povrnitev premoženjske škode – kršitev pogodbe – pogodba o posredovanju – pogodba o nepremičninskem posredovanju – oddaja prostorov – podatek o potencialnem najemniku – vzpostavitev stika – zloraba podatkov – sklenitev najemne pogodbe – dokazno breme – dokazna ocena
Tožnica bi morala (v skladu s 5. točko Pogodbe o posredovanju) za svoj uspeh v pravdi dokazati, da je toženec za sklenitev najemne pogodbe izrabil podatke, pridobljene s strani tožnice in da je bila tožnica tista, ki ga je spravila v stik z najemnikom. Navedenega ji ni uspelo dokazati.
Regulacijska začasna odredba je izjemen ukrep, za katerega izdajo potrebne pogoje je treba strogo in restriktivno presojati. Ob tem, da tožnik od vložitve tožbe dalje ves čas samoiniciativno plačuje preživnino za hčerki (200,00 EUR za S. in 180,00 EUR za N.), da toženka prejema otroški dodatek 93,00 EUR, da ima S. štipendijo 50,00 EUR ter da ima N. v tem šolskem letu v celoti subvencionirano šolsko malico in kosilo, S. pa možnosti subvencionirane šolske prehrane (v preteklem šolskem letu je bila upravičena do 70 % subvencije) ne koristi, ker šolsko kosilo zanjo po toženkinih navedbah ni dobro (zato ji daje denar za malico), je pravilna ugotovitev prvega sodišča, da nujno preživljanje hčerk ni ogroženo.
prevozna pogodba – določitev cene – cena na prevoz – cena na kilometer – pomanjkljiva trditvena podlaga – pritožbene novote – pogodbeno pravo – pogodbena odškodninska odgovornost – neizkazanost škode
Glede na dejstvo, da so se spremenile relacije, po katerih bi tožeča stranka opravljala prevoze, pa je jasno, da ni bilo več mogoče uporabljati cen, določenih za prvotno dogovorjene relacije. Nasprotno bi namreč pomenilo povsem neživljenjsko situacijo, ko bi tožeča stranka, kljub pogodbenemu določilu, do kakšnega plačila je upravičena za vsak prevožen kilometer (ki se je nedvomno nanašalo na primere, ko so se prevozi opravljali na drugih relacijah), za relacije, ki pogodbeno niso bile določene, prejela plačilo, določeno za povsem druge relacije.
vpis parcele kot splošni skupni del večstanovanjske stavbe v etažni lastnini in enostanovanjske stavbe, ki ni v etažni lastnini - posadna listina
Predlagateljica je predlagala, da se v uvodu navedena zemljiška parcela vpiše kot splošni skupni del večstanovanjskih stavb in stavb, ki niso v etažni lastnini, z vpisom skupne lastnine v korist imetnikov teh stavb. Odgovoriti je potrebno na vprašanje, ali je v veljavni zakonodaji podlaga za tak vpis, to pa je, ali je sporna nepremičnina, ki služi večstanovanjskim stavbam ter je opredeljena kot splošni skupni del teh stavb v etažni lastnini, hkrati lahko tudi splošni skupni del enostanovanjskih stavb, garažnega objekta in garaž. Splošni skupni del stavbe v etažni lastnini je neločljivo povezan z etažno lastnino. Stavbe, ki niso v etažni lastnini, ne morejo imeti skupnih delov z drugimi večstanovanjskimi stavbami in tudi ne z drugimi zemljiškimi parcelami. Za tak vpis, kot je predlagan, ni podlage niti v določbah 15. člena ZZK-1, ki opredeljujejo pravne položaje nepremičnine in načine vpisa pravic in pravnih dejstev, kot tudi ne v določbah 15.a člena ZZK-1.
V času vložitve tožbe oziroma odgovora na tožbo je bilo toženi stranki jasno, da tožnika zahtevata pravno varstvo z jamčevalnim zahtevkom za znižanje kupnine in je tak način sodnega varstva z uveljavljanjem dajatvenega zahtevka sodna praksa dopuščala, zato se tudi po spremembi sodne prakse s hkratnim uveljavljanjem oblikovalnega zahtevka pravni položaj tožene stranke ni v ničemer spremenil. Gre namreč le za način uveljavljanja zahtevka na znižanje kupnine.
postopek osebnega stečaja - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - sklep o zasegu denarnega dobroimetja - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - zahtevek za vrnitev neupravičeno zaseženih prejemkov - neresnični podatki - naloge nadzora - prenos denarnih sredstev na fiduciarni račun upravitelja - odločitev sodišča - sodna odločba - kršitev pravice do sodnega varstva
Zakon določa postopanje sodišča proti banki, kadar ta ne ravna po sklepu o zasegu denarnega dobroimetja na dolžnikov račun. V takem primeru sodišče naloži banki, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnila in izplačala po tem sklepu. Upravitelj pa le izvaja nadzor in o vsaki kršitvi mora obvestiti sodišče.
Tudi če je bila dolžnica neupravičeno obogatena ali če je s prikrivanjem dejstev oškodovala stečajno maso, ji denarja z njenega računa ni mogoče zarubiti v korist stečajne mase brez ustrezne sodne odločbe. Sicer ji je kršena pravica do sodnega varstva.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086015
URS člen 25. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 212, 237, 237/2, 241, 262, 285, 287, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 132. ZZK-1 člen 224, 224/3, 243, 243/2, 243/2-1. ZNP člen 44. OZ člen 92.
izbrisna tožba – ničnost – izpodbojnost – volja pogodbenika – poslovna sposobnost – smrt pravdne stranke med pravdo – prekinitev postopka – kršitev načela kontradiktornsoti – neizvedba dokaznega predloga – pravica do pritožbe – materialno procesno vodstvo – oblikovanje tožbenega zahtevka – razpolaganje s skupnim premoženjem
Neodzivanje priče na vabilo sodišča ni razlog za opustitev zaslišanja. Če je neodzivanje priče posledica bolezni, se jo zasliši na domu, če pa noče priti na sodišče, je treba ravnati skladno z 241. členom ZPP.
Navedba tretjega odstavka 244. člena ZZK-1, ki prepoveduje izbrisno tožbo proti dobroverni osebi, se ne nanaša na neposrednega pridobitelja lastninske pravice, temveč izključno na nadaljnje pridobitelje pravice na nepremičnini. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo neposrednega pridobitelja ne varuje.
V primeru nedovoljenega razpolaganja s skupnim premoženjem gre za ničen posel, če je tretji pridobitelj v slabi veri.
Sodišče lahko stranko le opozori na nepravilnosti pri oblikovanju zahtevka, ne sme pa zahtevka samo oblikovati.
OZ člen 167, 167/1, 174, 174/2, 352, 352/1, 369, 369/3.
povrnitev premoženjske škode – bodoča škoda – izgubljeni zaslužek – denarna renta – zastaranje odškodninskih terjatev – sukcesivno nastajajoča škoda – subjektivni zastaralni rok – nastanek škode – zaključenost zdravljenja – višina odškodnine
Za presojo trenutka, ko je oškodovanec izvedel za nastalo škodo, je bistvena ne le seznanitev s trenutkom nastanka škode, temveč tudi pridobitev podatkov o njenem obsegu in višini. Šele z izdajo odločbe ZPIZ se je tožnik lahko seznanil z dejstvom, da ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ter da je pri njem podana I. kategorija invalidnosti.
zavrženje pritožbe – nedovoljena pritožba – pravica do pritožbe – stranke zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo
Stranke v zapuščinskem postopku so dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (175. člen ZD), torej vse osebe, ki jim pripada kakšna pravica na dednopravni podlagi oziroma iz naslova dedovanja.
Ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka zaradi napotitve na pravdo nekoga, ki ni dedič, saj lahko ta svoje pravice uveljavlja (le) izven zapuščinskega postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je tožnici v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker je spornega dne, ob ponovnem pregledu gotovine iz prejšnjega dne, našla ponarejeni bankovec za 20,00 EUR in prepričala sotrezorko, da o tem nista obvestili vodje centralnega trezorja, temveč sta bankovec zamenjali za pravega, pri čemer naj bi vsaka prispevala po 10,00 EUR, tožnica pa je ponarejeni bankovec odnesla iz banke rekoč, da ga bo prodala numizmatiku. Tožnica je storila očitano kršitev, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ugotovitev dedne pravice – zunajzakonska skupnost – ločeno življenje – dokazovanje – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena
Po stališču, ki je uveljavljeno v sodni praksi, je skupno življenje (bivanje) nujni pogoj zunajzakonske skupnosti. Brez skupnega življenja partnerjev ni zunajzakonske skupnosti v smislu drugega odstavka 10. člena ZD (in tudi ne dedne pravice preživelega partnerja). Ta pogoj je mogoče spregledati le izjemoma - če za ločeno življenje obstajajo objektivni razlogi (npr. študij ali zaposlitev v drugem kraju ali državi, varovanje bližnjih sorodnikov, nasilna ločenost partnerjev, zdravstveni ali starostni razlogi). Ker gre za izjemo, jo je treba razlagati restriktivno.
prodaja skupne premičnine – delitev skupnega premoženja – spor o predmetu delitve – izplačilo vrednosti premičnine – identiteta spornega predmeta – res iudicata – pravnomočnost
Tožnica s tožbo zahteva, naj ji toženec povrne polovico kupnine, ki jo je neupravičeno zadržal, ko je brez tožničinega soglasja prodal skupno vozilo. Njen sedanji tožbeni zahtevek je sicer na videz enak predlogu, ki ga je uveljavljala v nepravdnem postopku, vendar ni podana identiteta spornega predmeta.
Sklep nepravdnega sodišča o zavrnitvi tožničinega predloga postal le formalno pravnomočen in zato ne predstavlja nobene ovire za vložitev tožbe z zahtevkom, kakršen je obravnavani. O tem zahtevku doslej še ni bilo pravnomočne sodbe.
Če je drugi zahtevek že vsebovan v prvotnem zahtevku, ne gre za kumulacijo zahtevkov. To velja tako v primeru navadne kot tudi v primeru eventualne kumulacije. Tožnik z eventualnim tožbenim zahtevkom zahteva, da se ugotovi služnost na manjšem delu služečega zemljišča, kot to sicer uveljavlja s primarnim tožbenim zahtevkom. Ker gre za istovrstna zahtevka, saj je razlika v zahtevkih le v tem, da je primarni zahtevek višji od eventualnega, ne gre za kumulacijo zahtevkov. Toženca zato v tem delu nista upravičena do povračila odvetniških stroškov v zvezi z eventualnim tožbenim zahtevkom.
Toženca bi morala najkasneje pred začetkom obravnavanja glavne stvari po spremembi tožbe ugovarjati vrednosti spornega predmeta, kot jo je po spremenjeni tožbi navedel tožnik oziroma zahtevati, da tožnik določi vrednost spornega predmeta za posamezne zahtevke, ker se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago.
Končna ocena stanovanjskih stroškov ni matematični izračun, ampak rezultat ocene, kjer se upoštevajo vsi posamezni stroški, ki so potrebni za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka in finančnih zmožnosti otrokovih roditeljev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086034
ZPP člen 72, 247, 247/4, 254, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 168, 168/3.
povrnitev premoženjske škode – povrnitev nepremoženjske škode – padec na ledu – poledenel pločnik – doktrina jajčne lupine – vzročna zveza – sindrom fibromialgije – izgubljeni dohodek – denarna renta – zmanjšanje življenjske aktivnosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – tuja pomoč in postrežba – zastaranje – predlog za izločitev izvedenca – postavitev novega izvedenca – soočenje – kršitev načela kontradiktornosti
V procesni situaciji, kjer izvedenec A v postopku potrdi vzročno zvezo med škodnim dogodkom in sindromom fibromialgije in kjer vzročno zvezo potrjuje tudi zapisnik o zaslišanju izvedenca B v drugem sodnem postopku, vendar izvedenec C v tem postopku nato zavzame drugačno stališče, pri čemer je sodeloval kot član komisije, katere predsednik (izvedenec B) očitno ne deli njegovega mnenja, je treba trditveno tezo tožnice korektno razčistiti in izvesti dokaze, ki jih je predlagala (zaslišanje izvedenca B kot (izvedene) priče), da bi se okoliščine, bistvene za presojo tega razmerja, razčistile. Z nasprotnim ravnanjem je stranki odvzeta možnost korektnega obravnavanja pred sodiščem.
Soočenje med pričo/stranko in izvedencem ne pride v poštev, ker ima dokazovanje z izvedenci drugačno dokazno temo.
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče v ponovljenem postopku odločalo o podrednem tožbenem zahtevku, ki ga tožnica nikoli ni postavila. Opisano postopanje sodišča predstavlja kršitev 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je višje sodišče pritožbi toženca ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbo (v delu, ki naj bi se nanašala na podredni tožbeni zahtevek) zavrglo.
Prometno dovoljenje ni stvar, ki bi bila predmet podjemnikove zastavne pravice.
Predmet podjemnikove zastavne pravice so lahko zgolj stvari, ki jih je slednji izdelal ali popravil, oziroma druge stvari, ki mu jih je naročnik izročil v zvezi s poslom, ki je predmet podjema (npr. neporabljeni del materiala, ki ga je naročnik podjemniku izročil za izdelavo stvari, ali delovna orodja, ki jih je zagotovil naročnik). Ker gre („le“) za uradni dokument, prometno dovoljenje (že pojmovno) v ta okvir ne sodi.
Stranka ima sicer pravico, da si izbere kateregakoli pooblaščenca, a mora stroške prihoda odvetnika, ki prihaja iz drugega kraja na sedež sodišča, nositi sama in jih ni mogoče naložiti nasprotni stranki. Gre za stroške, ki jih ni moč šteti za potrebne.
Za uspešno sklicevanje na pridržno pravico bi moral imeti toženec v trenutku dolžnikove smrti stanovanje v neposredni posesti.
Sodišče prve stopnje s tem, ko je kot o predhodnem vprašanju odločilo o (ne)obstoju toženčeve terjatve do tožnice, ni kršilo določb postopka o pristojnosti (niti katerih drugih). Odločitev o predhodnem vprašanju velja namreč le za ta postopek in ni samostojna z učinkom pravnomočnosti.
Če solastnik dejansko in proti svoji volji stvari ne uporablja (ali jo uporablja v manjšem obsegu), ima pravico zahtevati spremembo načina uporabe in ustrezno nadomestilo (uporabnino).
Sodna praksa je pri presoji koristi nepoštenega solastnika zavzela stališče, da gre za korist, ki bi jo ta lahko imel in ni odvisna od tega, kako prostore izkorišča.
Z onemogočanjem souporabe nepremičnine tožniku je toženka prevzela v uporabo in upravljanje celoten del nepremičnine, ki ni obremenjen s služnostjo stanovanja. S tem je nanjo prišla korist od uporabe tožnikovega dela nepremičnine.