OZ člen 35, 39, 55, 112, 610, 610/1. ZPSPP člen 31.
vstop novega lastnika v najemno razmerje dotedanjega lastnika (prodajalca)
Ključno je dejstvo, da je tožeča stranka z nakupom nepremičnin, na katerih so bili poslovni prostori, obremenjeni z najemno pogodbo, vstopila v vse pravice in obveznosti dotedanjega lastnika in torej najemodajalca.
Tožeča stranka, ki je svoj primarni tožbeni zahtevek temeljila na ničnostnih razlogih za najemno pogodbo, v katero je z nakupom nepremičnin vstopila, bi torej s svojim zahtevkom uspela le, če bi zatrjevala in izkazala, da so bili ničnostni razlogi podani že v najemni pogodbi, ki je bila med toženkama sklenjena v maju 2006.
INVALIDI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00000580
ZPIZ-1 člen 15, 15/2.. ZPIZ-2 člen 16, 16/1, 194.. OZ člen 16, 16/1, 194.. ZOdvT člen 2, 2/2, 17.
brezplačna pravna pomoč - delna invalidska pokojnina - lastnost zavarovanca - poslovodna oseba - ustavitev izplačevanja invalidske pokojnine - izredna pravna sredstva - odločitev o pravdnih stroških - III. kategorija invalidnosti - datum pravnomočnosti sodne odločbe
Ker izpodbijani odločbi z dne 6. 1. 2015 in z dne 3. 7. 2014 nista bili izdani v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, toženec pa je z ustavitvijo izplačevanja delne invalidske pokojnine odločil za nazaj in s tem posegel v pravnomočno odločitev, je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi pravilno odpravilo.
ZFU člen 107.. ZJU člen 147, 147/, 147/2, 149, 149/1, 149/1-3, 152b.
premestitev - javni uslužbenec - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razlogi za premestitev - razlog smotrnosti
Za premestitev tožnika so bili izpolnjeni vsi pogoji iz 147. člena ZJU, s tožnikovo premestitvijo pa je tožena stranka zasledovala učinkovitejše oziroma bolj smotrno delo na področju mednarodnega sodelovanja, zato je podan in dokazan zakonit razlog za premestitev iz 3. točke prvega odstavka 149. členu ZJU. Zato je sodišče prve stopnje nepravilno presodilo, da je bil razlog za premestitev fiktiven oziroma, da je bil tožnik premeščen iz subjektivnih razlogov, ne pa zaradi delovnih potreb tožene stranke, in da sta izpodbijana sklepa o premestitvi nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zamuda z izplačilom plače - odpravnina
Če delodajalec v obdobju, ki je navedeno v četrti alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1, delavcu ne izplača plače v zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, delavec zakonito izredno odpove pogodbo o zaposlitvi (ob upoštevanju določbe drugega odstavka 111. člena ZDR-1), ne glede na razlog na strani delodajalca, ki je privedel do prepoznega izplačila plač.
ZDR-1 člen 88, 88/4, 110, 110/1, 110/1-1, 118, 118/1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. KZ-1 člen 251, 251/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - ponarejanje listin - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je tožnici naložilo, da mu v roku 8 dni predloži podatke o zaposlitvah v času od prenehanja delovnega razmerja dalje ter o višini prejemkov v tem obdobju. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je tožnica sodišču prve stopnje z dopisom predložila listine. Sodišče prve stopnje toženi stranki teh listin ni vročilo v izjavo, čeprav jih je upoštevalo pri odločitvi. Toženi stranki je s tem onemogočilo sodelovanje v postopku, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožena stranka sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da bi se moralo opredeliti do njenih navedb, ki jih je podala na naroku za glavno obravnavo. Tožena stranka je na tem naroku sodišču prve stopnje predložila na vpogled izvirnik sporne zavarovalne police in navedla, da koda na polici potrjuje njene navedbe, da zavarovalna polica ni mogla biti ponarejena s strani druge, pri njej zaposlene osebe, ter da je iz žiga na polici razvidno, da ji jo je tožnica v nadaljnjo obravnavo predložila 7. 10. 2013. Ker se te navedbe nanašajo na odločilno dejstvo, tj. ali je tožnica toženi stranki v nadaljnjo obravnavo predložila zavarovalno polico s ponarejenim podpisom, je pritožba tožene stranke utemeljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - opravljanje drugega dela - denarno povračilo - višina - sodna razveza
Z daljšim opravljanjem drugih del tožnika je v konkretnem primeru prišlo do dejanskega sporazumnega izvrševanja drugačne pogodbe med strankama (tj. za delo avtomehanika vulkanizerja), čeprav ni prišlo do formalnega podpisa nove pogodbe o zaposlitvi. Ker je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodja izmene, čeprav ta zaradi dejanskega opravljanja dela na drugem delovnem mestu ni ustrezala dejanski vsebini delovnega razmerja, izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita. Ni namreč prenehala potreba po opravljanju dela avtomehanik vulkanizer, ki ga je tožnik dejansko opravljal, in v posledici česar je prišlo do dejanske sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi v skladu z drugim odstavkom 49. člena ZDR-1 v zvezi s četrtim odstavkom 15. člena ZDR-1.
Pritožbi ni mogoče pritrditi, ko navaja, da v izreku sodbe opisano dejanje nima zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije iz prvega odstavka 228. člena KZ-1.
- Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ne more biti podana z navedbo v sodbi, da je obdolženec kaznivo dejanje smiselno priznal, ker priznava dolg do oškodovane družbe.
- Pritožba nima prav, ko navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu, to je o tem, da je bila obtožnica 8. 9. 2016 modificirana.
- Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana niti zaradi odločitve sodišča, da v obsodilni sodbi obdolženca oprosti plačila stroškov kazenskega postopka, naloži pa mu izpolnitev premoženjskopravnega zahtevka.
- Priznavanje obstoja dolga in priznanje storitve navedenega kaznivega dejanja sta dve različni zadevi in pritožba pravilno opozarja, da obdolženec z navedbo, da dolg do oškodovane zadruge obstaja, ni priznal storitve kaznivega dejanja.
- Razen na nepravilnost trditve v sodbi, da je obdolženec storitev kaznivega dejanja smiselno priznal, pa pritožba utemeljeno opozarja tudi na pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih, torej na kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. V obrazložitvi sodbe namreč ni povzeto dejstvo, da je obdolženec storitev kaznivega dejanja zanikal.
- Prav pa ima pritožba, ko navaja, da ni jasna navedba, da je sodišče upoštevalo tudi obdolženčevo prejšnje življenje ter okoliščine, v katerih je storil očitano kaznivo dejanje. Gre za odločilna dejstva, ki so narekovala odločitev o kazenski sankciji, takšen zapis pa ne pojasnjuje, katere okoliščine, v katerih je obdolženec storil kaznivo dejanje, ima sodišče v mislih in kako jih je upoštevalo (kot obteževalne ali olajševalne), prav tako pa iz takšne splošne navedbe ni razvidno, kaj iz obdolženčevega prejšnjega življenja je upoštevalo pri odločanju o kazenski sankciji in kakšno težo je to imelo.
dokazovanje zapadlosti terjatve v izvršilnem postopku - izvršljivost sodne poravnave
Zapadlost terjatve se dokazuje z zapisnikom o poravnavi, z javno listino ali po zakonu overjeno listino (drugi odstavek 20. člena ZIZ). Če na ta način zapadlosti ni mogoče dokazati, se ta dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla (tretji odstavek 20. člena ZIZ). Iz smisla te določbe izhaja, da izvršilno sodišče ni pristojno, da na podlagi drugih dokazov ugotovi izvršljivost sodne poravnave.
Glede na 53. člen ZPIZ-2 lahko vdova po umrlem zavarovancu oz. uživalcu pravic pridobi vdovsko pokojnino, če je do njegove smrti dopolnila starost 58 let ali do njegove smrti postala popolnoma nezmožna za delo, ali je to postala v enem letu po njegovi smrti. Če je ob smrti zakonca dopolnila vsaj 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni 58 let starosti. V obravnavani zadevi ni podan nobeden od navedenih dejanskih stanov, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka. Tožnica je namreč na dan smrti pokojnega dopolnila le 44 let in 9 dni starosti. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb s priznanjem pravice do vdovske pokojnine.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih 51, 51/2.
izvedensko mnenje - nagrada - dopolnilni izvid in mnenje
Sodišče prve stopnje je sodni izvedenki neutemeljeno priznalo nagrado iz naslova študija spisa. Večkratno ukvarjanje izvedenca s predmetno zadevo znotraj izvedbe dokaza z izvedencem (tj. izdelava pisnega izvida in mnenja, ustno podajanje izvida in mnenja oziroma izdelava dopolnilnega izvida in mnenja) ne daje podlage za večkratno odmerjanje
nagrade
iz naslova študija spisa. Za takšno odločitev ni podlage v določbah Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, zato je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je izvedenki nagrado za študij spisa priznalo (tudi) v okviru
nagrade
za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja. Ker je sodišče prve stopnje sodni izvedenki neutemeljeno (ponovno) priznalo nagrado za študij spisa, je pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa spremenilo tako, da je odmerjeno bruto nagrado sodne izvedenke ustrezno znižalo.
ZGD-1 člen 338, 338/, 609, 609/1. ZNP člen 7. ZPP člen 227. ZPre-1 7, 7/2, 12, 12/1, 63, 68, 68/1, 68/2.
manjšinski delničarji - izključitev manjšinskih delničarjev - preizkus primernosti denarne odpravnine - mnenje poravnalnega odbora - pridobitev 90 % deleža na podlagi pogodbe z večinskim delničarjem - ekonomski interes manjšinskih delničarjev - nepravdni postopek - narok - neprimeren dokazni predlog
Z novelo Zpre-1G je bilo besedilo 68. člena, kot že rečeno, bolje usklajeno z Direktivo. Sedanje besedilo te norme (več) ne pušča dvoma, da je ključna pridobitev delnic s sprejemom ponudbe, torej v okviru prevzemnega postopka. Po presoji pritožbenega sodišča je v tem smislu potrebno razlagati že prej veljavno besedilo prvega odstavka 68. člena ZPre-1 in je torej pomembno, da prevzemnik do najmanj 90% deleža v ciljni družbi pride v okviru javnega in transparentnega postopka. Če mu to „uspe“ zunaj takšnega postopka, torej tako kot v konkretnem primeru, na podlagi pogodbe z večinskim delničarjem, po oceni pritožbenega sodišča preostali manjšinski delničarji nimajo ustreznega jamstva, da je bil njihov ekonomski interes, kot ga zasledujejo ob izključitvi, v zadostni meri zaščiten.
dokazovanje pravočasnosti pritožbe - popis oddanih pošiljk
Hipotekarna dolžnica bi s popisom oddanih pošiljk lahko dokazala, da je priporočeno pošiljko s pritožbo na pošti oddala pravočasno, vendar pa popisa, na katerega se sklicuje v pritožbi, ni predložila, tako da svojih pritožbenih navedb ni dokazala. Pritožbeno sodišče zato glede na vse obrazloženo na podlagi poštnega žiga na kuverti zaključuje, da je bila pritožba vložena 3. 11. 2016, kar je prepozno, kot je v izpodbijanem sklepu ugotovilo že sodišče prve stopnje.
ara - vrnitev are - nesklenitev pogodbe – bistvena lastnost predmeta
Glede na tožbeno trditveno podlago je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je odločilno dejstvo ali je tožnica ob sklenitvi pogodbe o ari in predpogodbe dne 23. 6. 2009 vedela za vpisano hipoteko na stanovanju, ki je bilo predmet predpogodbe in pogodbe o ari. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je bistvena lastnost predmeta kupoprodajne pogodbe, ki naj bi jo sklenila tožnica s tožencem, bremen prosto stanovanje.
Za nesklenitev glavne kupoprodajne pogodbe, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi o ari in predpogodbi z dne 23. 6. 2009 in avgusta 2009 dogovorno podaljšanem roku, je odgovoren toženec, ker je tožnica za hipoteko izvedela v začetku aprila 2010 in toženec izbrisa hipoteke ni uredil ter je zato dolžan vrniti tožnici prejeto aro 10.000,00 EUR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - izbira presežnih delavcev - kolektivna pogodba - uporaba kriterijev - individualni odpust
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka, čeprav je šlo za posamične odpovedi pogodb o zaposlitvi, pri določitvi delavcev, ki jim bo odpovedana pogodba o zaposlitvi, uporabila kriterije za ugotavljanje presežnih delavcev iz podjetniške kolektivne pogodbe. Ker je tožena stranka, kljub temu, da tega ni bila dolžna storiti, v postopku obravnavane odpovedi uporabila kriterije iz podjetniške kolektivne pogodbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo, ali je te kriterije uporabila pravilno in zakonito.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00023083
ZKP člen 301, 301/1, 371, 371/1, 371/1-4, 383, 442, 442/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 168, 168/2. Sodni red člen 18, 18/1, 18/1-3, 31.
razžalitev - kaznivo dejanje razžalitve - pritožbeni preizkus - konkretizacija pritožbenih navedb - načelo javnosti glavne obravnave - resna kritika - zaničevalni namen - vzdrževanje reda na glavni obravnavi - kršitev načela javnosti glavne obravnave
Obdolženec je v pritožbi predlagal, da ga sodišče druge stopnje obvesti o seji pritožbenega senata, vendar pa temu predlogu ni bilo ugodeno. Glede na vsebino pritožbenih navedb je sodišče druge stopnje ocenilo, da navzočnost strank ni potrebna, prav tako pa obdolženec sam v pritožbi ni podrobneje pojasnil, iz katerega razloga želi, da bi bil osebno prisoten na pritožbeni seji. Kršitev načela javnosti ni podana. Nobenega dvoma namreč ni, da javnost glavne obravnave ni bila izključena in da so na vsakem naroku za glavno obravnavo tudi bili navzoči predstavniki javnosti. Kar zadeva stališče, da bi sodišče moralo omogočiti dostop večjemu številu javnosti, pa je le ugotoviti, da taka trditev v zakonu nima podlage. Kot izhaja iz podatkov spisa je bila obdolženčeva vloga odstopljena v reševanje predsednici Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je v dopisu dne 23.5.2016 obdolžencu med drugim odgovorila tudi, da večje dvorane, ki bi lahko sprejela najmanj 50 ljudi, ne more zagotoviti, ker sodišče take dvorane sploh nima. Razlog za zavrnitev je torej bil tehnične oziroma objektivne narave in kadar sodišče iz teh razlogov omeji prisotnost javnosti, ni moč govoriti o kršitvi načela javnosti. Obdolženec je bil o svojih pravicah v postopku obveščen in kolikor je obravnavo zapustil, je to storil po svoji prosti odločitvi, sodišče pa je obravnavo nadaljevalo, ker je ocenilo, da njegova navzočnost ni bila nujna zato kršitev pravice do zagovora ni podana. Pri pritožbenem razlogu kršitve kazenskega zakona pritožnik izpostavlja, da očitana mu dejanja niso kazniva, oziroma, da nimajo znakov kaznivega dejanja razžalitve. Sodnikom je namreč očital le to, kar je sumil, in sicer ker je bil spričo številnih postopkov zoper njega prepričan, da se kazenski sodniki iz njega norčujejo in da zlorabljajo kazensko zakonodajo za zatiranje slovenskega naroda, kar bi se dalo enačiti s fašistično teorijo o zatiranju ljudstva. Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-1128/12 z dne 14.5.2015 obravnavalo primer, ko je izjava oškodovanca (državnega tožilca) izzvala posameznika (poslanca državnega zbora), da je na račun njegovega dela izrekel kritiko, ki je sicer bila pretirana in žaljiva, vendar je imela v oškodovančevem ravnanju dejansko podlago. Zato take izjave ni bilo moč oceniti kot zaničevanje temveč kot resno kritiko, ki je bila izzvana s strani oškodovanca. Taka izključitev protipravnosti pa v konkretnem primeru ni podana, saj obdolženec za svoje trditve, ni imel utemeljene podlage. Obdolženčeva kritika ni bila usmerjena v delo sodnikov pač pa v razvrednotenje njih samih.
DELOVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0017036
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 113, 215, 215/2. ZPP člen 226, 226/3.
zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – razlog nesposobnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – inšpekcijski postopek – odločba inšpektorja
ZDR-1 v 113. členu in v drugem odstavku 215. člena ureja možnost in pogoje za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi tudi v primerih, ko prenehanje pogodbe o zaposlitvi že nastopi. To izhaja že iz prvega odstavka 113. člena ZDR-1 (ki velja sicer le za predstavnike delavcev, ki so tudi glede na določbe mednarodnega prava deležni posebnega varstva pred odpovedjo pogodba o zaposlitvi), ki omogoča tudi zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa učinkuje že z vročitvijo), ob izpolnjenih pogojih, ki jih opredeljuje 113. člen ZDR-1. Enako velja tudi v primeru, ko o tem odloča inšpektor za delo in zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi z namenom, da se prepreči samovoljno ravnanje in odvrne nenadomestljiva škoda (drugi odstavek 215. člena ZDR-1) najdlje za čas do (pravnomočne) odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe. Zato je nepravilen zaključek sodišča prve stopnje, da kljub odločbi inšpektorja za delo ni pogojev za zadržanje učinkovanja prenehanja tožnikove pogodbe o zaposlitvi (ob predpostavki, da se ta odločba nanaša tudi na tožnika).
nadurno delo - dodatek za nadurno delo - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaza
Sodišče prve stopnje je dokazni predlog za neposredno zaslišanje sodne izvedenke za ekonomijo zavrnilo z obrazložitvijo, da tožnik ni založil predujma za stroške zaslišanja izvedenke ter da njeno zaslišanje glede na podano izvedensko mnenje in njegovo dopolnitev mnenja ni bilo potrebno. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je napačno in pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Dokazni predlog za zaslišanje sodne izvedenke se je nanašal na ugotovitve, ki so za rešitev spora odločilne (tj. na način izračuna tožnikovega prikrajšanja iz naslova neizplačanih nadur in stroškov prevoza na delo in z dela), zato sodišče prve stopnje ni imelo utemeljenega razloga za njegovo zavrnitev. Zato je pritožbeno sodišče
izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-4, 33, 49, 89, 89/1, 89/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kraj opravljanja dela
Tožnica je imela v pogodbi o zaposlitvi določen kraj B. kot glavni kraj opravljanja dela. Možnost tožene stranke, da tožnico napoti na delo v drug kraj, ki ji jo daje določilo šestega odstavka 3. člena pogodbe o zaposlitvi, je treba razlagati ob upoštevanju pogojev za začasno opravljanje dela v drugem kraju iz 33. člena ZDR-1 oziroma pogojev za (trajno) spremembo kraja opravljanja dela iz 49. člena ZDR-1. Če bi šlo v konkretnem primeru za začasno odreditev dela in premestitev tožnice iz poslovalnice B. v poslovalnico A. na podlagi 33. člena ZDR-1, zaprtje te poslovalnice ne bi bil zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. V primeru trajne premestitve v drug kraj pa bi se v skladu z drugim odstavkom 49. člena ZDR-1 zahtevala pisna sprememba pogodbe o zaposlitvi, do sklenitve katere pa v konkretnem primeru ni prišlo. Glede na navedeno je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da zaprtje poslovalnice A. ni utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, ki je imela v pogodbi o zaposlitvi kot kraj opravljanja dela opredeljen B., do (trajne) spremembe tega pogoja pa zaradi nesklenitve pisne spremembe pogodbe o zaposlitvi ni prišlo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Tožnica zatrjuje, da pritožbe ni mogla vložiti zaradi zdravstvenih razlogov. V tem primeru bi morala tožnica uveljavljati vrnitev v prejšnje stanje po VIII. poglavju ZUP, in sicer v zakonsko določenih rokih. S predlogom za obnovo postopka pa iz razloga, ker ni izpolnjen en od pogojev, določenih v 260. členu ZUP, postopka, končanega z dokončno odločbo z dne 20. 6. 2014, ne more obnoviti.