetnem izkazu svoje terjatve, ob plačilu varščine in ne glede na ravnanje samega dolžnika. Takšna razlaga besedila prvega odstavka 275. člena ZIZ bi premočno koristila upniku na račun dolžnika. Prvi odstavek 275. člena ZIZ je torej treba razlagati tako, da predlog za položitev varščine upnika ne oprosti trditvenega bremena. Upnik mora torej zatrjevati takšne okoliščine, na temelju katerih bi bilo mogoče sklepati, da grozi nevarnost onemogočanja uveljavljanja terjatve zaradi dolžnikovega ravnanja.
vdovska pokojnina - sorazmerni del - izpolnjevanje pogojev
Ker je zavarovanec (tožničin mož) umrl zaradi posledic bolezni in ker še ni bil uživalec pokojnine iz obveznega zavarovanja oziroma ni bil uživalec pravic na podlagi invalidnosti in tudi še ni izpolnil pogojev za pridobitev pravice do predčasne oziroma starostne pokojnine, je bistveno, ali je na dan smrti izpolnjeval pogoje za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Ker pokojni zavarovanec ob smrti ni bil upravičen do invalidske pokojnine, to pomeni, da tudi vdova, zaradi neizpolnjevanja pogojev po 52. členu ZPIZ-2, ne more pridobiti pravice do vdovske pokojnine. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala odpravo izpodbijanih upravnih odločb in priznanje pravice do sorazmernega dela vdovske pokojnine.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2. KZ-1 člen 139, 139/1, 139/5, 204. URS člen 34, 35. ZVOP-1 člen 77.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - interni test integritete - sorazmernost ukrepa - poseg v osebnostne pravice delavca
Tožnik si je določenega dne prisvojil pošiljko, naslovljeno na neznanega naslovnika, v kateri je bil bankovec za 20,00 EUR in je nepravilno ravnal z neizročljivo pošiljko. S takšnim ravnanjem je naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in ima njegovo ravnanje znake kaznivega dejanja kršitve tajnosti občil po prvem in petem odstavku 139. člena KZ-1 in kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in je izpodbijana odpoved zakonita.
Konkretna izvedba testa integritete je bila izvedena s simulacijo vročanja navadne pisemske pošiljke, ki se, z izjemo dejstva, da je bila naslovljena na izmišljeno osebo, ni razlikovala od vsakdanje poslovne situacije. V konkretnem primeru torej ni šlo za izzivanje kriminalne dejavnosti niti za prikriti preiskovalni ukrep, ki bi bil le v pristojnosti policije. Izvedeni test integritete je bil najmilejši možen ukrep, potreben za to, da je tožena stranka lahko učinkovito preverila kršitve pismonoš pri vročanju pošiljk, pri čemer pomembnost s posegom prizadete pravice tožnika ni večja od pomembnosti pravice tožene stranke, ki se s tem posegom želi zavarovati. Izvedeni test integritete zato predstavlja sorazmeren ukrep tožene stranke.
plačilo odškodnine za premoženjsko škodo zaradi odstranitve žičnate ograje na meji sosednje ležečih nepremičnin - vrednost odstranjene ograje kot premoženjska škoda - pomanjkanje predpostavk splošnega civilnega delikta - spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov - nedovoljeni pritožbeni razlogi - vezanost pritožbenega sodišča na dejanske zaključke prvostopenjskega sodišča
Sodbe v sporu majhne vrednosti ni mogoče več uspešno izpodbijati iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj je sodišče druge stopnje vezano na dejanske zaključke sodišča prve stopnje.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085141
OZ člen 82, 82/1, 101, 633. ZPP člen 286b, 286b/1, 337, 337/1.
ugovor neizpolnjene pogodbe – pravočasnost ugovora - pogodba o poslovnem sodelovanju – dogovor o poslovnem sodelovanju – prenovitev pogodbe o poslovnem sodelovanju – pritožbene novote
Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da sta sklenili pogodbo o poslovnem sodelovanju dne 1. 4. 2013 in dogovor z dne 30. 11. 2014. Tožeča stranka je plačilo vtoževane glavnice od tožene stranke zahtevala na podlagi navedenega dogovora, ne pa na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju. Ta je s sklenitvijo navedenega dogovora med strankama prenehala učinkovati.
Morebitne ugovore v zvezi s kvaliteto in količino (ne)opravljenih del, bi morala tožena stranka pravočasno in pravilno ugovarjati in sicer takoj, ko je to po običajnem teku stvari mogoče. Trditve tožene stranke v tej smeri so v postopku pred sodiščem prve stopnje ostale povsem na pavšalni ravni. Tožena stranka se šele v pritožbi sklicuje na ugovor neizpolnjene pogodbe iz 101. člena OZ. Ker teh trditev ni podala že v postopku pred sodiščem prve stopnje in tudi ni pojasnila razloga, zakaj jih ni pravočasno uveljavljala, jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
telesna okvara - invalidnina - invalid III. kategorije invalidnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pokojninska doba
Pri tožnici je še podana preostala delovna zmožnost, saj lahko dela s polnim delovnim časom ob upoštevanju stvarnih razbremenitev. Tožnica ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, kakor so določeni v 41. členu ZPIZ-2, saj pri njej ni nastala invalidnost I. kategorije, niti invalidnost II. kategorije, temveč gre za zavarovanko, pri kateri je še naprej podana invalidnost III. kategorije invalidnosti, ni pa še dopolnila 65 let.
Okvare, ki jih ima tožnica na levi roki niso tiste vrste telesnih okvar, ki bi jih Samoupravni Sporazum o Seznamu telesnih okvar določal kot telesno okvaro niti ne gre za telesno okvaro, ki bi bila posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu. Zato tožnica ni upravičena do invalidnine.
Prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo, ali tožnica za pridobitev novih pravic, na podlagi invalidnosti III. kategorije, izpolnjuje pogoj zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določen za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, kakor to določa 2. alineja prvega odstavka 69. člena ZPIZ-2. Tožnica bi po določbi 2. alineje prvega odstavka 42. člena ZPIZ-2 morala ob nastanku sprememb dopolniti pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti, do nastanka nove invalidnosti (delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta. Sodba se v tem delu ne more preizkusiti, saj prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo, koliko pokojninske dobe ima tožnica in ali izpolnjuje pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določeno za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.
posojilno razmerje – vrnitev dolga iz posojilnega razmerja – materialno dokazno breme – pravilno o dokaznem bremenu – dokazna ocena
Točen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da zaradi netransparentnosti poslovanja med pravdnima strankama zneska morebitnega še neporavnanega posojila ni mogoče ugotoviti. Če pa sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). Ker tožnik ni dokazal koliko, če sploh še kaj, naj bi mu toženec še dolgoval iz naslova posojilnega razmerja, je odločitev o zavrnitvi tožbnega zahtevka pravilna.