ZSV člen 100, 100/1. Uredba o merilih za določanja oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 31, 31/3. ZSVarPre člen 20.
plačilo institucionalnega varstva - prispevek k plačilu - premoženjsko stanje - socialna varnost
V konkretnem primeru je bilo v celoti upoštevano premoženjsko stanje tožnice, saj so bili ugotovljeni njeni dohodki, meja njene socialne varnosti in znesek plačilne sposobnosti za kritje stroškov k storitvam institucionalnega varstva. Samo premoženjsko stanje tožnice pa se je pravilno ugotavljalo v okviru lastnega dohodka tožnice kot samske osebe po prvem odstavku 20. člena ZSVarPre. V mejo njene socialne varnosti, to je v znesek 412,36 EUR, ni bilo poseženo in zaradi določitve tožničinega prispevka k plačilu storitve institucionalnega varstva za upravičenko v višini 64,84 EUR tožničine preživetje ni ogroženo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo primarni in podredni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala odpravo upravnih odločb toženca in ugotovitev, da ni dolžna plačevati institucionalnega varstva za upravičenko.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00002031
KZ-1 člen 204, 204/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-5, 437.
kaznivo dejanje tatvine - stvar majhne vrednosti - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
Podana je nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski postopek, saj je bila vrednost odtujene stvari le 1,49 EUR.
Pravno relevanten pogoj za priznanje pravice do invalidnine, to je obstoj telesne okvare zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pri tožniku ni izpolnjen. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidnine zato ni utemeljen.
prekinitev postopka – prenehanje pravdne stranke – prenehanje pravne osebe – pripojitev – prevzem – nadaljevanje postopka
Ker je bila predhodna tožeča stranka pripojena k prevzemni družbi, je ta postala njena univerzalna pravna naslednica. Skladno s pozivom sodišča je 18. 8. 2016 tudi podala izjavo o prevzemu postopka, zato je sodišče postopek nadaljevalo.
Izrek izpodbijane sodbe je nerazumljiv, nasprotuje sam sebi in razlogom sodbe. Sodišče je razglasilo, da se zoper obtoženca zavrne obtožba glede kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, storjenega na škodo A. A., v nadaljevanju pa je obtožencu brez krivdoreka in brez navedbe kaznivega dejanja izreklo kazensko sankcijo.
ZP-1 člen 2, 2/2, 23, 23/2, 155, 155/1, 155/1-8, 202d, 202d/5, 202e, 202e/3. ZP-1J člen 34, 34/3. ZP-1H člen 30, 30/4. URS člen 2, 14, 22, 28.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - uporaba spremenjenih določb - retroaktivna uporaba zakona
Ker je z novelo ZP-1J spremenjena določba tretjega odstavka 202.e člen ZP-1 določba procesne narave, jo je sodišče dolžno uporabiti v vseh postopkih odločanja o preklicu odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja od 6. 11. 2016 dalje.
ZUTD člen 65, 65/3, 140, 140/4. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 193. ZPP člen 189, 189/1.
neupravičena obogatitev – denarno nadomestilo za primer brezposelnosti – odpravnina – odpadla pravna podlaga – pravnomočna sodba – pobotni ugovor - litispendenca
Tožeča stranka je bila dolžna toženki obračunati in plačati nadomestilo plače na podlagi pravnomočne sodbe. V obveznost tožeče stranke, da toženki povrne in izplača nadomestilo plače na podlagi in v skladu s to pravnomočno sodbo, ni posegla odločba ZRSZ. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že pojasnilo, da odločba ZRSZ vsebinsko in formalno ne posega v razmerje med delavcem in delodajalcem in v to razmerje tudi ne more poseči. Po odpravi prejšnje odločbe o priznanju denarnega nadomestila toženki, odločba nalaga tožeči stranki (delodajalki) povračilo izplačanega denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Takšna odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 140. člena ZUTD v povezavi z določbo tretjega odstavka 65. člena tega zakona. Zavezanka za vračilo je delodajalka (tožeča stranka) in ne delavka (toženka), ki je bila po odločbi ZRSZ upravičena do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Pravni temelj za izplačilo nadomestila plače iz delovnega razmerja še vedno obstaja v pravnomočni sodbi delovnega sodišča - z vsemi učinki pravnomočne sodbe. Ker tožeča stranka (delodajalka) ni izplačala toženki (delavki) denarnega nadomestila za primer brezposelnosti kot dajatve iz naslova obveznega zavarovanja, temveč je bil plačnik ZRSZ, tožeča stranka ni upravičena od toženke terjati izplačanih sredstev denarnega nadomestila.
Litispendenca nastopi tudi glede pobotnega ugovora. To pomeni, da o terjatvi, ki se uveljavlja v pobot, ni mogoče začeti nove pravde, in obratno, da v pobot ni mogoče uveljavljati terjatve, o kateri že teče pravda. V takem primeru je treba tožbo ali pobotni ugovor, odvisno od tega, glede katerega je litispendenca nastopila kasneje, zavreči.
USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086018
URS člen 25. ZNP člen 17, 17/1, 37. ZPP člen 190, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 77.
ureditev meje – mejni spor – lastninski spor – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – ustavitev postopka – pasivna legitimacija – prenos nepremičnine – odsvojitev predmeta pravde – pravica do pravnega sredstva
V primeru, ko postopka za ugotovitev lastninske pravice na določenem delu parcele in za določitev meje, ki je v zvezi s tem delom parcele, tečeta vzporedno, je treba za pravilno vodenje postopkov presoditi, ali gre za mejni ali za lastninski spor. Če je sporen način pridobitve lastninske pravice na delu zemljišča, gre za spor o pridobitvi lastninske pravice. Če pa je med mejašema sporno, kje poteka meja med sosednjima parcelama in je sporno h kateri parceli sodi določen prostor, gre za mejni spor.
Ker je predlagatelj odsvojil nepremičnino, glede katere se določa meja, je treba ravnati po določilih 190. člena ZPP.
Zaseg predmetov je prisilni ukrep, zato njegova uporaba ni primerna, ni potrebna, niti ni v skladu z njegovim namenom, kadar gre za predmete, ki jih pristojni organi lahko pridobijo prosto brez uporabe tega ukrepa.
V delu, v katerem se nanaša na zaseg sklepov organov vodenja in nadzora A. d. d., ki vsi niso javno dostopni, pa je zahteva preiskovalne komisije preširoka, nedoločna in neskladna s predmetom parlamentarne preiskave, zato predlagani ukrep ni v skladu z zakonom.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0080254
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 244, 244/1. ZPP člen 191, 191/2.
izbrisna tožba – tožba za ugotovitev lastninske pravice – pasivna legitimacija – subjekt, ki je vpisan v zemljiško knjigo – listine, ki so podlaga za vknjižbo – osebe, proti katerim se lahko uveljavlja zahtevek za izbris vknjižbe – subjektivna sprememba tožbe – privolitev novega toženca
Materialnopravno pravilno je stališče, da je tako za izbrisno tožbo kot za tožbo za ugotovitev lastninske pravice pasivno legitimiran subjekt, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
začasna odredba - varščina kot pogoj za začasno odredbo - verjeten obstoj terjatve - onemogočena ali otežena uveljavitev terjatve
Pri odločanju o začasnih odredbah je treba upoštevati koristi obeh strank, ne le ene. Začasna odredba poslabša dolžnikov položaj. Če bi upnik imel pravico, doseči izdajo začasne odredbe celo brez vsakršnih trditev, da dolžnik s svojim ravnanjem ogroža uveljavitev upnikove terjatve, bi to pomenilo, da upnik lahko doseže izdajo začasne odredbe zgolj ob verjetnem izkazu svoje terjatve, ob plačilu varščine in ne glede na ravnanje samega dolžnika. Takšna razlaga besedila prvega odstavka 275. člena ZIZ bi premočno koristila upniku na račun dolžnika. Prvi odstavek 275. člena ZIZ je torej treba razlagati tako, da predlog za položitev varščine upnika ne oprosti trditvenega bremena. Upnik mora torej zatrjevati takšne okoliščine, na temelju katerih bi bilo mogoče sklepati, da grozi nevarnost onemogočanja uveljavljanja terjatve zaradi dolžnikovega ravnanja.
telesna okvara - invalidnina - invalid III. kategorije invalidnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pokojninska doba
Pri tožnici je še podana preostala delovna zmožnost, saj lahko dela s polnim delovnim časom ob upoštevanju stvarnih razbremenitev. Tožnica ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, kakor so določeni v 41. členu ZPIZ-2, saj pri njej ni nastala invalidnost I. kategorije, niti invalidnost II. kategorije, temveč gre za zavarovanko, pri kateri je še naprej podana invalidnost III. kategorije invalidnosti, ni pa še dopolnila 65 let.
Okvare, ki jih ima tožnica na levi roki niso tiste vrste telesnih okvar, ki bi jih Samoupravni Sporazum o Seznamu telesnih okvar določal kot telesno okvaro niti ne gre za telesno okvaro, ki bi bila posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu. Zato tožnica ni upravičena do invalidnine.
Prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo, ali tožnica za pridobitev novih pravic, na podlagi invalidnosti III. kategorije, izpolnjuje pogoj zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določen za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, kakor to določa 2. alineja prvega odstavka 69. člena ZPIZ-2. Tožnica bi po določbi 2. alineje prvega odstavka 42. člena ZPIZ-2 morala ob nastanku sprememb dopolniti pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti, do nastanka nove invalidnosti (delovna leta), šteto delovna leta kot polna leta. Sodba se v tem delu ne more preizkusiti, saj prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo, koliko pokojninske dobe ima tožnica in ali izpolnjuje pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določeno za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.
neprava stvarna služnost – služnost vodovodne in kanalizacijske napeljave – sodba na podlagi pripoznave – povrnitev stroškov postopka – povod za tožbo – odmera stroškov – strošek odgovora na tožbo – potni stroški – potrebni stroški
Tožnik se na vlogo ni odzval, toženčevih trditev v zvezi s predpravdnim postopanjem, ki so nasprotovale njegovim trditvam, ni prerekal, njegovi izrecni zahtevi za povrnitev stroškov na podlagi 157. člena ZPP ni nasprotoval. Ob nasprotujočih si trditvah pravdnih strank, ob tem da se o povrnitvi stroškov odloča na zahtevo stranke brez obravnavanja (in izvajanja dokazov), navedeno zadostuje za odločitev, da je toženčev predlog za povrnitev stroškov postopka na podlagi 157. člena ZPP, utemeljen.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - zmota - nedopustna grožnja
Izjava nadrejene, da bodo zoper tožnico uvedli postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru, če ne podpiše sporazuma, ne predstavlja nedopustne grožnje, ki bi vplivala na veljavnost sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Na veljavnost sporazuma tudi ne vpliva, da je tožnica laik in prava nevešče stranka, ter da je bila ob podpisu sporazuma v podrejenem položaju.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb postopka
V konkretnem primeru je pri izdaji izpodbijane sodbe sodelovala sodnica porotnica, ki ni sodelovala na zadnjem naroku za glavno obravnavo pred izdajo izpodbijane sodbe. Ker je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi na naroku, na katerem je bila zadeva zaključena, je podana bistvena kršitev določb postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani del sodbe in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Tožnik je kot vodja patrulje kršitelju predočil kršitev prepovedi vzvratne vožnje na avtocesti in višino globe 300,00 EUR, nato pa mu je predlagal, da lahko plača le 60,00 EUR in mu da 5,00 EUR za kavo, kar je kršitelj tudi storil. Poleg tega je v plačilni nalog navedel neresnične podatke o kraju in času prekrška ter o pravni kvalifikaciji in opisu prekrška, pri tem pa enega izvoda plačilnega naloga ni izročil kršitelju, ampak ga je pospravil v žep bunde. S tem ravnanjem je tožnik naklepoma huje kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja in ima ta kršitev tudi znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po drugem odstavku 259. člena KZ-1. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in je izpodbijana odpoved zakonita.
URS člen 2. ZIZ člen 38, 38/5, 56, 200a. ZPP člen 11, 319.
zloraba procesnih pravic - učinki pravnomočnosti v izvršilnem postopku - stroškovna nepotrebnost odgovora na ugovor
Tudi zlorabe procesnih pravic sodišče ne sme upoštevati v postopku na način, da bi poseglo v pravnomočni sklep o izvršbi mimo predpisanega sistema pravnih sredstev. Tudi v izvršilnem postopku se s spoštovanjem pravnomočne odločitve zagotavlja nespremenljivost oziroma trdnost pravnih razmerij, vzpostavljenih s sodno odločbo, zaradi česar se lahko stranke, na katere se takšna sodna odločba nanaša, nanjo zanesejo.
neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - javni uslužbenec - visokošolski učitelj
63. člen ZVis določa ure neposredne pedagoške obveznosti (in dodatne pedagoške obveznosti) za posamezne kategorije visokošolskih učiteljev, univerzam pa je prepuščena zgolj določitev oblik pedagoške obveznosti. Zakon je določil pedagoško obveznost z namenom zaščite kvalitete študijskega procesa, ne glede na finančne zmožnosti. Zakonsko določitev števila ur NPO in DPO za posamezne kategorije visokošolskih učiteljev je treba razlagati tako, da predstavlja optimum za zagotovitev kvalitete študija, hkrati pa določa tudi njihovo najvišjo dopustno obremenitev. Vsaka dodatna neposredna pedagoška obremenitev, ki presega postavljene zakonske okvire, namreč gotovo vpliva na zmanjševanje kvalitete pedagoškega in raziskovalnega dela. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne) kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Zato je bilo faktoriziranje tožničinih ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje njene NPO in DPO nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito.