ZPP člen 25, 25/1, 32, 32/2, 32/2-7, 481, 481/1, 481/1-2.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – stvarna pristojnost – naročniška pogodba – samostojni podjetnik – prenehanje statusa samostojnega podjetnika
Spor izvira iz medsebojnih pravnih razmerij firme in samostojnega podjetnika izvirajoče iz njunih pridobitnih dejavnosti. Ker spor izvira iz preteklega pravnega razmerja firme in s. p., kar je opredeljeno kot gospodarski spor, ni relevantno, da je toženi stranki med tem prenehal status samostojnega podjetnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086036
ZPP člen 185, 354, 365, 365-3.
sprememba tožbe – dovolitev spremembe tožbe – razlog smotrnosti
Sodišče lahko spremembo tožbe dovoli, če oceni, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Odločitev o takšni dovolitvi je torej vezana zgolj na vprašanje njene smotrnosti z vidika celostne razrešitve spornega razmerja in nikakor ne na okoliščino, ali je spremenjeni oziroma na novo postavljeni zahtevek vsebinsko utemeljen. Namen te procesne možnosti, ki jo zakon daje sodišču, je v tem, da se (v skladu z načelom ekonomičnosti) v enem postopku odloči o vseh (oziroma o čim več) zahtevkih, ki izvirajo iz istega spornega pravnega razmerja (in je moč uporabiti v bistvenem enako procesno gradivo), in sicer zato, da se zaradi njih (po nepotrebnem) ne bi sprožale nove pravde (postopki).
povračila stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela – povračilo stroškov
ZDR-1 v prvem odstavku 130. člena določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo prevoznih stroškov. V tretjem odstavku tega člena je določeno, da če se zaradi razlogov na strani delavca strošek za prevoz na delo in z dela naknadno poveča, ima delavec pravico do povračila tako povečanega stroška za prevoz na delo in z dela, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, oziroma če se tako sporazume z delodajalce. Ta podlaga v tem sporu ni podana.
motenje posesti - pravica do posesti - dobrovernost posestnika
Ob ugotovitvi tožničine posesti dovozne poti in ugotovljenem nedopustnem ravnanju toženca, ki ji je posest samovoljno preprečil, je zato pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je toženec tožnico motil v njeni zadnji mirni posesti dovozne poti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084994
OZ člen 131, 131/2, 149, 965, 965/1. ZPP člen 8, 215.
podlage odškodninske odgovornosti – dejansko stanje – dokazna ocena – obratovanje motornega vozila kot vzrok nastanka škode – objektivna odškodninska odgovornost – trditveno in dokazno breme
Tožnik v tožbi sicer ni opredelil nastanka odškodninske obveznosti zavarovanca toženke, vendar pa iz povzete dejanske opredelitve tožbenega zahtevka izhaja, da uveljavlja njegovo odškodninsko odgovornost, ki izvira iz obratovanja motornega vozila. Ta je objektivna, saj v sodni praksi ni sporno, da predstavlja uporaba motornega vozila nevarno dejavnost. To pomeni, da krivda ni predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti in da velja za vzrok škode obratovanje motornega vozila. To pomeni, da mora oškodovanec zatrjevati in dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze (domnevno bazo).
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081706
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 198. SPZ člen 136. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/3, 11, 19, 19/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 5.
tožba na nedopustnost izvršbe – izločitvena tožba – nedopustnost izvršbe – ugovor tretjega v izvršilnem postopku – hipotekarni upnik – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – hipoteka – stroški postopka – kilometrina
Utemeljena je pritožbena graja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ne bi smelo presojati, ali terjatev prvega toženca in druge toženke sploh obstoji, saj izločitvena pravda ni namenjena ponovni presoji obstoja in veljavnosti upnikove terjatve ali zastavnih pravic. Predmet presoje je izključno, ali je izvršba prvega toženca in druge toženke na nepremičninah tretje toženke nedopustna zaradi pravic, ki jih ima na nepremičninah tožnica.
Hipotekarni upnik ne more uspešno uveljaviti ugovora tretjega v izvršilnem postopku.
ZPP člen 7, 8, 212. Rechtsanwaltstarifgesetz (RATG) člen 23, 27.
mandatna pogodba – plačilo odvetniških stroškov – storitev – uporaba avstrijskega prava – odvetniška tarifa – trditveno in dokazno breme – dokazovanje
Katere določbe avstrijske pravne ureditve v zvezi s to postavko bi moralo prvo sodišče uporabiti, pa jih ni, tožnica v pritožbi konkretno ne pove, zato takšen pavšalen očitek ne terja konkretnejšega odgovora, kot to, da je neutemeljen.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 5, 5/1, 11, 13, 13/2, 17, 118.. ZJU člen 5, 5/1, 16, 74.. ZSPJS člen 14.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - izobrazba - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da zaradi dejstva, ker tožnik nima dosežene VII. stopnje strokovne izobrazbe, ne more biti v delovnem razmerju pri toženi stranki na delovnem mestu "specialist novinar". Prvi odstavek 21. člena ZDR-1 sicer določa, da mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določene oziroma, s strani delodajalca zahtevane in v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega zakona objavljene pogoje za opravljanje dela. Vendar pa določba 21. člena ZDR-1 ne pomeni, da ne velja pogodba o zaposlitvi, ki jo je delodajalec sklenil z delavcem, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje dela. Podobno velja tudi za primer faktičnega delovnega razmerja. Če takšno razmerje dejansko obstaja, delavcu ni možno odreči sodnega varstva (in zavrniti tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja) zgolj zato, ker ne izpolnjuje predpisanega pogoja zahtevane stopnje izobrazbe.
Tožnik zmotno meni, da uporaba instituta sodne razveze iz 118. člena ZDR-1 ni dopustna v tem sporu, ker tožena stranka ni izpodbijala veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, da bi lahko sodišče prve stopnje določilo dan prenehanja delovnega razmerja. Po sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je namreč mogoče ta institut uporabiti v vsakem primeru, ko pride do nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma do pravnega položaja, ki je po svoji vsebini podoben nezakonitem prenehanju, torej tudi v primeru, ko sodišče ugotovi obstoj delovnega razmerja in mora odločiti tudi o eventualni reintegraciji delavca.
ZDR-1 člen 33, 37, 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-2.. ZZDej člen 45.. ZZdrS člen 71.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zdravnik - opravljanje zdravstvene dejavnosti - zdravniška služba
Tožnik (zdravnik) je storil očitano kršitev delovnih obveznosti s tem, ko je odredil nastavitev kalijevega klorida pri pacientu v nasprotju s pravili medicinske stroke in nato odredil medicinski sestri, naj dejstva, da je pacientu odredil nastavitev kalijevega klorida, ne vpiše v zdravstveno dokumentacijo. Pri pacientu ni obstajala nobena indikacija za zdravljenje s kalijevim kloridom, saj je bil v času odreditve nastavitve kalijevega klorida pacient že v stanju hiperkaliemije. Tožnik navaja, da je odredil nastavitev kalijevega klorida izključno zato, ker je s tem želel opozoriti na neurejene odnose v službi in slabe pogoje dela ter sprožiti razpravo o varnosti in zdravljenju pacientov. Vendar motivi tožnika za ravnanje, ki predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti, ne vplivajo na drugačno materialnopravno presojo. Ker je tožnik s svojim ravnanjem huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, je bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, po katerem tožnik nikoli ni nasprotoval pridobitvi služnosti na podlagi priposestvovanja in ugotovitev, da njegova pravna prednica, ki je imela služečo nepremičnino v lasti ves čas do poteka priposestvovalne dobe, pridobitve služnosti ni pogojevala s plačilom denarnega nadomestila, je izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča materialnopravno pravilna.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 90, 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožena stranka je tožniku v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je sporne dni iz železniških cistern odtujil gorivo tako, da je odvil ventile in s pomočjo improviziranega priključka iztočil gorivo v več kanistrov in jih nato odpeljal s svojim avtomobilom, s čimer je izpolnil znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1. Tožnik je storil očitano kršitev, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – nedopustni pritožbeni razlogi – izvedba dokaznega predloga – zaslišanje pravdne stranke – pravica do izjave
Pritožnik zatrjevanja, da že od 24. 7. 2013 ni več lastnik vseh 12-tih stanovanj, gradi na elektronskem sporočilu z dne 12. 2. 2015. Glede vprašanja lastništva pravzaprav uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki pa je nedopusten pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti, ki ga pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
prodaja skupne premičnine – delitev skupnega premoženja – spor o predmetu delitve – izplačilo vrednosti premičnine – identiteta spornega predmeta – res iudicata – pravnomočnost
Tožnica s tožbo zahteva, naj ji toženec povrne polovico kupnine, ki jo je neupravičeno zadržal, ko je brez tožničinega soglasja prodal skupno vozilo. Njen sedanji tožbeni zahtevek je sicer na videz enak predlogu, ki ga je uveljavljala v nepravdnem postopku, vendar ni podana identiteta spornega predmeta.
Sklep nepravdnega sodišča o zavrnitvi tožničinega predloga postal le formalno pravnomočen in zato ne predstavlja nobene ovire za vložitev tožbe z zahtevkom, kakršen je obravnavani. O tem zahtevku doslej še ni bilo pravnomočne sodbe.
zavrženje pritožbe – nedovoljena pritožba – pravica do pritožbe – stranke zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo
Stranke v zapuščinskem postopku so dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (175. člen ZD), torej vse osebe, ki jim pripada kakšna pravica na dednopravni podlagi oziroma iz naslova dedovanja.
Ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka zaradi napotitve na pravdo nekoga, ki ni dedič, saj lahko ta svoje pravice uveljavlja (le) izven zapuščinskega postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je tožnici v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker je spornega dne, ob ponovnem pregledu gotovine iz prejšnjega dne, našla ponarejeni bankovec za 20,00 EUR in prepričala sotrezorko, da o tem nista obvestili vodje centralnega trezorja, temveč sta bankovec zamenjali za pravega, pri čemer naj bi vsaka prispevala po 10,00 EUR, tožnica pa je ponarejeni bankovec odnesla iz banke rekoč, da ga bo prodala numizmatiku. Tožnica je storila očitano kršitev, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ugotovitev dedne pravice – zunajzakonska skupnost – ločeno življenje – dokazovanje – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena
Po stališču, ki je uveljavljeno v sodni praksi, je skupno življenje (bivanje) nujni pogoj zunajzakonske skupnosti. Brez skupnega življenja partnerjev ni zunajzakonske skupnosti v smislu drugega odstavka 10. člena ZD (in tudi ne dedne pravice preživelega partnerja). Ta pogoj je mogoče spregledati le izjemoma - če za ločeno življenje obstajajo objektivni razlogi (npr. študij ali zaposlitev v drugem kraju ali državi, varovanje bližnjih sorodnikov, nasilna ločenost partnerjev, zdravstveni ali starostni razlogi). Ker gre za izjemo, jo je treba razlagati restriktivno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086010
OZ člen 346, 347, 347/2, 347/3, 357, 357/3, 357/6, 963.
kreditna pogodba – zavarovanje kredita – zavarovalna pogodba – odstop od pogodbe – subrogacija – zastaranje – pričetek teka zastaranja – zastaralni rok – zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah – anuitete – občasne terjatve
Z razdrtjem pogodbe ni mogoče več govoriti o dolgovanju anuitet, temveč dospe z razdrtjem, torej naenkrat, celoten preostanek terjatve (glavnica in obresti). Gre za enkratno terjatev, za katero velja petletni zastaralni rok.
Zakon določa, da se lahko možnost rabe, pridobljene z najemno pogodbo, prenese na tretjo osebo z odplačno ali z neodplačno prepustitvijo. Tudi za neodplačni prenos rabe tako velja, da gre za akcesorno razmerje. Ker s prenehanjem najemne pogodbe preneha tudi podnajemna pogodba, navedeno smiselno velja tudi za neodplačno prepustitev rabe tretji osebi.
obveznost plačila - plačilo plače - razlika v plači - ustni dogovor - voznik tovornega vozila
V kolikor pride med delavcem in delodajalcem poleg sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi tudi do ustnega dogovora glede posameznih sestavin pogodbe o zaposlitvi (ki so za tožnika ugodnejše), tak ustni dogovor ni ničen. Pisna oblika pogodbe namreč ni določena kot pogoj za veljavnost pogodbe o zaposlitvi. Za nastanek in obstoj pogodbe o zaposlitvi oziroma posameznih njenih sestavin je pomembno, da je med strankama prišlo do soglasja o bistvenih elementih takšne pogodbe o zaposlitvi, tako da je tudi ustno sklenjena pogodba o zaposlitvi lahko veljavna. Ker je tožnik dokazal, da je bil med njim in toženo stranko sklenjen ustni dogovor o višji plači, kot je bila določena po pogodbi o zaposlitvi, mu je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo vtoževane razlike v plači.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080256
ZPP člen 180, 180/1, 182, 325, 325/1, 365, 365-3. SPZ člen 32, 99. OZ člen 133.
sodno varstvo posesti – spor zaradi motenja – pravočasnost tožbe – prekluzivni rok – zavrženje tožbe – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – kumulacija zahtevkov
Tožnik je vložil tožbo in v njej postavil/združil zahtevka, za katera je predpisana drugačna vrsta postopka. To je sodišče prve stopnje spregledalo. Ni namreč pomembno, kako je tožnik tožbo označil/naslovil, temveč, kaj z njo zahteva. In tožnik je zahteval dvoje (tako s tožbenim ténorjem, razdeljenim na dva dela, kot z navajanjem dejstev in dokazov v tožbi): varstvo pred motenjem posesti in varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice. Ker je sodišče celotno tožbo obravnavalo, kot da gre za varstvo pred motenjem posesti, je odločitev v delu, ki se nanaša na varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice, nepravilna, saj 30-dnevni prekluzivni rok velja le pri motenjskih tožbah.