pripor - pogoji za odreditev pripora - zagotovitev navzočnosti obdolženega na glavno obravnavi
O tem, ali in na kak način je bilo vabilo obdolženki na glavno obravnavo (pravilno) vročeno, ni ničesar navedenega ne v zapisniku o glavni obravnavi z dne 24. 1. 2017 in tudi ne v izpodbijanem sklepu. Zato je povsem nejasno, ali je bila obdolženka torej sploh v redu povabljena, saj sodišče tega, kot že rečeno, ni ugotavljalo, čeprav je slednje pogoj za stopnjevanje ukrepov za zagotovitev obdolženkine navzočnosti na glavni obravnavi.
nevarna vožnja v cestnem prometu – koncentracija alkohola v krvi, ki presega zakonsko mejo – popolnoma nesposoben voznik za varno vožnjo – varnostni ukrep odvzem vozniškega dovoljenja
Obdolženi ne more biti uspešen s svojim stališčem, da bi bil namen kazni dosežen že s stransko kaznijo prepovedi vožnje motornega vozila, ki jo predvideva 48. člen KZ-1. Obdolženec je namreč vozil motorno vozilo v cestnem prometu s koncentracijo alkohola v organizmu, ki skoraj enkrat presega mejo nad katero se šteje voznik za popolnoma nesposobnega za varno vožnjo (1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka), pri tolikšni koncentraciji alkohola v organizmu pa Zakon o pravilih cestnega prometa (ZprCP) v določbi 4. točke petega odstavka 105. člena predpisuje izrek števila kazenskih točk, ki imajo za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (poleg globe najmanj 1.200,00 EUR je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk) tudi v primeru, da bi šlo zgolj za prekršek vožnje motornega vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola, torej, ne da bi pri tem prišlo do povzročitve neposredne nevarnosti za življenje ali telo kakšne (druge) osebe.
Toženec se iz razloga, ker mu Splošni pogoji, ki so edini določali odškodninsko odgovornost leasingojemalca, če leasingodajalec odstopi od pogodbe, niso bili izročeni, ob podaji pisne poroštvene izjave ni mogel zavezati tudi k plačilu odškodnine za primer, da bi leasingodajalec odstopil od pogodbe, saj mu takšna obveznost leasingojemalca ni bila poznana.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 354, 354/1, 355, 355/3, 355/3-8.
predlog za izvršbo po začetku stečajnega postopka - osebni stečaj - dopustnost izvršbe
Ko je sklep o izvršbi že izdan, pa čeprav je s tem kršena določba prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, sodišče po uradni dolžnosti sklepa o izvršbi ne sme razveljaviti in predloga za izvršbo zavrniti ali zavreči.
Čeprav izvedba dokaza z izvedencem v postopkih delitve solastne stvari ni izrecno zakonsko določena, uporaba 36. člena ZNP tudi v tovrstnih postopkih ni izključena.
Izkaže se torej, da tožena stranka svojih trditev o tem, da omenjenega obvestila ni nikoli prejela, ni uspela dokazati (oziroma da ji ni uspelo ustvariti niti dvoma o tem, da je obvestilo dne 19. 9. 2016 prejela). Posledično pa ji ni uspelo utemeljiti niti njenih končnih pritožbenih trditev o kršitvi pravil vročanja in (prav tako) zmotno ugotovljenem dejstvu, da ji je bila odločba z dne 6. 9. 2016 vročena oziroma se je štela za vročeno 4. 10. 2016. Sodišče prve stopnje bi namreč po mnenju pritožnice - glede na to, da obvestila iz tretjega odstavka 142. člena ZPP po njenih trditvah ni prejela - kot datum vročitve moralo upoštevati datum dejanskega prejema sodne pošiljke. Ker je upoštevaje podatke spisa oziroma v njem se nahajajoče obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi pritožbeno sodišče (enako kot prvostopenjsko sodišče) ugotovilo, da je bila vročitev opravljena pravilno, v skladu z določbami tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP (na podlagi fikcije) dne 4. 10. 2016 (saj pritožnici ni uspelo izkazati, da je podatek, ki izhaja iz javne listine, napačen), pravila iz šestega odstavka 139. člena ZPP o upoštevanju datuma dejanskega prejema pisanja, ni mogoče upoštevati. Enako zato tudi ni mogoče zaključiti, da je bila vročitev sodbe in sklepa z dne 6. 9. 2016 opravljena 5. 10. 2016.
vročanje sodnih pisanj – zastopanje po pooblaščencu – vročitev naloga za plačilo sodne takse – domneva vročitve plačilnega naloga – podpisana vročilnica – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi – skrbnost prejemnika sodnega pisanja – napake pri vročanju – možnost dokazovanja – verjetnost – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – domneva umika pritožbe – izvedba obravnave v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Za učinkovit potek postopka je nujno, da ima sodišče zanesljiv dokaz o tem, da so bila strankam pisanja vročena. Izvrševanje potrebne skrbnosti ob podpisovanju vročilnice je ena od okoliščin pri presoji, ali je bilo pisanje izročeno, ni pa edina. V presojo, ali je stranka uspela izpodbiti domnevo vročitve, je treba vključiti vse okoliščine primera. Stranki ne sme biti naloženo tolikšno breme, da bi ji bila dejansko odvzeta razumna možnost dokazovanja.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obstoj pooblastila s strani likvidacijskega upravitelja - psotopek likvidacije
Glede obstoja pooblastila s strani likvidacijskega upravitelja tožeče stranke pritožbeno sodišče ocenjuje, da se na to kršitev lahko sklicuje samo stranka, ki v postopku na prvi stopnji bi bila v redu zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik, ki v pravdi na prvi stopnji ni uspel. Iz teh razlogov po oceni pritožbenega sodišča ni podana očitana procesna kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
URS člen 25. ZPP člen 105, 108, 108/4, 333, 333/1, 343, 343/1, 367, 394.
zavrženje vloge – nerazumljiva vloga – ponovna pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – ne bis in idem – nedovoljena pritožba
Ponovna pritožba kot redno pravno sredstvo ni več mogoča, saj to prepoveduje procesno pravilo o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem).
OZ člen 619. ZPP člen 214, 214/2, 286, 326, 332, 458, 458/4.
spor majhne vrednosti – dopolnilni sklep – predlog za popravo sodbe – nedovoljeni pritožbeni razlogi – materialno procesno vodstvo – neobstoj računov
Obveznost tožene stranke izhaja iz ugotovitve, da so bile storitve tožeče stranke za toženo stranko opravljene, zaradi česar ji je dolžna opravljeno delo plačati ne glede na dejstvo obstoja vtoževanih računov.
ZZVZZ člen 80. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasna nezmožnost za delo - ocena začasne nezmožnosti za nazaj - odsotnost, daljša od treh dni - utemeljeni razlogi
Pri tožniku je bila zaradi akutne stresne reakcije, ko je ob osebnostnih potezah začel izgubljati sposobnost presoje realnosti in ni bil niti zmožen presoditi, da potrebuje bolniški stalež, podan utemeljen razlog zaradi katerega osebni zdravnici ni mogel sporočiti zadržanosti od dela, pri čemer je bil v tem obdobju tudi sicer nezmožen za delo zaradi bolezni. Zato so izpolnjeni pogoji iz 232. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, da se začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni oceni za več kot tri dni za nazaj.
posojilno razmerje – vrnitev dolga iz posojilnega razmerja – materialno dokazno breme – pravilno o dokaznem bremenu – dokazna ocena
Točen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da zaradi netransparentnosti poslovanja med pravdnima strankama zneska morebitnega še neporavnanega posojila ni mogoče ugotoviti. Če pa sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). Ker tožnik ni dokazal koliko, če sploh še kaj, naj bi mu toženec še dolgoval iz naslova posojilnega razmerja, je odločitev o zavrnitvi tožbnega zahtevka pravilna.
denarna socialna pomoč - vračilo - krivdno ravnanje
Tožena stranka je odločitev o vrnitvi neupravičeno prejete denarne socialne pomoči sprejela ob ugotovitvi, da je bila tožniku z odločbo ZPIZ priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine. To odločbo je tožnik priložil k vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V tem primeru pa tožniku ni mogoče očitati krivdnega ravnanja oziroma niso izpolnjeni razlogi določeni v 43. členu ZUPJS, da bi se odločba o priznani pravici do denarne socialne pomoči razveljavila. Tožena stranka bi morala odločbo ZPIZ upoštevati v okviru ugotavljanja dejanskega stanja. Če je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, tožena stranka take pomanjkljivosti ne more sanirati s sklicevanjem na določbo 43. člena ZUPJS, saj tožniku ni mogoče očitati, da je s svojim ravnanjem povzročil, da je tožena stranka izdala nepravilno odločbo. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo utemeljeno odpravilo upravni odločbi tožene stranke.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - rok za vložitev tožbe - sodna razveza - denarno povračilo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik pri toženi stranki delal tudi po izteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, oziroma da se je tožnikovo delovno razmerje nadaljevalo po izteku določenega časa oziroma tudi po 20. 2. 2013, ko se je poškodoval pri delu za toženo stranko in je bil hospitaliziran ter v bolniškem staležu. Sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas je tako že tedaj prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožniku z odjavo iz zavarovanja s 15. 5. 2013 delovno razmerje nezakonito prenehalo.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storjena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, to je kršitev, ki je relativne narave, saj se zahteva neposredna izkazanost vzročne zveze med kršitvijo in vsebinsko ali pravno nepravilnostjo odločitve v izpodbijanem sklepu, vendar je od odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-431/14-11 z dne 17 12. 2014, ki jo je potrebno upoštevati tudi v predmetni zadevi, ker je prišlo do postopkovne napake, ki vpliva na poštenost postopka, ki še ni bila odpravljena, zakonski standard, to je ugotavljanje vzročne zveze, omiljen z osredotočanjem na pravico do poštenega sojenja, kot je opredeljena v prvem odstavku 6. člena EKČP s protokoli in na enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave, ki po praksi Ustavnega in Vrhovnega sodišča1 zahtevata, da mora imeti posameznik v postopkih dejansko možnost vpliva na odločitev sodišča. Te kršitve pa v nadaljevanju pritožbe uveljavlja tudi zagovornica, s čemer se je pritožbeno sodišče strinjalo ter po obrazloženem odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).
Insolventnost - odškodninska odgovornost članov poslovodstva
Na drugem tožencu je dokazno breme glede višine škode in vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem poslovodje in nastalo škodo. Če poslovodstvo ne dokaže drugače, velja, da je imel upnik zaradi opustitve poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP škodo, ki je enaka razliki med celotnim zneskom upnikove terjatve in zneskom, do katerega je bilA terjatev plačana v stečajnem postopku.
izvenzakonska skupnost – skupno življenje – skupno premoženje – poslovni delež gospodarske družbe – stroški postopka
Če bi toženec uspel dokazati, da je (vsaj) stvarni vložek predstavljal njegovo posebno premoženje (pa ni), bi to lahko vodilo le k morebitnemu njegovemu večjemu deležu na skupnem premoženju, ki pa ga ni uveljavljal.
Za obstoj izvenzakonske skupnosti po 12. členu ZZZDR ni nujno potrebno, da morata partnerja ves čas živeti skupaj na istem naslovu, kot zmotno meni pritožba.