posojilno razmerje – vrnitev dolga iz posojilnega razmerja – materialno dokazno breme – pravilno o dokaznem bremenu – dokazna ocena
Točen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da zaradi netransparentnosti poslovanja med pravdnima strankama zneska morebitnega še neporavnanega posojila ni mogoče ugotoviti. Če pa sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). Ker tožnik ni dokazal koliko, če sploh še kaj, naj bi mu toženec še dolgoval iz naslova posojilnega razmerja, je odločitev o zavrnitvi tožbnega zahtevka pravilna.
zahteva za sodno varstvo - kartelno dogovarjanje - omejevalni sporazum - usklajeno določanje cen - pravica do izjave - dejstva in dokazi v izjavi
Pritožnica pravna oseba bi morala v hitrem postopku, ko ji je bila dana možnost izjave po 55. členu ZP-1, navesti vsa dejstva in dokaze, najkasneje pa (ob upoštevanju določil 3. alinee prvega odstavka 62. člena ZP-1) v zahtevi za sodno varstvo.
Sodišče prve stopnje je v sodbi podalo dovolj jasne razloge o znakih prekrška: da je šlo za kartelni dogovor med navzočimi predstavniki pravnih oseb, kar se je tudi odrazilo v nadaljnjem postopanju pravnih oseb, saj so vse tiste pravne osebe, ki so do takrat imele nižje cene, le-te zvišale na dogovorjeno raven.
ZFPPIPP člen 29, 29/3, 29/4, 59, 271, 271/1-1, 278, 278/3.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika
Pravno dejanje stečajnega dolžnika, izvedeno v obdobju izpodbojnosti, je izpodbojno, če je bila posledica tega dejanja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja tako (na takšen način), da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno (1. točka prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP).
Sporne premičnine bi bile še vedno del stečajne mase stečajnega dolžnika, pri čemer bi v takšnem primeru še vedno obstajala terjatev tožene stranke do tožeče stranke. Smisel omenjene pravne ureditve je ravno v tem, da se v stečajnem postopku zagotovi enak pravni položaj vseh navadnih upnikov. Prav zaradi tega je v tretjem odstavku 278. člena ZFPPIPP predpisano, da če zaradi izpodbitega pravnega dejanja preneha terjatev osebe, v korist katere je bilo izpodbito pravno dejanje opravljeno, do stečajnega dolžnika, ta terjatev nastane znova in se plača iz razdelitvene mase po pravilih insolvenčnega zakona, če je prijavljena v roku iz tretjega ali četrtega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Pomembno je, da se presoja zmanjšane čiste vrednosti premoženja opravi skozi prizmo pravnega položaja drugih upnikov, ki zaradi izpodbijanega pravnega dejanja prejmejo v stečaju manj, kot bi prejeli, če izpodbojnega pravnega dejanja ne bi bilo.
Obnova postopka zaradi novih dejstev in dokazov (točka 10 prvega odstavka 394. člena ZPP) je mogoča le ob podani možnosti, da bi nov dokaz vplival na ugodnejšo sodbo.
plačilo odškodnine za premoženjsko škodo zaradi odstranitve žičnate ograje na meji sosednje ležečih nepremičnin - vrednost odstranjene ograje kot premoženjska škoda - pomanjkanje predpostavk splošnega civilnega delikta - spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov - nedovoljeni pritožbeni razlogi - vezanost pritožbenega sodišča na dejanske zaključke prvostopenjskega sodišča
Sodbe v sporu majhne vrednosti ni mogoče več uspešno izpodbijati iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj je sodišče druge stopnje vezano na dejanske zaključke sodišča prve stopnje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00003396
OZ člen 131, 179, 179/1.. ZDR-1 člen 45.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik zaradi nesreče pri delu spornega dne utrpel sledeče poškodbe: zvin desnega kolena, pretrganje sprednje križne vezi, udarnino sklepnega hrustanca desnega kolena, nateg vezi na notranji strani kolena in poškodbo medialnega meniskusa. Kot je ugotovil izvedenec, je šlo za srednjo energijsko poškodbo, ki se po veljavni klasifikaciji uvršča med hude telesne poškodbe. Skupaj priznana odškodnina za nepremoženjsko škodo znaša 24.000,00 EUR.
URS člen 2. ZIZ člen 38, 38/5, 56, 200a. ZPP člen 11, 319.
zloraba procesnih pravic - učinki pravnomočnosti v izvršilnem postopku - stroškovna nepotrebnost odgovora na ugovor
Tudi zlorabe procesnih pravic sodišče ne sme upoštevati v postopku na način, da bi poseglo v pravnomočni sklep o izvršbi mimo predpisanega sistema pravnih sredstev. Tudi v izvršilnem postopku se s spoštovanjem pravnomočne odločitve zagotavlja nespremenljivost oziroma trdnost pravnih razmerij, vzpostavljenih s sodno odločbo, zaradi česar se lahko stranke, na katere se takšna sodna odločba nanaša, nanjo zanesejo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - rok za vložitev tožbe - sodna razveza - denarno povračilo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik pri toženi stranki delal tudi po izteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, oziroma da se je tožnikovo delovno razmerje nadaljevalo po izteku določenega časa oziroma tudi po 20. 2. 2013, ko se je poškodoval pri delu za toženo stranko in je bil hospitaliziran ter v bolniškem staležu. Sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas je tako že tedaj prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožniku z odjavo iz zavarovanja s 15. 5. 2013 delovno razmerje nezakonito prenehalo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.. ZJU člen 154, 154/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnici v zvezi z očitanimi kršitvami ni mogoče očitati krivde, ker so bile kršitve posledica prisotne zdravstvene problematike, to je šibkejše intelektualne kapacitete v kombinaciji z istočasno neugodno osebnostno strukturo, ki je tudi onemogočala tožnici razumeti posledice svojih dejanj (da zaradi kršitve delovnih obveznosti lahko dobi odpoved pogodbe o zaposlitvi). Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
ZP-1 člen 2, 2/2, 23, 23/2, 155, 155/1, 155/1-8, 202d, 202d/5, 202e, 202e/3. ZP-1J člen 34, 34/3. ZP-1H člen 30, 30/4. URS člen 2, 14, 22, 28.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - uporaba spremenjenih določb - retroaktivna uporaba zakona
Ker je z novelo ZP-1J spremenjena določba tretjega odstavka 202.e člen ZP-1 določba procesne narave, jo je sodišče dolžno uporabiti v vseh postopkih odločanja o preklicu odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja od 6. 11. 2016 dalje.
posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek – faza odločanja o ugovoru
Po ustaljeni sodni praksi so pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave zoper insolventnega dolžnika predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva (še) v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka začetek postopka prisilne poravnave nima posledic, kot jih tudi nima v pravdnem postopku.
Zaseg predmetov je prisilni ukrep, zato njegova uporaba ni primerna, ni potrebna, niti ni v skladu z njegovim namenom, kadar gre za predmete, ki jih pristojni organi lahko pridobijo prosto brez uporabe tega ukrepa.
V delu, v katerem se nanaša na zaseg sklepov organov vodenja in nadzora A. d. d., ki vsi niso javno dostopni, pa je zahteva preiskovalne komisije preširoka, nedoločna in neskladna s predmetom parlamentarne preiskave, zato predlagani ukrep ni v skladu z zakonom.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0080254
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 244, 244/1. ZPP člen 191, 191/2.
izbrisna tožba – tožba za ugotovitev lastninske pravice – pasivna legitimacija – subjekt, ki je vpisan v zemljiško knjigo – listine, ki so podlaga za vknjižbo – osebe, proti katerim se lahko uveljavlja zahtevek za izbris vknjižbe – subjektivna sprememba tožbe – privolitev novega toženca
Materialnopravno pravilno je stališče, da je tako za izbrisno tožbo kot za tožbo za ugotovitev lastninske pravice pasivno legitimiran subjekt, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
ZZVZZ člen 80. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasna nezmožnost za delo - ocena začasne nezmožnosti za nazaj - odsotnost, daljša od treh dni - utemeljeni razlogi
Pri tožniku je bila zaradi akutne stresne reakcije, ko je ob osebnostnih potezah začel izgubljati sposobnost presoje realnosti in ni bil niti zmožen presoditi, da potrebuje bolniški stalež, podan utemeljen razlog zaradi katerega osebni zdravnici ni mogel sporočiti zadržanosti od dela, pri čemer je bil v tem obdobju tudi sicer nezmožen za delo zaradi bolezni. Zato so izpolnjeni pogoji iz 232. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, da se začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni oceni za več kot tri dni za nazaj.
ZUTD člen 65, 65/3, 140, 140/4. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 193. ZPP člen 189, 189/1.
neupravičena obogatitev – denarno nadomestilo za primer brezposelnosti – odpravnina – odpadla pravna podlaga – pravnomočna sodba – pobotni ugovor - litispendenca
Tožeča stranka je bila dolžna toženki obračunati in plačati nadomestilo plače na podlagi pravnomočne sodbe. V obveznost tožeče stranke, da toženki povrne in izplača nadomestilo plače na podlagi in v skladu s to pravnomočno sodbo, ni posegla odločba ZRSZ. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že pojasnilo, da odločba ZRSZ vsebinsko in formalno ne posega v razmerje med delavcem in delodajalcem in v to razmerje tudi ne more poseči. Po odpravi prejšnje odločbe o priznanju denarnega nadomestila toženki, odločba nalaga tožeči stranki (delodajalki) povračilo izplačanega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Takšna odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 140. člena ZUTD v povezavi z določbo tretjega odstavka 65. člena tega zakona. Zavezanka za vračilo je delodajalka (tožeča stranka) in ne delavka (toženka), ki je bila po odločbi ZRSZ upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Pravni temelj za izplačilo nadomestila plače iz delovnega razmerja še vedno obstaja v pravnomočni sodbi delovnega sodišča - z vsemi učinki pravnomočne sodbe. Ker tožeča stranka (delodajalka) ni izplačala toženki (delavki) denarnega nadomestila za primer brezposelnosti kot dajatve iz naslova obveznega zavarovanja, temveč je bil plačnik ZRSZ, tožeča stranka ni upravičena od toženke terjati izplačanih sredstev denarnega nadomestila.
Litispendenca nastopi tudi glede pobotnega ugovora. To pomeni, da o terjatvi, ki se uveljavlja v pobot, ni mogoče začeti nove pravde, in obratno, da v pobot ni mogoče uveljavljati terjatve, o kateri že teče pravda. V takem primeru je treba tožbo ali pobotni ugovor, odvisno od tega, glede katerega je litispendenca nastopila kasneje, zavreči.
telesna okvara - invalidnina - invalid III. kategorije invalidnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pokojninska doba
Pri tožnici je še podana preostala delovna zmožnost, saj lahko dela s polnim delovnim časom ob upoštevanju stvarnih razbremenitev. Tožnica ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, kakor so določeni v 41. členu ZPIZ-2, saj pri njej ni nastala invalidnost I. kategorije, niti invalidnost II. kategorije, temveč gre za zavarovanko, pri kateri je še naprej podana invalidnost III. kategorije invalidnosti, ni pa še dopolnila 65 let.
Okvare, ki jih ima tožnica na levi roki niso tiste vrste telesnih okvar, ki bi jih Samoupravni Sporazum o Seznamu telesnih okvar določal kot telesno okvaro niti ne gre za telesno okvaro, ki bi bila posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu. Zato tožnica ni upravičena do invalidnine.
Prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo, ali tožnica za pridobitev novih pravic, na podlagi invalidnosti III. kategorije, izpolnjuje pogoj zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določen za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, kakor to določa 2. alineja prvega odstavka 69. člena ZPIZ-2. Tožnica bi po določbi 2. alineje prvega odstavka 42. člena ZPIZ-2 morala ob nastanku sprememb dopolniti pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti, do nastanka nove invalidnosti (delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta. Sodba se v tem delu ne more preizkusiti, saj prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo, koliko pokojninske dobe ima tožnica in ali izpolnjuje pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določeno za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.
Upnik lahko uveljavlja ničnost pogodbe tudi, če se je nad eno od pogodbenih strank nične pogodbe pričel postopek osebnega stečaja.
Navidezna pogodba je nična, ničnost lahko uveljavlja vsaka oseba s pravnim interesom. Niti OZ niti ZFPPIPP ne določata, da bi se z začetkom stečajnega postopka nad fizično osebo zaradi tega karkoli spremenilo. Glede na to je mogoče sklepati, da ničnostni spori zgolj zaradi začetka postopka osebnega stečaja niso nedopustni.
Zahtevke na ugotovitev ničnosti lahko uveljavlja vsaka oseba s pravnim interesom, ne more pa uveljavljati zahtevkov iz neupravičene obogatitve. Podobne zakonske določbe glede zahtevkov iz neupravičene obogatitve kot je 92. člen OZ glede ugotavljanja ničnosti, v OZ namreč ni.
Namen ZFPIPP je ravno, da se odpravijo pravne posledice dejanj, zaradi katerih je stečajna masa manjša, kot bi bila sicer. Temu namenu služi stečajno izpodbijanje. Zahtevek lahko uveljavlja tudi oseba, ki sicer ni bila udeležena pri samem pravnem dejanju, pod predpostavko, da uveljavlja zahtevek v korist stečajnega dolžnika. To pa je tožeča stranka tudi storila. Če tožeča stranka uveljavlja ničnost pogodbe – kot jo je v tej zadevi - vodi ničnost do dajatvenih (vrnitvenih) zahtevkov. Ti pa so po svoji vsebini enaki tistim, ki se lahko uveljavljajo s stečajnim ali zunajstečajnim izpodbijanjem. Isti namen, kot je dosežen z eno od obeh vrst izpodbijanja, je dosežen tudi s sodno ugotovitvijo ničnosti. Tožeča stranka lahko zato uveljavlja tudi zahtevke na vrnitev dajatev ali storitev v stečajno maso.
Tožba je bila vložena pred uvedbo postopka osebnega stečaja nad tretjo toženko. Zato tožba, ki je bila vložena po 255. in naslednjih členih OZ ni bila vložena niti preuranjeno, še manj pa prepozno po prvem odstavku 277. člena ZFPPIPP. Od začetka stečajnega postopka naprej je treba uporabljati pravila, določena v pododdelku 5.3.4 ZFPPIPP. V drugem odstavku 270. člena ZFPPIPP je določeno le, da je treba zahtevek po tožbi, ki je bila vložena pred začetkom stečajnega postopka uveljavljati samo še za račun stečajne mase. Nikjer pa ni določeno, da bi morala biti tožba po drugem odstavku 270. člena ZFPPIPP spremenjena v roku, ki velja za vložitev izpodbojne tožbe po prvem odstavku 277. člena ZFPPIPP. Zato je lahko spremenjena do konca glavne obravnave.
Tožeča stranka sporne račune izstavlja v okviru svoje pridobitne dejavnosti na podlagi pogodbe, sklenjene s toženo stranko, zato ne gre za verzijski zahtevek (konkretno je „prefakturiranje“ računov urejeno v 12. členu Pogodbe o upravljanju, kar pomeni, da imajo izstavljeni računi pravno podlago) in je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo triletni zastaralni rok, ki velja za gospodarske pogodbe.