DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00000461
ZDR člen 182.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 352.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - delo na višini - krivdna odgovornost - absolutno zastaranje odškodninske terjatve
Delo na gradbenem odru, kot se običajno uporablja, na višini 1,5 metra, zaradi same višine tega gradbenega odra ne pomeni nevarne dejavnosti.
Sodišče prve stopnje je preuranjeno zavrnilo tožbeni zahtevek iz razloga, ker glede na tožnikove trditve in izvedene dokaze ni podana krivdna odgovornost tožene stranke. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik v zvezi z nesrečo pri delu zatrjeval, da je stal na razmajanem in nestabilnem odru; da se je ta oder (ko je tožnik v rokah držal bosanko) zamajal in padel; da je bil ta oder nestabilen, zato ker je bil razmajan, ker je postavitev odra (deske so bile dolge 3 metre in na koncu postavljene koze) omogočala nihanje oziroma, upognitev deske, če je nekdo stopil nanjo; da so bile razvlečene koze, ki so se uporabljale, nestabilne, in da je bil glede na dolžino desk oder na kozah nestabilen, zaradi česar se je porušil (kar je povzročilo tožnikov padec). Pritožbeno sodišče zaključuje, da je glede na zgoraj opisane trditve tožnika in ob upoštevanju dejstva, da je tožnik v tožbi zatrjeval tudi neustrezno postavitev odra, sodišče prve stopnje vsaj preuranjeno ocenilo, da je bil razmik med kozama ustrezen in da ni podana krivdna odgovornost tožene stranke.
ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/2, 63, 63/1, 63/1-2, 63/2, 63/3, 63/3-2, 63/5.. ZSPJS člen 5, 5/1, 22e, 22e/2, 22e/4, 40.. - člen 20, 20/28, 20/29.
razlike v plači - prikrajšanje pri plači - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - delovna in pedagoška obveznost
Faktoriziranje tožničinih ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje njene neposredne pedagoške obveznosti (NPO) in dodatne pedagoške obveznosti (DPO) nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, je bilo nezakonito. V kolikor je tožnica opravila več vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost. Če je tožnica te ure opravila, je upravičena do ustreznega plačila, ne glede na zakonske omejitve glede določitve izplačevanja DPO.
začasna odredba - varščina kot pogoj za začasno odredbo - verjeten obstoj terjatve - onemogočena ali otežena uveljavitev terjatve
Pri odločanju o začasnih odredbah je treba upoštevati koristi obeh strank, ne le ene. Začasna odredba poslabša dolžnikov položaj. Če bi upnik imel pravico, doseči izdajo začasne odredbe celo brez vsakršnih trditev, da dolžnik s svojim ravnanjem ogroža uveljavitev upnikove terjatve, bi to pomenilo, da upnik lahko doseže izdajo začasne odredbe zgolj ob verjetnem izkazu svoje terjatve, ob plačilu varščine in ne glede na ravnanje samega dolžnika. Takšna razlaga besedila prvega odstavka 275. člena ZIZ bi premočno koristila upniku na račun dolžnika. Prvi odstavek 275. člena ZIZ je torej treba razlagati tako, da predlog za položitev varščine upnika ne oprosti trditvenega bremena. Upnik mora torej zatrjevati takšne okoliščine, na temelju katerih bi bilo mogoče sklepati, da grozi nevarnost onemogočanja uveljavljanja terjatve zaradi dolžnikovega ravnanja.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 110/1-4.. KZ-1 člen 38, 204, 204/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - obveščanje delodajalca - znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožnik je pomagal pri odtujitvi mesa, ki je bil last tožene stranke. S svojim ravnanjem je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, saj bi se skladno s 37. členom ZDR-1 moral vzdržati ravnanj, ki škodujejo delodajalcu, kršil je tudi 11. člen pogodbe o zaposlitvi. Izpolnil je tudi znake kaznivega dejanja tatvine po 1. odstavku 204. člena KZ-1 oziroma pomoči pri tem kaznivem dejanju, skladno z 38. členom KZ-1, zato sta bila podana razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji 110. člena ZDR-1.
V sodnem postopku je mogoče ugotoviti oziroma določiti mejo med zemljiščem javnega dobra in zemljiščem, ki to ni, le po stanju, kot ga izkazuje kataster, izjema je le v primeru napake in pomanjkljivosti v katastru.
Tožeča stranka sporne račune izstavlja v okviru svoje pridobitne dejavnosti na podlagi pogodbe, sklenjene s toženo stranko, zato ne gre za verzijski zahtevek (konkretno je „prefakturiranje“ računov urejeno v 12. členu Pogodbe o upravljanju, kar pomeni, da imajo izstavljeni računi pravno podlago) in je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo triletni zastaralni rok, ki velja za gospodarske pogodbe.
ZVoz člen 50, 50/8. ZP-1 člen 6a, 21, 21/2, 136, 136/1, 136/1-9.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - potek veljavnosti vozniškega dovoljenja - omejena veljavnost zdravniškega spričevala - razlogi za opomin
Obdolženec ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, ker je njegova veljavnost potekla 19. 7. 2015, ko je poteklo zdravniško spričevalo, o čemer bi se lahko prepričal že z vpogledom v vozniško dovoljenje.
Ker je takoj po prekršku (pred zagovorom in izdajo sodbe) pridobil vozniško dovoljenje, so podani pogoji za izrek opomina.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.. ZJU člen 154, 154/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnici v zvezi z očitanimi kršitvami ni mogoče očitati krivde, ker so bile kršitve posledica prisotne zdravstvene problematike, to je šibkejše intelektualne kapacitete v kombinaciji z istočasno neugodno osebnostno strukturo, ki je tudi onemogočala tožnici razumeti posledice svojih dejanj (da zaradi kršitve delovnih obveznosti lahko dobi odpoved pogodbe o zaposlitvi). Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
neprava stvarna služnost – služnost vodovodne in kanalizacijske napeljave – sodba na podlagi pripoznave – povrnitev stroškov postopka – povod za tožbo – odmera stroškov – strošek odgovora na tožbo – potni stroški – potrebni stroški
Tožnik se na vlogo ni odzval, toženčevih trditev v zvezi s predpravdnim postopanjem, ki so nasprotovale njegovim trditvam, ni prerekal, njegovi izrecni zahtevi za povrnitev stroškov na podlagi 157. člena ZPP ni nasprotoval. Ob nasprotujočih si trditvah pravdnih strank, ob tem da se o povrnitvi stroškov odloča na zahtevo stranke brez obravnavanja (in izvajanja dokazov), navedeno zadostuje za odločitev, da je toženčev predlog za povrnitev stroškov postopka na podlagi 157. člena ZPP, utemeljen.
USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086018
URS člen 25. ZNP člen 17, 17/1, 37. ZPP člen 190, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 77.
ureditev meje – mejni spor – lastninski spor – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – ustavitev postopka – pasivna legitimacija – prenos nepremičnine – odsvojitev predmeta pravde – pravica do pravnega sredstva
V primeru, ko postopka za ugotovitev lastninske pravice na določenem delu parcele in za določitev meje, ki je v zvezi s tem delom parcele, tečeta vzporedno, je treba za pravilno vodenje postopkov presoditi, ali gre za mejni ali za lastninski spor. Če je sporen način pridobitve lastninske pravice na delu zemljišča, gre za spor o pridobitvi lastninske pravice. Če pa je med mejašema sporno, kje poteka meja med sosednjima parcelama in je sporno h kateri parceli sodi določen prostor, gre za mejni spor.
Ker je predlagatelj odsvojil nepremičnino, glede katere se določa meja, je treba ravnati po določilih 190. člena ZPP.
neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - javni uslužbenec - visokošolski učitelj
63. člen ZVis določa ure neposredne pedagoške obveznosti (in dodatne pedagoške obveznosti) za posamezne kategorije visokošolskih učiteljev, univerzam pa je prepuščena zgolj določitev oblik pedagoške obveznosti. Zakon je določil pedagoško obveznost z namenom zaščite kvalitete študijskega procesa, ne glede na finančne zmožnosti. Zakonsko določitev števila ur NPO in DPO za posamezne kategorije visokošolskih učiteljev je treba razlagati tako, da predstavlja optimum za zagotovitev kvalitete študija, hkrati pa določa tudi njihovo najvišjo dopustno obremenitev. Vsaka dodatna neposredna pedagoška obremenitev, ki presega postavljene zakonske okvire, namreč gotovo vpliva na zmanjševanje kvalitete pedagoškega in raziskovalnega dela. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne) kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Zato je bilo faktoriziranje tožničinih ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje njene NPO in DPO nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS0017345
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
predčasna pokojnina - pravnomočna odločba - nova zahteva - zavrženje zahteve
Za zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe je odločilno zgolj dejstvo, da ima tožnica s posamičnim upravnim aktom že pravnomočno priznano predčasno pokojnino v letu 1991, ponovno odmerjeno po uradni dolžnosti v letu 1996 zaradi odpada zmanjšanja v zvezi s predčasnim odhodom v pokoj. Vsebinsko reševanje zahteve, vložene v predsodnem postopku, v rednem upravnem postopku ni dopustno, saj institut pravnomočnosti zagotavlja nespremenljivost pravnomočno urejenih pravnih razmerij. Tožena stranka je lahko tožničino zahtevo na temelju 129. člena ZUP le zavrgla, sodišče prve stopnje pa iz istih procesno pravnih razlogov zavrnilo tožbeni zahtevek.
izvenzakonska skupnost – skupno življenje – skupno premoženje – poslovni delež gospodarske družbe – stroški postopka
Če bi toženec uspel dokazati, da je (vsaj) stvarni vložek predstavljal njegovo posebno premoženje (pa ni), bi to lahko vodilo le k morebitnemu njegovemu večjemu deležu na skupnem premoženju, ki pa ga ni uveljavljal.
Za obstoj izvenzakonske skupnosti po 12. členu ZZZDR ni nujno potrebno, da morata partnerja ves čas živeti skupaj na istem naslovu, kot zmotno meni pritožba.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storjena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, to je kršitev, ki je relativne narave, saj se zahteva neposredna izkazanost vzročne zveze med kršitvijo in vsebinsko ali pravno nepravilnostjo odločitve v izpodbijanem sklepu, vendar je od odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-431/14-11 z dne 17 12. 2014, ki jo je potrebno upoštevati tudi v predmetni zadevi, ker je prišlo do postopkovne napake, ki vpliva na poštenost postopka, ki še ni bila odpravljena, zakonski standard, to je ugotavljanje vzročne zveze, omiljen z osredotočanjem na pravico do poštenega sojenja, kot je opredeljena v prvem odstavku 6. člena EKČP s protokoli in na enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave, ki po praksi Ustavnega in Vrhovnega sodišča1 zahtevata, da mora imeti posameznik v postopkih dejansko možnost vpliva na odločitev sodišča. Te kršitve pa v nadaljevanju pritožbe uveljavlja tudi zagovornica, s čemer se je pritožbeno sodišče strinjalo ter po obrazloženem odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).
ZDZdr člen 12, 12/2, 23, 27, 39, 46, 50, 50/2, 70. ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/2.
prisilno zdravljenje - izvedenstvo - kršitev pravil postopka
Pritožnik trrdi, da pred narokom ni uspel vzpostaviti stika z zastopnikom oziroma zastopnica, s katero je vzpostavil ta stik, se naroka ni mogla udeležiti, vendar spisovni podatki te njegove navedbe ne potrjujejo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vročanje – stalno prebivališče v tujini – začasno prebivališče
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka tožniku pred odpovedjo ni omogočila zagovora, ker mu ni poslala vabila na zagovor na naslov v BiH. Po določbi četrtega odstavka 88. člena ZDR-1 lahko delodajalec pisno seznani delavca z razlogi za izredno odpoved tudi s priporočeno pošiljko s povratnico na naslovu začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Vročanje delavcu v tujino v določbi 88. člena ZDR-1 tudi sicer ni predvideno, saj se v primeru, če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma pisanje delodajalca nabije na oglasno mesto, ki je dostopno delavcu, na sedežu delodajalca.
skrbnik zapuščine – primernost osebe za skrbnika zapuščine
Ker je sodišče prve stopnje za skrbnika zapuščine po 131. členu ZD postavilo odvetnika ene izmed dedinj, teče pa tudi pravda po napotitvi zapuščinskega sodišča, gre za interesno kolizijo in neprimernega skrbnika.
ZFPPIPP člen 29, 29/3, 29/4, 59, 271, 271/1-1, 278, 278/3.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika
Pravno dejanje stečajnega dolžnika, izvedeno v obdobju izpodbojnosti, je izpodbojno, če je bila posledica tega dejanja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja tako (na takšen način), da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno (1. točka prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP).
Sporne premičnine bi bile še vedno del stečajne mase stečajnega dolžnika, pri čemer bi v takšnem primeru še vedno obstajala terjatev tožene stranke do tožeče stranke. Smisel omenjene pravne ureditve je ravno v tem, da se v stečajnem postopku zagotovi enak pravni položaj vseh navadnih upnikov. Prav zaradi tega je v tretjem odstavku 278. člena ZFPPIPP predpisano, da če zaradi izpodbitega pravnega dejanja preneha terjatev osebe, v korist katere je bilo izpodbito pravno dejanje opravljeno, do stečajnega dolžnika, ta terjatev nastane znova in se plača iz razdelitvene mase po pravilih insolvenčnega zakona, če je prijavljena v roku iz tretjega ali četrtega odstavka 59. člena ZFPPIPP. Pomembno je, da se presoja zmanjšane čiste vrednosti premoženja opravi skozi prizmo pravnega položaja drugih upnikov, ki zaradi izpodbijanega pravnega dejanja prejmejo v stečaju manj, kot bi prejeli, če izpodbojnega pravnega dejanja ne bi bilo.
Obnova postopka zaradi novih dejstev in dokazov (točka 10 prvega odstavka 394. člena ZPP) je mogoča le ob podani možnosti, da bi nov dokaz vplival na ugodnejšo sodbo.