postopek osebnega stečaja - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - sklep o zasegu denarnega dobroimetja - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - zahtevek za vrnitev neupravičeno zaseženih prejemkov - neresnični podatki - naloge nadzora - prenos denarnih sredstev na fiduciarni račun upravitelja - odločitev sodišča - sodna odločba - kršitev pravice do sodnega varstva
Zakon določa postopanje sodišča proti banki, kadar ta ne ravna po sklepu o zasegu denarnega dobroimetja na dolžnikov račun. V takem primeru sodišče naloži banki, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnila in izplačala po tem sklepu. Upravitelj pa le izvaja nadzor in o vsaki kršitvi mora obvestiti sodišče.
Tudi če je bila dolžnica neupravičeno obogatena ali če je s prikrivanjem dejstev oškodovala stečajno maso, ji denarja z njenega računa ni mogoče zarubiti v korist stečajne mase brez ustrezne sodne odločbe. Sicer ji je kršena pravica do sodnega varstva.
Zakon določa, da se lahko možnost rabe, pridobljene z najemno pogodbo, prenese na tretjo osebo z odplačno ali z neodplačno prepustitvijo. Tudi za neodplačni prenos rabe tako velja, da gre za akcesorno razmerje. Ker s prenehanjem najemne pogodbe preneha tudi podnajemna pogodba, navedeno smiselno velja tudi za neodplačno prepustitev rabe tretji osebi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085142
OZ člen 63. ZPP člen 8.
najemna pogodba za najem poslovnih prostorov - odložni pogoj - odstop od pogodbe sklenjene z odložnim pogojem - dokazna ocena
Obveznost plačila najemnine je bila odvisna od začetka učinkovanja Pogodbe. Ker zaradi neuresničitve odložnega pogoja Pogodba še ni pričela učinkovati, od nje tudi ni bilo mogoče odstopiti zaradi neplačevanja najemnine.
preživnina – zastopanje mladoletnih otrok – nasprotje interesov – umik predloga za izvršbo
Mladoletne otroke zastopajo starši, pri tem pa zakon ne razlikuje položaja zakonitega zastopnika glede na to, kateremu od staršev je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, saj sta oba dolžna skrbeti za otrokove koristi.
Oba od staršev sta dolžna prispevati k preživljanju otrok, zato lahko mladoletni otrok, zastopan po enem od staršev, od drugega, ki obveznosti ne izpolnjuje, zahteva izvršitev obveznosti po izvršilnem naslovu. Sprememba odločitve o vzgoji in varstvu otroka na neizpolnjeno preživninsko obveznost tistega od staršev, kateremu je otrok z novo odločitvijo (ali sodno poravnavo) zaupan v varstvo in vzgojo, nima vpliva.
V konkretnem primeru ni nasprotja interesov med mladoletnima upnikoma in njunim očetom kot zakonitim zastopnikom, saj je bila vodena izvršba zoper njuno mater kot dolžnico (do konflikta interesov bi prišlo, če bi dolžnica kot zakonita zastopnica mladoletnih upnikov umaknila predlog za izvršbo zoper sebe). Zato ni razloga, da umika predloga za izvršbo v skladu s 43. členom ZIZ za mladoletna upnika ne bi smel podati njun oče kot zakoniti zastopnik.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-5, 62, 66, 69, 259, 260, 300, 300/1, 301, 301/8. ZPP člen 274.
vsebina prijave terjatve – pogojna terjatev – prerekana terjatev – pogojno priznana terjatev – tožba na ugotovitev obstoja terjatve – ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi – pravna korist za vodenje pravde – zavrženje tožbe – ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev – ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev – sklep o preizkusu terjatev
Pogojne terjatve niso „pogojno priznane terjatve“. Slednjih ZFPPIPP pravzaprav sploh ne pozna. V skladu s prvim odstavkom 60. člena ZFPPIPP se mora upravitelj določno izreči, ali terjatev priznava ali prereka. Drugačne izjave upravitelja so neskladne z ZFPPIPP. Zato se takrat, ko se stečajni upravitelj o terjatvah izjavi tako, da jih „pogojno prizna“, „prizna pod odložnim pogojem“ ali zapiše kakšno drugačno s prvim odstavkom 60. člena ZFPPIPP neskladno izjavo, ki ne pomeni niti priznavanja terjatve niti določnega prerekanja terjatve, šteje, da je upravitelj tako terjatev prerekal.
Upnik, čigar pravočasno prijavljene terjatve upravitelj v osnovni seznam preizkušenih terjatev ni vnesel ali jo je vnesel z napačnimi podatki, lahko tak razlog uveljavlja z ugovorom proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev. Kasneje pa lahko upnik vloži še ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev in pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev. Tožba na ugotovitev obstoja sicer priznane terjatve saniranju napak pri vnosu v osnovni seznam preizkušenih terjatev ni namenjena. Pritožbeni razlogi, s katerimi tožeča stranka izraža nestrinjanje o (ne)obstoju pogoja, povezanega s terjatvijo, so zato nerelevantni.
Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče v ponovljenem postopku odločalo o podrednem tožbenem zahtevku, ki ga tožnica nikoli ni postavila. Opisano postopanje sodišča predstavlja kršitev 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je višje sodišče pritožbi toženca ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbo (v delu, ki naj bi se nanašala na podredni tožbeni zahtevek) zavrglo.
Prometno dovoljenje ni stvar, ki bi bila predmet podjemnikove zastavne pravice.
Predmet podjemnikove zastavne pravice so lahko zgolj stvari, ki jih je slednji izdelal ali popravil, oziroma druge stvari, ki mu jih je naročnik izročil v zvezi s poslom, ki je predmet podjema (npr. neporabljeni del materiala, ki ga je naročnik podjemniku izročil za izdelavo stvari, ali delovna orodja, ki jih je zagotovil naročnik). Ker gre („le“) za uradni dokument, prometno dovoljenje (že pojmovno) v ta okvir ne sodi.
Stranka ima sicer pravico, da si izbere kateregakoli pooblaščenca, a mora stroške prihoda odvetnika, ki prihaja iz drugega kraja na sedež sodišča, nositi sama in jih ni mogoče naložiti nasprotni stranki. Gre za stroške, ki jih ni moč šteti za potrebne.
pravica družbenika do informacij in vpogleda - sklep družbenikov kot procesna predpostavka - drugostopenjsko odločanje - namen v nasprotju z interesi družbe - prizadejanje občutne škode
Če zavrnitve ni, ker poslovodja na informacijsko zahtevo družbenika sploh ne odgovori, sklep družbenikov ne more biti procesna predpostavka za sodno uveljavljanje družbenikove informacijske pravice. Samo dejstvo vlaganja pravnih sredstev nasprotnega udeleženca zoper predlagatelja, bodisi pred delovnim sodiščem bodisi kazenskih ovadb, tožbe na izključitev iz družbe, še ne pomeni, da bo predlagatelj kot družbenik uporabil informacije za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe ali da bi ji prizadel občutno škodo.
motenje posesti - pravica do posesti - dobrovernost posestnika
Ob ugotovitvi tožničine posesti dovozne poti in ugotovljenem nedopustnem ravnanju toženca, ki ji je posest samovoljno preprečil, je zato pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je toženec tožnico motil v njeni zadnji mirni posesti dovozne poti.
Za uspešno sklicevanje na pridržno pravico bi moral imeti toženec v trenutku dolžnikove smrti stanovanje v neposredni posesti.
Sodišče prve stopnje s tem, ko je kot o predhodnem vprašanju odločilo o (ne)obstoju toženčeve terjatve do tožnice, ni kršilo določb postopka o pristojnosti (niti katerih drugih). Odločitev o predhodnem vprašanju velja namreč le za ta postopek in ni samostojna z učinkom pravnomočnosti.
Sodišče druge stopnje pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je obdobje dveh mesecev primerno obdobje za zdravljenje nasprotnega udeleženca na varovanem oddelku SVZ H., saj je to čas, ki je po strokovnem mnenju izvedenke potreben za izboljšanje zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Dela in naloge ukinjenega delovnega mesta operater so bila formalno in dejansko prerazporejene na delavki, ki opravljata delo na delovnem mestu samostojni programer in sta bili pred tem premalo obremenjeni. Čeprav se je preostalo delo tožnice drugače organiziralo na način, da se je preneslo na sodelavki, to ne pomeni, da ni prenehala potreba po tožničinem delu pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi.
neprava obnova kazenskega postopka - sprememba odločbe o kazni - predmet neprave obnove - preklic pogojne obsodbe - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Določbe 407. člena ZKP namreč urejajo t.i. nepravo obnovo kazenskega postopka, s katero se ne spremeni dejansko stanje v pravnomočni obsodilni sodbi, temveč samo odločba o kazni. Pri tej obliki obnove ne gre za nedovoljeno ponovno sojenje, za dejanje za katero je bil obsojenec že pravnomočno obsojen, temveč se obnovi samo tisti del kazenskega postopka, ki se nanaša na odločanje o kazni, zato da se odpravijo določene pomanjkljivosti ali napake, storjene pri izreku enotne kazni (1. in 2. točka) oziroma, da se omogoči izvršitev enotne kazni zaradi okoliščin, ki so nastale po pravnomočnosti sodbe (3. točka). Predmet neprave obnove je torej izrek enotne kazni, preklic pogojne obsodbe pa ne more biti predmet takšnega postopka, saj se z nepravo obnovo kazenskega postopka na ta način ne more posegati v pravnomočno sodbo.
določitev skupnega pripadajočega zemljišča – postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – elaborat – parcelacija – uskladitev dejanskega stanja z evidenčnimi podatki – register nepremičnin
Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa, o tem izda sklep, zoper katerega je dopustna pritožba, po pravnomočnosti sklepa pa pri pristojnem upravnem organu zahteva izvedbo vpisa (šesti odstavek 23.a člena ZVEtL). Glede na navedeno določbo ni dvoma, da lahko sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča odloča o parcelaciji in uskladitvi dejanskega stanja z evidenčnimi podatki v zemljiškem katastru in katastru stavb.
izločitev sodnika - odklonitveni razlog - dvom v nepristranskost
Zagovornik zahtevo za izločitev utemeljuje s procesnim vodenjem postopka, ki naj bi bilo v škodo obtoženčevi pravici do obrambe po izbranem zagovorniku. Vendar vodenje postopka, kadar ima podlago v določbah Zakona o kazenskem postopku, ne more predstavljati okoliščin, s katerimi bi stranka lahko utemeljevala izločitev sodnika, saj je njegova dolžnost v smislu 15. člena ZKP prav v tem, da postopek izvede brez zavlačevanja in da onemogoči kakršnokoli zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku. Sodnik torej ni bil dolžan preložiti obravnavo, ker je zagovornik v istem terminu bil zaseden z drugimi zadevami, niti zagovorniku podrobneje utemeljevati razlogov za svojo odločitev. Prav tako ni stvar sodišča razmerje obtoženca in njegovega zagovornika, vprašanje njune zaupnosti in pripravljenost obtoženca za morebitnega substituta. Sodišče je obtožencu obrambo po izbranem zagovorniku omogočilo s tem, ko ga je na glavno obravnavo povabilo, kako pa se bo obramba po izbranem zagovorniku dejansko izvrševala, pa, kot rečeno, ni v domeni sodišča. V kolikor bi namreč obveljala tako široka razlaga obtoženčeve pravice do izbranega zagovornika, kot jo v konkretnem primeru zagovornik utemeljuje v zahtevi za izločitev, potem bi dejansko res lahko prišlo do zelo oteženega postopka ali pa v primeru več obtožencev celo do nezmožnosti njegove izvedbe. Nenazadnje je zagovornikov predlog za preložitev narokov postal skoraj pravilo tudi v konkretni zadevi, tako v fazi preiskave kot po vloženi obtožbi. Ocena sodnika, da naroka ne bo preložil, je torej stvar procesne odločitve in zato sama zase še ne vzbuja dvoma v sodnikovo nepristranskost.
zahteva za predložitev listine – opredelitev strank do predloženih listin – substanciranost predloga za predložitev listine
Iz določbe 228. člena jasno izhaja, da slednji daje (le) možnost zahtevati predložitev konkretne listine, na katero se stranka sklicuje, ne pa katerekoli listine v zvezi z zadevo, ali celo nekakšne nedoločene in nedoločljive "celotne dokumentacije".
Ker resnična volja toženca ni bila sklenitev posojilnih pogodb, med strankama pogodbe ni obstajalo soglasje o bistvenih sestavinah teh pogodb v smislu 15. člena OZ. Ker je sodišče prve stopnje v okviru dokaznega postopka izpovedbo tožnika, zaslišanega kot stranke, kot tudi izpovedbo njegove matere A.S., zaradi spreminjanja izpovedbe in širjenja razlogov sklenitve darilne pogodbe, ocenilo kot neverodostojni, tudi izjava priče, ki bi o obstoju spornih posojilnih pogodb vedela povedati le to, kar bi ji v tej zvezi morebiti povedal tožnik, ne bi mogla vplivati na odločitev sodišča prve stopnje.
ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost terjatve – dokazni standard – stopnja verjetnosti – predpravdno izvedensko mnenje
V postopku z začasno odredbo ugotovi sodišče odločilna dejstva v okviru v tem postopku podanih trditev pravdnih strank, v tem postopku predloženih dokazov in do stopnje verjetnosti.
Gole trditve, da je vse obveznosti poravnal, za izkaz verjetnosti in posledično za izdajo začasne odredbe ne zadoščajo.
Na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato jo mora pritožnik konkretizirano uveljavljati.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086015
URS člen 25. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 212, 237, 237/2, 241, 262, 285, 287, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 132. ZZK-1 člen 224, 224/3, 243, 243/2, 243/2-1. ZNP člen 44. OZ člen 92.
izbrisna tožba – ničnost – izpodbojnost – volja pogodbenika – poslovna sposobnost – smrt pravdne stranke med pravdo – prekinitev postopka – kršitev načela kontradiktornsoti – neizvedba dokaznega predloga – pravica do pritožbe – materialno procesno vodstvo – oblikovanje tožbenega zahtevka – razpolaganje s skupnim premoženjem
Neodzivanje priče na vabilo sodišča ni razlog za opustitev zaslišanja. Če je neodzivanje priče posledica bolezni, se jo zasliši na domu, če pa noče priti na sodišče, je treba ravnati skladno z 241. členom ZPP.
Navedba tretjega odstavka 244. člena ZZK-1, ki prepoveduje izbrisno tožbo proti dobroverni osebi, se ne nanaša na neposrednega pridobitelja lastninske pravice, temveč izključno na nadaljnje pridobitelje pravice na nepremičnini. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo neposrednega pridobitelja ne varuje.
V primeru nedovoljenega razpolaganja s skupnim premoženjem gre za ničen posel, če je tretji pridobitelj v slabi veri.
Sodišče lahko stranko le opozori na nepravilnosti pri oblikovanju zahtevka, ne sme pa zahtevka samo oblikovati.