• Najdi
  • <<
  • <
  • 16
  • od 36
  • >
  • >>
  • 301.
    VSL sodba II Cp 2312/2016
    15.2.2017
    IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081706
    ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 198. SPZ člen 136. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3, 11, 19, 19/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 5.
    tožba na nedopustnost izvršbe – izločitvena tožba – nedopustnost izvršbe – ugovor tretjega v izvršilnem postopku – hipotekarni upnik – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – hipoteka – stroški postopka – kilometrina
    Utemeljena je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ne bi smelo presojati, ali terjatev prvega toženca in druge toženke sploh obstoji, saj izločitvena pravda ni namenjena ponovni presoji obstoja in veljavnosti upnikove terjatve ali zastavnih pravic. Predmet presoje je izključno, ali je izvršba prvega toženca in druge toženke na nepremičninah tretje toženke nedopustna zaradi pravic, ki jih ima na nepremičninah tožnica.

    Hipotekarni upnik ne more uspešno uveljaviti ugovora tretjega v izvršilnem postopku.
  • 302.
    VSL sodba II Cp 2928/2016
    15.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0086406
    ZZZDR člen 51, 52, 58.
    skupno premoženje zakoncev – deleži na skupnem premoženju – vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca – posebno premoženje
    Večinska sodna praksa in teorija dopuščata v primerih vlaganj skupnega premoženja v posebno premoženje enega zakonca, da drugi zakonec vloži zahtevek na ugotovitev, da sodi vrednost vlaganj v njuno skupno premoženje ter izplačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti vlaganj, sorazmernih z višino njegovega deleža na skupnem premoženju. V tem primeru se dejansko že zahteva delitev dela skupnega premoženja v pravdi.
  • 303.
    VSK sklep CDn 272/2016
    15.2.2017
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0007020
    ZZK-1 člen 15, 15a. SPZ člen 105. SZ-1 člen 23.
    vpis parcele kot splošni skupni del večstanovanjske stavbe v etažni lastnini in enostanovanjske stavbe, ki ni v etažni lastnini - posadna listina
    Predlagateljica je predlagala, da se v uvodu navedena zemljiška parcela vpiše kot splošni skupni del večstanovanjskih stavb in stavb, ki niso v etažni lastnini, z vpisom skupne lastnine v korist imetnikov teh stavb. Odgovoriti je potrebno na vprašanje, ali je v veljavni zakonodaji podlaga za tak vpis, to pa je, ali je sporna nepremičnina, ki služi večstanovanjskim stavbam ter je opredeljena kot splošni skupni del teh stavb v etažni lastnini, hkrati lahko tudi splošni skupni del enostanovanjskih stavb, garažnega objekta in garaž. Splošni skupni del stavbe v etažni lastnini je neločljivo povezan z etažno lastnino. Stavbe, ki niso v etažni lastnini, ne morejo imeti skupnih delov z drugimi večstanovanjskimi stavbami in tudi ne z drugimi zemljiškimi parcelami. Za tak vpis, kot je predlagan, ni podlage niti v določbah 15. člena ZZK-1, ki opredeljujejo pravne položaje nepremičnine in načine vpisa pravic in pravnih dejstev, kot tudi ne v določbah 15.a člena ZZK-1.
  • 304.
    VSL sodba I Cpg 502/2016
    15.2.2017
    ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0085140
    ZPIZ-1 člen 190, 271. ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 18, 18/1, 18/3. ZPP člen 212.
    zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obvezno zavarovanje v prometu - odškodninska odgovornost – omejitev odgovornosti za škodo - povračilo stroškov zdravljenja in drugih nujnih stroškov – povrnitev nadomestila za primer invalidnosti – specialni predpis
    Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se ne more uporabljati zoper odgovornostno zavarovalnico – toženo stranko. Do povrnitve nadomestila za primer invalidnosti tožeča stranka ni upravičena, saj ZOZP, ki je lex specialis v tem razmerju, tega ne omogoča. Zahtevki tožeče stranke zoper odgovornostno zavarovalnico so omejeni glede na vrsto škode, do katere je tožeča stranka upravičena. Uspešno lahko uveljavlja le sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do povrnitve nadomestila za primer invalidnosti, pa tožeča stranka ni upravičena.
  • 305.
    VSL sklep III Cp 2487/2016
    15.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086796
    OZ člen 922, 922/2, 922/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    zavarovalna pogodba – zavarovanje odgovornosti za stvari – premoženjska škoda – gradbena škoda – zavarovalni primer – retroaktivno zavarovanje – ničnost pogodbe – zmotna uporaba materialnega prava – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Dogodek glede katerega se sklene zavarovalna pogodba (zavarovalni primer) mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov. Izjema je retroaktivno zavarovanje, pri katerem med pogodbenikoma obstaja dogovor, da bo z zavarovanjem zajet določen čas pred sklenitvijo pogodbe. V tem primeru je zavarovalna pogodba v skladu s tretjim odstavkom 922. člena OZ nična le, če je bilo v času sklenitve pogodbe interesirani stranki znano, da je zavarovalni primer že nastal. Iz tega logično sledi, da je za veljavnost zavarovalne pogodbe z retroaktivnimi učinki bistveno, da zainteresirana stranka ne ve, da se je zavarovalni primer že uresničil.
  • 306.
    VSL sklep II Cp 3140/2016
    15.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
    VSL0086053
    ZOdvT tarifna številka 3100, 3101.
    stroški pravdnega postopka – nagrada za postopek – prenehanje mandata odvetniku – znižanje nagrade
    Podana je situacija, ki jo predvideva tarifna št. 3101 ZOdvT, in sicer situacija iz točke d prvega odstavka, ko mandat preneha, preden se odvetnik udeleži naroka za svojo stranko. V takem primeru se nagrada po tarifni št. 3100 zniža na količnik 0,8.
  • 307.
    VSL sklep II Cp 3195/2016
    15.2.2017
    IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086046
    ZIZ člen 225, 225/1, 225/2, 268, 272. OZ člen 302 – 310. ZNP člen 168. ZPP člen 17.
    sodni depozit – položitev stvari – začasna odredba – stvarna pristojnost – oprava dejanja – oprava dejanja namesto dolžnika – učinek sklepa o začasni odredbi – založitev zneska stroškov
    Predlagatelj ne predlaga, da sodišče sprejme v sodni depozit denar, da bi lahko pravilno izpolnil obveznost, na podlagi katere bi tudi prenehala njegova obveznost do upnikov, ki so nasprotni udeleženci. Predlagatelj torej ne navaja dejstev na podlagi katerih bi sodišče prve stopnje moralo sprejeti v sodni depozit denar predlagatelja.
  • 308.
    VSL sodba in sklep I Cp 2329/2016
    15.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL0085996
    ZPP 13, 13/2, 199, 199/1, 222, 227, 227/5, 286, 286/4, 337. SPZ 66, 69, 96, 96/2.
    uporabnina - solastnina - upravičenja solastnika - pravica zahtevati delitev - prikrajšanje - obogatitev - služnost stanovanja - udeležba intervenienta - stranska intervencija - intervencijski interes - prekluzija - predhodno vprašanje - nedovoljene pritožbene novote
    Če solastnik dejansko in proti svoji volji stvari ne uporablja (ali jo uporablja v manjšem obsegu), ima pravico zahtevati spremembo načina uporabe in ustrezno nadomestilo (uporabnino).

    Sodna praksa je pri presoji koristi nepoštenega solastnika zavzela stališče, da gre za korist, ki bi jo ta lahko imel in ni odvisna od tega, kako prostore izkorišča.

    Z onemogočanjem souporabe nepremičnine tožniku je toženka prevzela v uporabo in upravljanje celoten del nepremičnine, ki ni obremenjen s služnostjo stanovanja. S tem je nanjo prišla korist od uporabe tožnikovega dela nepremičnine.
  • 309.
    VSL sklep III Cp 3309/2016
    15.2.2017
    ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET
    VSL0086050
    ZPP člen 7, 285.
    povrnitev premoženjske škode – pasivna legitimacija – vzdrževanje cest – upravljalec občinskih cest – razbremenitev odgovornosti – oddaja koncesije – poplave – vzročna zveza – pretočnost – opustitev čiščenja – preozek most – neustrezna ureditev mostu – trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo – sodba presenečenja
    Vprašanje legitimacije je materialnopravno in ne dejansko vprašanje, vendar so podlaga za presojo tega vprašanja dejstva, ki sestavljajo dejanski stan, na katerega pravo veže pravna upravičenja v korist ali breme določenih oseb. Teh dejstev sodišče ne sme ugotavljati po uradni dolžnosti. Mora pa na podlagi dejstev, ki sta jih navedli stranki, opraviti pravno presojo o obstoju legitimacije, čeprav tega vprašanja stranki ne načenjata.

    Druga toženka ni navajala dejstev, ki bi utemeljevala sklep, da zaradi delegacije pristojnosti ni odgovorna za nastalo škodo. Nobena okoliščina primera tudi ne kaže, da bi šlo za zahtevek, s katerim stranki ne bi smeli razpolagati. Tožnika sta trditvenemu bremenu glede legitimacije in odgovornosti druge toženke zadostila, slednja pa trditvam o njeni upravljalski vlogi v zvezi z vzdrževanjem mostu ni oporekala. S svojim ravnanjem je sodišče drugi toženki onemogočilo ustrezno obrambo in izpodbijana sodba zanjo nedvomno predstavlja presenečenje.
  • 310.
    VSL sklep II Cp 2811/2016
    15.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
    VSL0085992
    ZNP člen 24, 35, 35/1, 35/3, 35/5. ZPP člen 158. ZVEtL člen 13, 23, 23/3, 26, 26/3.
    določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - umik predloga - stroški nepravdnega postopka
    V primeru umika predloga za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL, se glede nastalih stroškov postopka uporablja 35. člen ZNP.
  • 311.
    VSL sklep II Cp 2736/2016
    15.2.2017
    STVARNO PRAVO
    VSL0086061
    SPZ člen 92, 93, 99.
    varstvo lastninske pravice – negatorna tožba – zaščita pred vznemirjanjem – soglasje lastnika – protipravno ravnanje – asfaltiranje ceste
    Pravni sistem ne pozna razlikovanja med formalnim in dejanskim lastnikom nepremičnine. Napačna je zato odločitev prvega sodišče o zavrnitvi tožbenih zahtevkov, ker tožnik naj ne bi bil dejanski lastnik nepremičnine.

    Ker sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo izključitve protipravnosti posega v zemljišče tožnika zaradi podanega soglasja s strani tožnikovega pravnega prednika v sedemdesetih oziroma osemdesetih letih prejšnjega stoletja in s strani tožnika v letu 2013, prav tako pa tudi ni ugotavljalo obsega vzpostavitve prvotnega stanja, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
  • 312.
    VSL sodba II Cp 2994/2016
    15.2.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0084994
    OZ člen 131, 131/2, 149, 965, 965/1. ZPP člen 8, 215.
    podlage odškodninske odgovornosti – dejansko stanje – dokazna ocena – obratovanje motornega vozila kot vzrok nastanka škode – objektivna odškodninska odgovornost – trditveno in dokazno breme
    Tožnik v tožbi sicer ni opredelil nastanka odškodninske obveznosti zavarovanca toženke, vendar pa iz povzete dejanske opredelitve tožbenega zahtevka izhaja, da uveljavlja njegovo odškodninsko odgovornost, ki izvira iz obratovanja motornega vozila. Ta je objektivna, saj v sodni praksi ni sporno, da predstavlja uporaba motornega vozila nevarno dejavnost. To pomeni, da krivda ni predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti in da velja za vzrok škode obratovanje motornega vozila. To pomeni, da mora oškodovanec zatrjevati in dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze (domnevno bazo).
  • 313.
    VSL sodba II Cp 2969/2016
    15.2.2017
    ODVETNIŠTVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0086426
    ZPP člen 7, 8, 212. Rechtsanwaltstarifgesetz (RATG) člen 23, 27.
    mandatna pogodba – plačilo odvetniških stroškov – storitev – uporaba avstrijskega prava – odvetniška tarifa – trditveno in dokazno breme – dokazovanje
    Katere določbe avstrijske pravne ureditve v zvezi s to postavko bi moralo prvo sodišče uporabiti, pa jih ni, tožnica v pritožbi konkretno ne pove, zato takšen pavšalen očitek ne terja konkretnejšega odgovora, kot to, da je neutemeljen.
  • 314.
    VSL sklep IV Cp 310/2017
    15.2.2017
    DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0081704
    ZPND člen 3, 19. ZNP člen 117.
    nasilje v družini – nedovoljeno fotografiranje – izklop elektrike – psihično nasilje – verbalni izpadi – ekonomsko nasilje – upravljanje skupnega premoženja
    Nedovoljeno fotografiranje in snemanje je povzročalo pri nasprotnem udeležencu stisko, saj je med udeležencema v zvezi z njunimi medsebojnimi premoženjskimi razmerji odprtih več sodnih postopkov, njun odnos pa je zaradi številnih konfliktnih situacij izredno napet. Nedovoljeno fotografiranje predstavlja poseg v pravico do zasebnosti.

    Na mestu je bila tudi prepoved vstopanja in vzdrževanja ter parkiranja predlagateljice glede posameznih nepremičnin (vključno s približevanjem nasprotnemu udeležencu in omogočanjem uporabe posameznih nepremičnin tretjim), saj je bil njen namen v tem, da bi se čim bolj zožale možnosti srečevanja med udeležencema, s tem pa tudi možnosti nedovoljenega snemanja in fotografiranja s strani predlagateljice.

    Ravnanje predlagateljice v zvezi z upravljanjem skupnega premoženja (ki je temeljilo na dogovoru z nasprotnim udeležencem iz časa pred nastankom njunih sporov) ne predstavlja ekonomskega nasilja, ki bi terjalo izrek ukrepov po ZPND. Če je nasprotni udeleženec zaradi razhoda s predlagateljico enostransko odstopil od tega dogovora, spada ureditev načina uporabe skupnega premoženja v nepravdni postopek po 117. členu ZNP.
  • 315.
    VSL sklep II Cp 247/2017
    15.2.2017
    ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0085990
    OZ člen 103, 104, 104/2, 239, 239/1, 282. ZIZ člen 272.
    začasna odredba – regulacijska začasna odredba – verjetnost terjatve – rok za izvedbo gradbenih del – dogovor o spremembi roka – neizpolnitev obveznosti – pravočasnost izpolnitve – fiksni posel – razveza pogodbe po samem zakonu – napake pri gradnji – jamčevalni zahtevki
    Če upnik sprejme od dolžnika izpolnitev, ki ima napake, potem ne more več odstopiti od pogodbe zaradi neizpolnitve, ima pa jamčevalne zahtevke.

    Pri fiksnih poslih so odločilni razlogi, zaradi katerih bi bila kasnejša izpolnitev za pogodbeno stranko brez pomena. To velja tudi tedaj, če je čas izpolnitve določen z natančnim koledarskim datumom. Zato je utemeljeno, da mora biti ta volja posebej izražena in da takšen pomen časa izpolnitve sprejme nasprotna pogodbena kot del svoje obveznosti.
  • 316.
    VSL sklep II Cp 2270/2016
    15.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0086014
    ZPP člen 41, 44, 182, 184.
    stvarna služnost – ugotovitev obstoja služnosti – stroški postopka – kumulacija zahtevkov – primarni in eventualni zahtevek – sprememba tožbe – stroški odvetnika – vrednost spornega predmeta
    Če je drugi zahtevek že vsebovan v prvotnem zahtevku, ne gre za kumulacijo zahtevkov. To velja tako v primeru navadne kot tudi v primeru eventualne kumulacije. Tožnik z eventualnim tožbenim zahtevkom zahteva, da se ugotovi služnost na manjšem delu služečega zemljišča, kot to sicer uveljavlja s primarnim tožbenim zahtevkom. Ker gre za istovrstna zahtevka, saj je razlika v zahtevkih le v tem, da je primarni zahtevek višji od eventualnega, ne gre za kumulacijo zahtevkov. Toženca zato v tem delu nista upravičena do povračila odvetniških stroškov v zvezi z eventualnim tožbenim zahtevkom.

    Toženca bi morala najkasneje pred začetkom obravnavanja glavne stvari po spremembi tožbe ugovarjati vrednosti spornega predmeta, kot jo je po spremenjeni tožbi navedel tožnik oziroma zahtevati, da tožnik določi vrednost spornega predmeta za posamezne zahtevke, ker se ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago.
  • 317.
    VSL sklep Cst 85/2017
    15.2.2017
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0085174
    ZFPPIPP člen 121, 121/1.
    začetek stečajnega postopka - aktivna procesna legitimacija za vložitev predloga in verjetno izkazana terjatev upnika - obstoj nasprotnih, verjetno izkazanih terjatev dolžnika – pobotna izjava
    Sodišče prve stopnje ni zaključilo, da upnikova terjatev ni verjetno izkazana iz razlogov, ki jih navaja pritožnik, temveč ker je ocenilo, da je dolžnik do upnika verjetno izkazal obstoj nasprotnih, znatno višjih terjatev ter posledično prenehanje upnikove terjatve, na kateri temelji svojo procesno legitimacijo v tem postopku. Dolžnik je namreč v ugovoru, v katerem je utemeljeval obstoj svojih nasprotnih terjatev do upnika, navedel, da v kolikor bo sodišče menilo, da obstaja verjetno izkazana terjatev upnika do dolžnika, mora ugotoviti tudi, da obstaja verjetno izkazana terjatev dolžnika do upnika ter da medsebojne terjatve do višine zneska 3.094,03 EUR prenehajo obstajati in ugasnejo. Dolžnik je s tem podal pobotno izjavo, ki jo je sodišče prve stopnje upoštevalo in presojalo, ali je verjetno izkazana terjatev dolžnika do upnika.
  • 318.
    VSL sodba in sklep II Cp 2731/2016
    15.2.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0086034
    ZPP člen 72, 247, 247/4, 254, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 168, 168/3.
    povrnitev premoženjske škode – povrnitev nepremoženjske škode – padec na ledu – poledenel pločnik – doktrina jajčne lupine – vzročna zveza – sindrom fibromialgije – izgubljeni dohodek – denarna renta – zmanjšanje življenjske aktivnosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – tuja pomoč in postrežba – zastaranje – predlog za izločitev izvedenca – postavitev novega izvedenca – soočenje – kršitev načela kontradiktornosti
    V procesni situaciji, kjer izvedenec A v postopku potrdi vzročno zvezo med škodnim dogodkom in sindromom fibromialgije in kjer vzročno zvezo potrjuje tudi zapisnik o zaslišanju izvedenca B v drugem sodnem postopku, vendar izvedenec C v tem postopku nato zavzame drugačno stališče, pri čemer je sodeloval kot član komisije, katere predsednik (izvedenec B) očitno ne deli njegovega mnenja, je treba trditveno tezo tožnice korektno razčistiti in izvesti dokaze, ki jih je predlagala (zaslišanje izvedenca B kot (izvedene) priče), da bi se okoliščine, bistvene za presojo tega razmerja, razčistile. Z nasprotnim ravnanjem je stranki odvzeta možnost korektnega obravnavanja pred sodiščem.

    Soočenje med pričo/stranko in izvedencem ne pride v poštev, ker ima dokazovanje z izvedenci drugačno dokazno temo.
  • 319.
    VDSS Sklep Pdp 631/2016
    15.2.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00001066
    ZDR-1 člen 73, 89, 89/1, 89/1-2.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - poslovodna oseba
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Preuranjeno pa je zaključilo, da je bila ta nezakonita, ne da bi se jasno opredelilo do posledic predčasne razrešitve tožnika s funkcije likvidacijskega upravitelja oziroma, njenega vpliva na veljavnost pogodbe o zaposlitvi. Če za primer predčasne razrešitve tožnika s funkcije poslovodne osebe, ni bilo dogovorjeno prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi med njim in toženo stranko, bi lahko tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo le na enega od načinov, ki jih določa zakon. Na kakšen način lahko v taki situaciji zakonito preneha pogodba o zaposlitvi razrešene poslovodne osebe, je Vrhovno sodišče RS že sprejelo jasno stališče. Poslovodna oseba, ki je razrešena, za delo ne izpolnjuje več pogojev, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona in zato ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Opisani razlog je v 2. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 opredeljen kot razlog nesposobnosti.
  • 320.
    VSM sodba IV Kp 11162/2015
    15.2.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM0023398
    ZKP člen 41, 41/2, 42, 42/5, 397, 397/3.
    ponovno sojenje po razveljavitvi sodbe - upoštevanje napotkov višjega sodišča - zahteva za izločitev sodnika na glavni obravnavi
    Po določbi tretjega odstavka 397. člena ZKP mora sodišče prve stopnje v primeru novega sojenja, potem ko je bila sodba sodišča prve stopnje s sklepom višjega sodišča razveljavljena, opraviti vsa procesna dejanja in pretresti vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svoji odločbi. Sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je ravnalo v nasprotju z navedenim, zlasti pa ne, da je bistveno kršilo določbe kazenskega postopka po 7. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Taka kršitev je podana, če sodišče s svojo sodbo ne reši popolnoma predmeta obtožbe.

    - Sodišče prve stopnje v napadenem sklepu pravilno navaja, da sme med glavno obravnavo stranka zahtevati izločitev sodnika iz razloga 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP samo, če je razlog izločitve nastal po začetku glavne obravnave, če je bil podan že prej, pa samo v primeru, če razlog izločitve stranki ni bil znan in tudi ni mogel biti znan. Nič od navedenega iz zahteve za izločitev, ki jo je vložil zagovornik po začetku glavne obravnave, ni bilo izkazano, pa je zato odločitev sodišča prve stopnje, s katero je zahtevo za izločitev po določbi petega odstavka 42. člena ZKP zavrglo kot prepozno, pravilna.
  • <<
  • <
  • 16
  • od 36
  • >
  • >>