OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084994
OZ člen 131, 131/2, 149, 965, 965/1. ZPP člen 8, 215.
podlage odškodninske odgovornosti – dejansko stanje – dokazna ocena – obratovanje motornega vozila kot vzrok nastanka škode – objektivna odškodninska odgovornost – trditveno in dokazno breme
Tožnik v tožbi sicer ni opredelil nastanka odškodninske obveznosti zavarovanca toženke, vendar pa iz povzete dejanske opredelitve tožbenega zahtevka izhaja, da uveljavlja njegovo odškodninsko odgovornost, ki izvira iz obratovanja motornega vozila. Ta je objektivna, saj v sodni praksi ni sporno, da predstavlja uporaba motornega vozila nevarno dejavnost. To pomeni, da krivda ni predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti in da velja za vzrok škode obratovanje motornega vozila. To pomeni, da mora oškodovanec zatrjevati in dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze (domnevno bazo).
zavrženje tožbe – podjemna pogodba – stvarne napake – garancija – rok – prekluziven rok – sodba presenečenja
Odločba presenečenja (in s tem kršitev pravice do izjave) bi bila podana, če bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev o sporu bistvena predvsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navaja, ker jih tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086034
ZPP člen 72, 247, 247/4, 254, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 168, 168/3.
povrnitev premoženjske škode – povrnitev nepremoženjske škode – padec na ledu – poledenel pločnik – doktrina jajčne lupine – vzročna zveza – sindrom fibromialgije – izgubljeni dohodek – denarna renta – zmanjšanje življenjske aktivnosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – tuja pomoč in postrežba – zastaranje – predlog za izločitev izvedenca – postavitev novega izvedenca – soočenje – kršitev načela kontradiktornosti
V procesni situaciji, kjer izvedenec A v postopku potrdi vzročno zvezo med škodnim dogodkom in sindromom fibromialgije in kjer vzročno zvezo potrjuje tudi zapisnik o zaslišanju izvedenca B v drugem sodnem postopku, vendar izvedenec C v tem postopku nato zavzame drugačno stališče, pri čemer je sodeloval kot član komisije, katere predsednik (izvedenec B) očitno ne deli njegovega mnenja, je treba trditveno tezo tožnice korektno razčistiti in izvesti dokaze, ki jih je predlagala (zaslišanje izvedenca B kot (izvedene) priče), da bi se okoliščine, bistvene za presojo tega razmerja, razčistile. Z nasprotnim ravnanjem je stranki odvzeta možnost korektnega obravnavanja pred sodiščem.
Soočenje med pričo/stranko in izvedencem ne pride v poštev, ker ima dokazovanje z izvedenci drugačno dokazno temo.
ZPIZ-1 člen 190, 271. ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 18, 18/1, 18/3. ZPP člen 212.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – obvezno zavarovanje v prometu - odškodninska odgovornost – omejitev odgovornosti za škodo - povračilo stroškov zdravljenja in drugih nujnih stroškov – povrnitev nadomestila za primer invalidnosti – specialni predpis
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se ne more uporabljati zoper odgovornostno zavarovalnico – toženo stranko. Do povrnitve nadomestila za primer invalidnosti tožeča stranka ni upravičena, saj ZOZP, ki je lex specialis v tem razmerju, tega ne omogoča. Zahtevki tožeče stranke zoper odgovornostno zavarovalnico so omejeni glede na vrsto škode, do katere je tožeča stranka upravičena. Uspešno lahko uveljavlja le sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do povrnitve nadomestila za primer invalidnosti, pa tožeča stranka ni upravičena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086796
OZ člen 922, 922/2, 922/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zavarovalna pogodba – zavarovanje odgovornosti za stvari – premoženjska škoda – gradbena škoda – zavarovalni primer – retroaktivno zavarovanje – ničnost pogodbe – zmotna uporaba materialnega prava – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dogodek glede katerega se sklene zavarovalna pogodba (zavarovalni primer) mora biti bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov. Izjema je retroaktivno zavarovanje, pri katerem med pogodbenikoma obstaja dogovor, da bo z zavarovanjem zajet določen čas pred sklenitvijo pogodbe. V tem primeru je zavarovalna pogodba v skladu s tretjim odstavkom 922. člena OZ nična le, če je bilo v času sklenitve pogodbe interesirani stranki znano, da je zavarovalni primer že nastal. Iz tega logično sledi, da je za veljavnost zavarovalne pogodbe z retroaktivnimi učinki bistveno, da zainteresirana stranka ne ve, da se je zavarovalni primer že uresničil.
Zakon določa, da se lahko možnost rabe, pridobljene z najemno pogodbo, prenese na tretjo osebo z odplačno ali z neodplačno prepustitvijo. Tudi za neodplačni prenos rabe tako velja, da gre za akcesorno razmerje. Ker s prenehanjem najemne pogodbe preneha tudi podnajemna pogodba, navedeno smiselno velja tudi za neodplačno prepustitev rabe tretji osebi.
vpis parcele kot splošni skupni del večstanovanjske stavbe v etažni lastnini in enostanovanjske stavbe, ki ni v etažni lastnini - posadna listina
Predlagateljica je predlagala, da se v uvodu navedena zemljiška parcela vpiše kot splošni skupni del večstanovanjskih stavb in stavb, ki niso v etažni lastnini, z vpisom skupne lastnine v korist imetnikov teh stavb. Odgovoriti je potrebno na vprašanje, ali je v veljavni zakonodaji podlaga za tak vpis, to pa je, ali je sporna nepremičnina, ki služi večstanovanjskim stavbam ter je opredeljena kot splošni skupni del teh stavb v etažni lastnini, hkrati lahko tudi splošni skupni del enostanovanjskih stavb, garažnega objekta in garaž. Splošni skupni del stavbe v etažni lastnini je neločljivo povezan z etažno lastnino. Stavbe, ki niso v etažni lastnini, ne morejo imeti skupnih delov z drugimi večstanovanjskimi stavbami in tudi ne z drugimi zemljiškimi parcelami. Za tak vpis, kot je predlagan, ni podlage niti v določbah 15. člena ZZK-1, ki opredeljujejo pravne položaje nepremičnine in načine vpisa pravic in pravnih dejstev, kot tudi ne v določbah 15.a člena ZZK-1.
izročitev denarja – izjalovitev namena za pridobitev denarnih sredstev
Toženec neupravičeno zadržuje tožničinih 15.000,00 EUR, ker se je izjalovil namen, zaradi katerega je ta znesek pridobil, zato ji mora ta znesk vrniti; da tožnici dolguje tudi izposojenih 1.500,00 EUR, pa je toženec že med pravdo sam priznal.
gospodarski spor - izdaja sodbe brez naroka - neprerekana dejstva - ugovor zoper sklep o izvršbi kot pripravljalna vloga
Ob upoštevanju ugovornih trditev bi sodišče prve stopnje ob skrbi presoji njegove vsebine in dopolnitve tožbe tožeče stranke lahko zaključilo, da je tožeča stranka v svoji vlogi, na katero tožena stranka res ni odgovorila, zanikala trditve tožene stranke glede neobstoja poslovnega razmerja in ga dokazovala, toda tožena stranka, če ni odgovorila na to vlogo, še ni pritrdila tožeči stranki, saj se je s svojo vlogo tožeča stranka odzivala na vlogo tožene stranke in prerekala njeno vsebino, ob takšnem vrstnem redu vlog in trditev, pa ni mogoče šteti, da je tožena stranka priznala trditve tožeče stranke. Večkratno zanikanje dejstev ni potrebno, zato neodzivanje na vlogo tožeče stranke, ni mogoče umestiti pod 214.člen ZPP in ga razlagati tako, da je tožena stranka umaknila svoje navedbe iz ugovora zoper sklep o izvršbi in da je dejansko stanje postalo nesporno1.
povračila stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela – povračilo stroškov
ZDR-1 v prvem odstavku 130. člena določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo prevoznih stroškov. V tretjem odstavku tega člena je določeno, da če se zaradi razlogov na strani delavca strošek za prevoz na delo in z dela naknadno poveča, ima delavec pravico do povračila tako povečanega stroška za prevoz na delo in z dela, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, oziroma če se tako sporazume z delodajalce. Ta podlaga v tem sporu ni podana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0086227
KZ-1 člen 258, 288, 288/1, 288/2. ZKP člen 76, 76/3, 277, 277/1, 277/1-1, 435, 437, 437/1.
protizakonito, pristransko in krivično sojenje - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - formalni preizkus obtožnega predloga - materialni (vsebinski) preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega predloga - nevestno delo v službi
Eventualna nepravilnost odločitve sodišča sama po sebi še ne pomeni nedopustnega ravnanja v smislu kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja. Pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja namreč ni mogoče enačiti z razlogi, zaradi katerih bi bila izpodbijana odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Za obstoj kaznivega dejanja je potrebno nekaj več, in sicer zavestna in posebej motivirana (da bi stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost) kršitev zakona ali izkrivljanje prava oziroma enako posebej motivirano opiranje sodne odločbe na dejstva, za katera sodnik ve, da ne obstojijo ali se krivo podtikajo z lažnimi ali nedovoljenimi dokazi.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080256
ZPP člen 180, 180/1, 182, 325, 325/1, 365, 365-3. SPZ člen 32, 99. OZ člen 133.
sodno varstvo posesti – spor zaradi motenja – pravočasnost tožbe – prekluzivni rok – zavrženje tožbe – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – kumulacija zahtevkov
Tožnik je vložil tožbo in v njej postavil/združil zahtevka, za katera je predpisana drugačna vrsta postopka. To je sodišče prve stopnje spregledalo. Ni namreč pomembno, kako je tožnik tožbo označil/naslovil, temveč, kaj z njo zahteva. In tožnik je zahteval dvoje (tako s tožbenim ténorjem, razdeljenim na dva dela, kot z navajanjem dejstev in dokazov v tožbi): varstvo pred motenjem posesti in varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice. Ker je sodišče celotno tožbo obravnavalo, kot da gre za varstvo pred motenjem posesti, je odločitev v delu, ki se nanaša na varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice, nepravilna, saj 30-dnevni prekluzivni rok velja le pri motenjskih tožbah.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017034
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2. ZPP člen 226, 226/3.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – razlog nesposobnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – inšpekcijski postopek – odločba inšpektorja
ZDR-1 v 113. členu in v drugem odstavku 215. člena ureja možnost in pogoje za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi tudi v primerih, ko prenehanje pogodbe o zaposlitvi že nastopi. To izhaja že iz prvega odstavka 113. člena ZDR-1 (ki velja sicer le za predstavnike delavcev, ki so tudi glede na določbe mednarodnega prava deležni posebnega varstva pred odpovedjo pogodba o zaposlitvi), ki omogoča tudi zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa učinkuje že z vročitvijo), ob izpolnjenih pogojih, ki jih opredeljuje 113. člen ZDR-1. Enako velja tudi v primeru, ko o tem odloča inšpektor za delo in zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi z namenom, da se prepreči samovoljno ravnanje in odvrne nenadomestljiva škoda (drugi odstavek 215. člena ZDR-1) najdlje za čas do (pravnomočne) odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe. Zato je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da kljub odločbi inšpektorja za delo ni pogojev za zadržanje učinkovanja prenehanja tožničine pogodbe o zaposlitvi (ob predpostavki, da se ta odločba nanaša tudi na tožnico).
izločitev sodnika - odklonitveni razlog - dvom v nepristranskost
Zagovornik zahtevo za izločitev utemeljuje s procesnim vodenjem postopka, ki naj bi bilo v škodo obtoženčevi pravici do obrambe po izbranem zagovorniku. Vendar vodenje postopka, kadar ima podlago v določbah Zakona o kazenskem postopku, ne more predstavljati okoliščin, s katerimi bi stranka lahko utemeljevala izločitev sodnika, saj je njegova dolžnost v smislu 15. člena ZKP prav v tem, da postopek izvede brez zavlačevanja in da onemogoči kakršnokoli zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku. Sodnik torej ni bil dolžan preložiti obravnavo, ker je zagovornik v istem terminu bil zaseden z drugimi zadevami, niti zagovorniku podrobneje utemeljevati razlogov za svojo odločitev. Prav tako ni stvar sodišča razmerje obtoženca in njegovega zagovornika, vprašanje njune zaupnosti in pripravljenost obtoženca za morebitnega substituta. Sodišče je obtožencu obrambo po izbranem zagovorniku omogočilo s tem, ko ga je na glavno obravnavo povabilo, kako pa se bo obramba po izbranem zagovorniku dejansko izvrševala, pa, kot rečeno, ni v domeni sodišča. V kolikor bi namreč obveljala tako široka razlaga obtoženčeve pravice do izbranega zagovornika, kot jo v konkretnem primeru zagovornik utemeljuje v zahtevi za izločitev, potem bi dejansko res lahko prišlo do zelo oteženega postopka ali pa v primeru več obtožencev celo do nezmožnosti njegove izvedbe. Nenazadnje je zagovornikov predlog za preložitev narokov postal skoraj pravilo tudi v konkretni zadevi, tako v fazi preiskave kot po vloženi obtožbi. Ocena sodnika, da naroka ne bo preložil, je torej stvar procesne odločitve in zato sama zase še ne vzbuja dvoma v sodnikovo nepristranskost.
postopek osebnega stečaja - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - sklep o zasegu denarnega dobroimetja - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - zahtevek za vrnitev neupravičeno zaseženih prejemkov - neresnični podatki - naloge nadzora - prenos denarnih sredstev na fiduciarni račun upravitelja - odločitev sodišča - sodna odločba - kršitev pravice do sodnega varstva
Zakon določa postopanje sodišča proti banki, kadar ta ne ravna po sklepu o zasegu denarnega dobroimetja na dolžnikov račun. V takem primeru sodišče naloži banki, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnila in izplačala po tem sklepu. Upravitelj pa le izvaja nadzor in o vsaki kršitvi mora obvestiti sodišče.
Tudi če je bila dolžnica neupravičeno obogatena ali če je s prikrivanjem dejstev oškodovala stečajno maso, ji denarja z njenega računa ni mogoče zarubiti v korist stečajne mase brez ustrezne sodne odločbe. Sicer ji je kršena pravica do sodnega varstva.
Če solastnik dejansko in proti svoji volji stvari ne uporablja (ali jo uporablja v manjšem obsegu), ima pravico zahtevati spremembo načina uporabe in ustrezno nadomestilo (uporabnino).
Sodna praksa je pri presoji koristi nepoštenega solastnika zavzela stališče, da gre za korist, ki bi jo ta lahko imel in ni odvisna od tega, kako prostore izkorišča.
Z onemogočanjem souporabe nepremičnine tožniku je toženka prevzela v uporabo in upravljanje celoten del nepremičnine, ki ni obremenjen s služnostjo stanovanja. S tem je nanjo prišla korist od uporabe tožnikovega dela nepremičnine.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0086050
ZPP člen 7, 285.
povrnitev premoženjske škode – pasivna legitimacija – vzdrževanje cest – upravljalec občinskih cest – razbremenitev odgovornosti – oddaja koncesije – poplave – vzročna zveza – pretočnost – opustitev čiščenja – preozek most – neustrezna ureditev mostu – trditveno in dokazno breme – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo – sodba presenečenja
Vprašanje legitimacije je materialnopravno in ne dejansko vprašanje, vendar so podlaga za presojo tega vprašanja dejstva, ki sestavljajo dejanski stan, na katerega pravo veže pravna upravičenja v korist ali breme določenih oseb. Teh dejstev sodišče ne sme ugotavljati po uradni dolžnosti. Mora pa na podlagi dejstev, ki sta jih navedli stranki, opraviti pravno presojo o obstoju legitimacije, čeprav tega vprašanja stranki ne načenjata.
Druga toženka ni navajala dejstev, ki bi utemeljevala sklep, da zaradi delegacije pristojnosti ni odgovorna za nastalo škodo. Nobena okoliščina primera tudi ne kaže, da bi šlo za zahtevek, s katerim stranki ne bi smeli razpolagati. Tožnika sta trditvenemu bremenu glede legitimacije in odgovornosti druge toženke zadostila, slednja pa trditvam o njeni upravljalski vlogi v zvezi z vzdrževanjem mostu ni oporekala. S svojim ravnanjem je sodišče drugi toženki onemogočilo ustrezno obrambo in izpodbijana sodba zanjo nedvomno predstavlja presenečenje.
Sodišče druge stopnje pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je obdobje dveh mesecev primerno obdobje za zdravljenje nasprotnega udeleženca na varovanem oddelku SVZ H., saj je to čas, ki je po strokovnem mnenju izvedenke potreben za izboljšanje zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca.
neupravičena proizvodnja prepovedanih drog - gojenje konoplje - proizvodnja konoplje
Že glede na samo količino sadik, ki jih je obdolženec gojil, ko si je v ta namen najel celo počitniško hišico v odmaknjenem predelu podeželja, kjer je vestno pripravil vse potrebno za gojenje konoplje, ni dvoma, da je šlo za proizvodnjo.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086015
URS člen 25. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 212, 237, 237/2, 241, 262, 285, 287, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 132. ZZK-1 člen 224, 224/3, 243, 243/2, 243/2-1. ZNP člen 44. OZ člen 92.
izbrisna tožba – ničnost – izpodbojnost – volja pogodbenika – poslovna sposobnost – smrt pravdne stranke med pravdo – prekinitev postopka – kršitev načela kontradiktornsoti – neizvedba dokaznega predloga – pravica do pritožbe – materialno procesno vodstvo – oblikovanje tožbenega zahtevka – razpolaganje s skupnim premoženjem
Neodzivanje priče na vabilo sodišča ni razlog za opustitev zaslišanja. Če je neodzivanje priče posledica bolezni, se jo zasliši na domu, če pa noče priti na sodišče, je treba ravnati skladno z 241. členom ZPP.
Navedba tretjega odstavka 244. člena ZZK-1, ki prepoveduje izbrisno tožbo proti dobroverni osebi, se ne nanaša na neposrednega pridobitelja lastninske pravice, temveč izključno na nadaljnje pridobitelje pravice na nepremičnini. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo neposrednega pridobitelja ne varuje.
V primeru nedovoljenega razpolaganja s skupnim premoženjem gre za ničen posel, če je tretji pridobitelj v slabi veri.
Sodišče lahko stranko le opozori na nepravilnosti pri oblikovanju zahtevka, ne sme pa zahtevka samo oblikovati.